- LETO XIV., ŠT. 15 ŽALEC, 20. OKT. 1959 IZDAJA KMETIJSKA PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA V ŽALCU KNJ:ŽN CA v cauti VSEBINA št. 15/1959 Stran Miran Cvenk: Pred sklepanjem pogodb ..........................189 Pojasnilo........................ 199 POGODBA o sodelovanju v kmetijski proizvodnji za leto 1980 (Šolski primer) 191 Pregled površin, planiranih pridelkov in stanja živine....................195 Pregled površin in planiranega pridelka hmelja v letu 1960 ........... 196 Potrebna umetna gnojila (brez hmelja) v kg...........................197 Pregled pogodbenih strojnih storitev v letu 1959/60 ................ 198 Jaka Slokan: Ne bo odveč . . . 199 Inž. Stane Marovt: Z živinorejske razstave v Kapli...........................200 V zgodovini savinjskega hmeljarstva so letos prvič preizkusili stroj za obiranje hmelja — pod kozolcem KG Lava pri Celju. Stroj je znamke ALLAEYS iz Belgije. O uporabnosti stroja bo Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu objavil strokovno poročilo v prihodnji številki »HMELJAR«. Miran Cvenk: Pred sklepanjem pogodb o medsebojnem sodelovanju v kmetijski proizvodnji za leto 1960 Čeravno smo se glede na načela in tudi glede na nadrobna določila, ki naj veljajo pri sklepanju pogodb o medsebojnem sodelovanju v kmetijski proizvodnji za leto 1960, domala že povsem in z vsemi pomenili, da z njimi prav vsi soglašamo, pa vendarle morda ne bo napak, če pred formalnim podpisovanjem teh pogodb ponovimo in poudarimo nekaj teh načel in sklepe UO KPPZ Žalec z dne 9. X. 1959. Docela upravičeno znova zatrjujemo, da je dandanes slehernemu našemu proizvajalcu že povsem razumljivo, da so pogoji za, kolikor je le moč, udobno življenje delovnih ljudi odvisni od uspehov v proizvodnji vseh panog našega gospodarstva! Še več! Sleherni delovni človek naše skupnosti že tudi razume, da je moč tem hitreje zboljšati pogoje za udobno življenje, čim hitreje in čim bolj uspešno ter racionalno bomo proizvajali. Skratka, smoter izgradnje socializma je: Udobno življenje delovnega človeka! Smoter pa se ne spreminja! ☆ O načelih medsebojnega sodelovanja v kmetijski proizvodnji za leto 1980 smo se na hmeljarskem področju pomenkovali, razpravljali in sklepali skoraj povsod, na sestankih znotraj posameznih kmetijskih zadrug, domala v slehernem zaselku, v družbenih organizacijah; tudi občinski ljudski odbor je na seji potrdil načela o medsebojnem sodelovanju po načinu »ZADRUGA-KMET« na našem področju. ☆ Kaj moramo doseči z medsebojnim sodelovanjem v kmetijski proizvodnji? V prihodnjem proizvodnem letu 1960 moramo čim bolje izkoristiti obdelovalne površine in preusmeriti vso našo kmetijsko proizvodnjo tako, da bomo proizvajali le tiste kulture, ki povsem ustrezajo naravnim pogojem, in ki največ koristijo vsej skupnosti in slehernemu sodelavcu-proizvajalcu! Še bolj določno! Proizvodnji glavne kulture moramo podrediti proizvodnjo vseh drugih kultur! Vse ukrepe, ki jih zahtevata modema agro- in kemotehnika, moramo izvesti brez kakršnega koli ostanka, oziroma brez slehernega odlaganja na pozneje! ☆ Kdo je na našem, hmeljarskem področju sploh kos vsem zahtevam moderne agro- in kemotehnike? Odgovor, ki mu prav nihče ne more oporekati, pravi takole: »Mimo družbenih kmetijskih posestev izključno — kmetijske zadruge!