Politični ogled. Avstrijske dežele. Okoli srede meseca junija, brž ko ne po Telovem, naseli se vsa cesarska družina v Ischlu na Gorenjem Avatrijakem. — V drž. zboru razpravlja ae načrt postave gledč delalskib zavarovalnic. Ta postava je za delalce v resnici dobrohotna in bode tudi dobrodejna za-nje, brž ko se vpelje. Osoda delalca in njegove družine bode z njo vsaj kolikor toliko gotova. Z njo pa zasluži visoka vlada in vsa večina drž. zbora obilno zahvalo od atrani delalcev. Zoper njo tudi nibče ne ugovarja v drž. zboru, izvzeti je le najnovejšo stranko — ultranemške može. Lete pa peče, ker je ni nemška liberalna atranka izprožila, da-si je imela veliko čaaa za-njo. Ko ae ta postava aklene, pride ae na vrato predlog vlade o carinskih tarifib, potem pa se preneha drž. zbor do jeseni. — Nauono ministeratvo namerava šolnino na srednjih šolah znatno povišati. S tem upa doseči, da ne bodo ljudje avojih otrok v tolikem številu silili v te šole. Nam se zdi, da udarja ministeratvo s tako določbo prek meje, kajti sini ubožnih Ijudi, izlaati kmetov potem res ne bodo mogli v te šole, starši po meatih pa bodo, ker jim ni skrbeti posebej za stanovanje in hrano, tudi alej, kakor prej svoje, morebiti ne uajboljše otroke van-je tišcali. — Za Ogersko Gradišče ponuja ae od konaervativcev namestn. svetnik dr. Em. Kusy za poslanca. Ako zmaga, bo to za grofa Schonborna najaijajniše zadoatenje, ultraliberaleem pa —• dolg nos. — Predsednik c. kr. višje dež sodnije v Gradcu, dr. Jos. vitez Waser pa predsednik c. kr. dež. sodnije v Celju, A. pl. Heinricher imata sedaj glede pritožeb, ki se javljajo v čedalje večjem številu zavoljo porotnih sodeb v Celju, svojo težavo. Miniater pravosodja, baron Pražak, terja glede njib več luči, preden odgovori na vprašanje poal. dr. Foreggorja. — Novi predsednik c. kr. dež. aodnije v Celovcu, baron Myliua je avojim podložnim sodnikom izrekelimenitno beaedo. nSodnik, pravi, je zavoljo ljudstva, ne pa ljudatvo zavoljo jezika." Prav je to in mi menimo, da je tedaj dolžnost aodnika, da zna jezik ljudstva, s katerim občuje. A taki. ki bi znali slovenaki, so pri naa čedalje reji, na Koroškera pa jib ni ali pa ao le bele vrane. — Ministerstvo za notranje zadeve je na pritožbo hranilnice v Ljubljani izreklo, da ne amejo hranilnice sicer novih šol ustanavljati, a ne brani ae jim take podpirati. No slov. šole vsled tega že ne bodo od ondašnje hranilnice videle le beliča. — Slov. podporno in bralno drušlvo v Gorici še tudi letoa ne ame s svojim lepim banderom na svetlo. Gosposka se boji, da bi tega tamošnji Labi ne trpeli. Ali bi pa tudi v nasprotnem alucaju, ko bi namreč Lahi kaj takega želeli, imela tako rable živce glede Slovencev, dvomi ae močno. Za mestne volitve se zanimajo Slovenci v Gorici, toda malo jim je še upanja, da bi zmagali. — Mestno atarešinstvo v Trstu je skopo — takrat, kedar gre za kako slov. šolo. V Gropadi bilo bi take sila treba, to so šolske komisije same priznale, a atarešinatvo nima za-njo denarja. Čitalnica v Trstu obbaja letos svojo 251etnico. Kakor jo poznamo, stoji na trdnih nogah in je bolj živa, kakor naša, v Hariboru, da-si je ta mati vseh drugih po slov. in drugih mestih.