« Ali ustreza ta trditev zares povsem? Ne! Kmetijske zadruge na hmeljarskem področju resda že imajo stroje in naprave, ki se z njimi že uspešno spopadajo — in zmagujejo! — z zahtevami moderne agro- in kemotehnike, vendar je pred njimi, pred vodstvi naših kmetijskih zadrug, še precejšen del nepreho-jene poti, preden bodo povsem in pravočasno izpolnile svoje poslanstvo! Da! Prav zategadelj je glavni smoter medsebojnega sodelovanja v 'kmetijski proizvodnji za leto 1960: Nenehna vsestranska rast in krepitev kmetijske zadruge, da bo sposobna upravljati obdelovanje zemlje tako, kot jo obdelujejo najbolj napredni kmetijski predeli znotraj in izven našita državnih meja! ☆ Kljub gornji omejitvi pa moremo reči, da že dosedanji uspehi dovolj prepričljivo govore, da so naše kmetijske zadruge čedalje močnejši činitelj v vsej kmetijski proizvodnji na svojem področju, in da brez njih odslej nihče več sploh ne bo mogel uspešno gospodariti! ☆ Kaj je še treba vedeti? Sleherna kmetijska zadruga je gospodarska organizacija, ki se pri upravljanju s sredstvi proizrvodnje ravna izključno po zahtevah gospodarskega računa! Kadar koli kmetijska zadruga v proizvodnji ne uspe, je njena gospodarska moč ogrožena! Po morebitnem zmanjšanju gospodarske moči pa kmetijska zadruga tudi ne zmore več tako izpolnjevati nalog, ki jih ji je družba zaupala!. Kaj to pomeni? Odgovor: Sleherna kmetijska zadruga mora skrbno gospodariti in sklepati proizvodne sporazume le tam, na takih površinah in s takimi proizvajalci, ki zanje ve, da bodo izpolnili prevzete proizvodne obveznosti, oziroma, da so sploh sposobni — mimo voljnosti! — obveznosti izpolniti! ☆ Smiselno nadaljevanje gornjih vrstic je opozorilo kmetijskim zadrugam, da naj že zavoljo nalog, ki so jih prevzele od družbe, sploh ne sklepajo gospodarskih sporazumov v primerih: 1. kjer izkušnje v kmetijski proizvodnji leta 1959 dokazujejo, da tudi v prihodnosti po vsej verjetnosti ni moč pričakovati, da bo kakršna koli korist za kmetijsko zadrugo, in sicer po izključni krivdi zasebnega lastnika obdelovalne zemlje; 2. kjer premajhne parcele onemogočajo rentabilno uporabo strojev; 3. kjer so obdelovalne parcele zasebnega lastnika tolikanj oddaljene od sedeža kmetijske zadruge, da že po surovem predračunu stroški prevažanja strojev in drugih sredstev požro vrednost morebitnega pridelka; 4. kjer premajhna razdalja med vrstami hmeljevih sadik preprečuje strojno obdelavo, kmetijska zadruga pa nima ustreznega po- roštva, da bo proizvajalec zmogel sam opraviti vsa dela pravočasno in dovolj strokovno; 5. kjer proizvajalec-hmeljar ne more jamčiti za pravilno sušenje hmelja; 6. kjer proizvajalec-hmeljar ne more prepričljivo dokazati, da bo sploh uspel v prihodnjem letu 1960 najeti ustrezno število dobrih obiralcev, ker je morda letos — 1959 — nepravilno z njimi ravnal; itd., itd.... ... skratka, kjer koli bo vodstvo kmetijske zadruge upravičeno podvomilo v verjetnost gospodarskega uspeha v proizvodnji! Že golo dejstvo, da v primeru sklenjene pogodbe o medsebojnem sodelovanju v kmetijski proizvodnji za leto 1960 kmetijska zadruga s podpisom upravnika jamči proizva-jalcu-hmeljarju pogodbene odkupne cene hmelju, in da kmetijska zadruga v vsakem primeru vlaga v proizvodnjo lastna potrebna mehanična sredstva in drug material, povsem opravičuje kmetijsko zadrugo, da more in mora zahtevati od sopodpisnika pogodbe racionalno izkoriščanje zemlje! ☆ Glede na izredne razmere, ki so dandanes in obetajo ostati še kako leto, morda tudi več let, je upravni odbor Kmetijske proizvajalne poslovne zveze Žalec za področje, ki ga zajemajo njene članice (kmetijske zadruge) na svoji zadnji seji sklenil, da Poslovna zveza v letu 1960 ne bo sodelovala v obnovi enega letnika! Upravni odbor KPPZ Žalec namerava nadomestiti opustitev hmeljišč v letu 1959 in 1960 z obnovo v letu 1961, tako, da bodo naša hmeljišča spet polnorodna v letu 1963, takrat, ko dosedanje izkušnje predvidevajo z veliko verjetnostjo povrnitev ugodnih možnosti za prodajo hmelja! ☆ Upravni odbor KPPZ Žalec je na svoji zadnji seji določil tele odkupne cene za suh hmelj letnika 1960: I. vrsta................ 390 din II. vrsta................ 370 din III. vrsta................ 220 din IV. vrsta.................100 din ☆ Načela medsebojnega sodelovanja v pridelovanju hmelja so za leto 1960 v glavnem enaka načelom v letu 1959. Razdelitev sredstev, ki jih vlagata v proizvodnjo hmelja v letu 1960 kmetijska zadruga in zasebni proizvajalec-lastnik obdelovalne zemlje, je enaka razdelitvi v letu 1959, s to dopolnitvijo, da je s proizvodnjo hmelja v letu 1960 vključena v proizvodno sodelovanje tudi proizvodnja vseh drugih kultur na obdelovalni zemlji proizvajalca hmelja! Povprečni proizvodni stroški kmetovalca in kmetijske zadruge ter z njima tudi odkupna cena, so izračunani po enakih merilih kot v letu 1959 in preračunani na 1 kg suhega hmelja, vendar na povprečni pridelek 1500 kg suhega hmelja na 1 hektar. Med glavnimi smotri sodelovanja v letu 1960 so torej tudi: Zmanjševanje proizvodnih stroškov in povečanje pridelka na 1 hektar! Novost pogodbe o sodelovanju v kmetijski proizvodnji za leto 1960 na našem, hmeljarskem področju so določila 5. člena vzorca POGODBE, ki pravijo med drugim: »... Ce proizvajalec zaradi pomanjkanja hlevskih prostorov ali pomanjkanja delovne sile ali iz drugih razlogov ne more doseči predpisanega staleža živine, lahko odda pridelano krmo enemu od državnih posestev ali kmetijski zadrugi. V zameno za oddano krmo prejme proizvajalec od državnega posestva ali kmetijske zadruge za potrebe svojih hmeljišč in ostalih obdelovalnih površin hlevski gnoj . ..« S tem prevzemajo kmetijske zadruge veliko in važno obvezo, ki jim nikakor ne dovoljuje kakršnega koli odlaganja! Kmetijske zadruge morajo čim prej, po možnosti takoj, ustvariti vse pogoje, ki jih zahteva redno in učinkovito izpolnjevanje teh proizvodnih nalog! Le dotlej, ko bodo kmetijske zadruge tej svoji dolžnosti kos, bodo nudila možnost zamenjavanja sena za gnoj naša družbena kmetijska posestva v okviru svojih zmogljivosti! S tem, ko bosta kmetijska zadruga in zasebni proizvajalec uspela v medsebojnem sodelovanju doseči zmanjšanje proizvodnih stroškov in povečanje povprečnega pridelka na hektar, bosta kos nevšečnim posledicam splošne krize na