— Hrvaška narodnjaka dr. Starčevič in dr. Gržanič sta zopet prosta, ljudatvo jn je živahno vzprejelo, izlasti v Jaski. Madjari selč radi avoje Cango-Madjare iz Bukovine v kraje, kjer ao Srbi doraa, radi bi pač, da bi se ti tako po malem prevrgli v Madjare, toda dosehmal v tem še niso imeli poaebne areče. Vnanje države. Turki in Grki niao še odložili orožja, Na mejah je že celo kri tekla, toda obe vladi trdite, da niste tega krivi, aicer pa ste že obe dali povelje, da ae nekaj vojske razide. — Zoper bolgarskega kneza, Aleksandra Battenberga, prišli 80 te dni neki zaroti na sled. Hoteli so ga dobiti živega v svojo oblast. Na čelu ji je bil nek ruaki čaatnik. — Srbaka vlada še ne misli poklicati skupščine, pravi se, da zato ne, ker ai ni svesta, da ima v njej večino za-ae. — V Atenah imajo nove miniatre, Trikupis mu je na čelu — Trikupis, ki le gori za vojsko, vendar kakor stoje aedaj razmere po Grškem, ne bode mogel svoji želji ustreči. Kanoni, ki mu štrle" nasproti iz vojnih ladij evropskih. velevlaati, bodo mu že sapo zaprli, če se bode prevee napiboval. — Ruaki carje izrekel upanje, da bode rusko brodovje v Črnem morju, ako bo treba, pokazalo staro rusko hrabrost. Ta beseda ni prišla sedaj zastonj iz carovib ust. — Na Nemškem ponebava kulturna vojska, vojska zoper katoliško cerkev in že ae na dotienih mestih preudarja. kake može postaviti za škofe oaih cerkev, ki jih doalej niso imele. — Na Belgijakem so bile sedaj volitve v provincijalne 8vete. Ako gre listom kaj vere, ne bode ae po njih izpremenilo sedanje lice. Kjer ao bili sedaj liberalci, tam bodo še tudi odslej in isto velja o konservativcih. — Angleaka spodnja zbornica razpravlja sedaj načrte poatav gled^ Ircev, ali bode pa iz njib kedaj resnica, še je zmerom dvomljivo. Ako jih zbornica ne vzprejme, hoee Gladatone jo razpuatiti in razpisati nove volitve. — Na Francoskem še je vedno veliko kriča glede" princev, češ, ali se naj izženo ali puste pri miru. — Don Karloa naznanja, da stoji še vedno na istem stališču in gre le njemu pravica do apanjake kraljeve krone. No če mu je to v tolažbo, dobro; upanja, da si jo dene kedaj na glavo, ima aedaj, ko je kraljica udovica porodila princa, še manje, kakor le kedaj. — V Lisabonn na Portugalakem so imeli dne 22. maja veliko žinitovanje. Kraljevič ae je namreč slovesno poročil s hčerjo Pariškega grofa in kralj se misli sinu na ljubo odreči kron. — V Italiji vrše se volitve za drž. zbor, sedanja vlada ima bojda večino ali sila malo, pomaga ji eamo to, da so si naaprotae stranke hudo v lasihi. — V nemški naselbi v Afriki je domače Ijudatvo hudo na tujce in je rod Becguach tovnej 45 nemških kupcev ujel ter jih grozovito poumoril. — Pri ailnih uporih delalcev v Ameriki so jib bili iz večine tuji delalci, nemški in poljaki, krivi in ujeli so teh že veliko. Smešnica 21. V neki vesi morali bi čevljarja, kateri je nekega popotnika oropal, na vislice obesiti. Na den, ko so ga mislili ob življenje djati, je veliko množico Ijudi iz vesi za nesrečneža prosila; djali so : on je edini čevljar v vesi in ako njega obesite, morali bomo boai hoditi. ,,Pa**, pravi sodnik, ,,kako zamorem tukaj pravičnosti zadostiti ?" — „0 temu je lehko pomagati, mi imamo dva šivarja v vesi in ker le enega potrebujemo, obesite drugega!"