svetovnem tržišču hmelja in se hkrati oddolžila skupnosti, ki mora že letos — 1959 — dn bo morala verjetno še leto ali morda celo dlje z drugimi dohodki pokriti velike vrzeli med odkupnimi in prodajnimi cenami za suh hmelj! POJASNILO V teh dneh bodo na našem, hmeljarskem področju kmetijske zadruge po določenem načrtu sklepale s svojimi člani individualne pogodbe o sodelovanju v kmetijski proizvodnji za leto 1960. Kljub dejstvu, da so vsi prizadeti že na moč proučili tehnično stran sklepanja pogodbe, zbiranja natančnih, preverjenih podatkov in vpisovanja v razposlane obrazce — za vsak primer po 4 izvode! — je Uprava KPPZ Žalec vseeno izdelala idealen, šolski primer take pogodbe, z izmišljenimi a vendarle verjetnimi podatki. Objavljamo ga v »HMELJARJU« na naslednjih straneh 191—198. Prepričani smo, da bo mnogim in zaznavno koristil! Mimo tega objavljamo hkrati še TABELO I in TABELO II. Z njiju je moč takoj določiti velikost odstotka morebitnega zmanjšanja odkupnih cen za suh" hmelj — v primerih, ko proizvajalec morda ne bo proizvedel toliko hlevskega gnoja, kolikor ga zahteva moderno pridelovanje hmelja — čim sta podpisnika pogodbe, kmetijska zadruga in zasebni proizvajalec hmelja, izračunala glavni pokazatelj v pogodbi o sodelovanju v kmetijski proizvodnji za leto 1960, ki je: »Na Ì ha obdelovalne zemlje po pogodbi hlevskega gnoja . . .« Prav zavoljo tega opozarjamo vse prizadete na razliko druge kolone podatkov »2. STANJA ŽIVINE« v prilogi pogodbe, v »Pregledu površin, planiranih pridelkov in stanja živine«, v obrazcu, ki smo ga raz-oslali, in enake druge kolone v istem »pregledu«, i jo objavljamo na strani 195! Vzroki tej razliki? Takole! Obrazci »POGODB« z vsemi prilogami so bili sestavljeni, še preden je UO KPPZ Žalec na svoji zadnji seji določil: 1. »Šest pogodbeno spitanih prašičev, v težini od 90 kg navzgor, prodanih kmetijski zadrugi, nadomesti eno odraslo govedo ali 80 stotov gn'oja.« in 2. Možnost zamenjave pridelanega sena za hlevski gnoj s KG ali s KZ, kar natančneje določa 5. člen _ »POGODBE«. Idealen, šolski primer, ki ga objavljamo v tej številki »HMELJARJA«, pa že vsebuje, v razširjeni drugi koloni »Pregleda površin, planiranih pridelkov in stanja živine, v »2. STANJE ŽIVINE«, obe novi, zgoraj navedeni določili. Tako bodo po tem vzorcu vsi, ki že imajo enake izkušnje, zlahka izpopolnili pomanjkljive razposlane obrazce, drugi pa naj se pouče pri njih! Tabela I stotov gnoja na ha % znižanja cene hmelju 96—100 1 91—95 2 86—90 3 81—85 4 76—80 5 71—75 6 66—70 7 61—65 8 56—60 9 51—55 10 46—50 11 41—45 12 36—40 13 31—35 14 26—30 15 21—25 16 16—20 17 11—15 18 6—10 19 0—5 20 Tabela II stotov gnoja na ha % znižanja cene hmelju 116—120 1 111—115 2 106—110 3 101—105 4 96—100 5 91—95 6 86—90 7 81—85 8 76—80 9 71—75 10 66—70 11 61—65 12 56—60 13 51—55 14 46—50 15 41—45 16 36—40 17 31—35 18 26—30 19 21—25 20 16—20 21 11—15 22 6—10 23 0—5 24 Uprava KPPZ Žalec POGODBA o sodelovanju v kmetijski proizvodnji za leto 1960, ki sta jo sklenila Kmetijska zadruga z o. j. v TABOR (v nadaljnjem besedilu »Kmetijska zadruga«) in proizvajalec TIČAR FRANC, P o n d or št. 15 (v nadaljnjem besedilu »proizvajalec«), kakor sledi: Cl. 1 Kmetijska zadruga in proizvajalec se sporazumeta, da bosta skupno, kot je v tej pogodbi navedeno, pridelovala hmelj na vseh tistih površinah, ki so a) že zasajene s hmeljem (stari in drugoletni nasadi) in b) na površinah novih nasadov, ki so last proizvajalca, z namenom doseči večji hektarski in glede na kakovost boljši pridelek hmelja. Obenem bosta sodelovala na vseh ostalih obdelovalnih površinah. Cl. 2 . V smislu čl. 1 bo proizvajalec skupno prideloval hmelj na naslednjih površinah: stari nasadi 0,80 ha dvoletni nasadi — ha novi nasadi — ha Vsi hmeljski nasadi skupaj: 0,80 ha Ob normalnih letnih pogojih se bo na zgoraj navedenih površinah pridelalo predvidoma v letu 1960 ..1200 kg suhega hmelja. Ostala obdelovalna površina ..................... skupaj 4,20 ha. Podrobna razčlenitev površin, zasajenih s hmeljem (po vrstah nasadov) in z ostalimi kulturami s planiranimi pridelki in proizvodnjo, je prikazana na posebnih priloženih obrazcih: »Pregled površin in planiranega pridelka hmelja v letu 1960« ter »Pregled površin, planiranih pridelkov in stanje živine«, sta sestavni del te pogodbe. Cl. 3 Kmetijska zadruga se obvezuje: a) Da bo poskrbela in dodelila, proizvajalec pa, da bo po navodilih kmetijske zadruge in Inštituta za hmeljarstvo uporabil za 1 kg pridelanega suhega hmelja spodaj navedene količine umetnih gnojil: 60 dkg apneno amonijskega solitra, 40 ali 50 dkg Thomasove žlindre in 40 ali 30 dkg kalijeve soli ter na ostalih obdelovalnih površinah najmanj po 800 kg umetnih gnojil na 1 ha. Uporabljena umetna gnojila za kulture, razen hmelja, bo proizvajalec plačal zadrugi. Glede na planirani pridelek hmelja zahtevajo proizvajalčeva hmeljišča skupaj naslednje količine umetnih gnojil: 720 kg apneno-amonijskega solitra, 480 kg Thomasove žlindre in 480 kg kalijeve soli in za ostale kulture na obdelovalnih površinah na podlagi pregleda »Potreba umetnih gnojil (brez hmelja)«, ki je sestavni del te pogodbe: 950 kg dušičnih gnojil, Nitrofoskali 2010 kg 400 kg fosfornih gnojil in 210 kg kalijevih gnojil V kolikor bi proizvajalec pridelal manjše količine hmelja od planiranih, se obvezuje plačati kmetijski zadrugi po njeni prodajni ceni razliko med količinami, ki mu po pogodbi pripadajo, in količinami umetnih gnojil, ki so mu bile stvarno dodeljene. Kmetijska zadruga pa se obvezuje, da bo v primeru večjega pridelka hmelja, kot je predviden v pogodbi, dodelila proizvajalcu razliko med količinami umetnih gnojil, ki mu po sklenjeni pogodbi pripadajo, in količinami, ki so mu bile stvarno dodeljene. b) Da bo na 0,80 ha hmeljišč proizvajalca opravila zaščitno službo; to pomeni, da bo s svojimi zaščitnimi sredstvi in s svojimi stroji ter s svojo delovno silo opravila največ šestkratno škropi jenje hmeljskih nasadov. Stroške za morebitno nadaljnje, to je nad šestkrat, škropljenje nasadov plačata Kmetijska zadruga in proizvajalec vsak po polovico! Kmetijska zadruga preskrbi tudi dovoz vode, ki jo zahteva škropljenje. Proizvajalec pa se obveže, da bo pri zaščiti svojih hmeljskih nasadov sodeloval kot dober gospodar, kar pomeni, da bo kmetijsko zadrugo pravočasno obveščal o napadih škodljivcev in bolezni na hmelj, kakor tudi, da bo sodeloval in nadzoroval škropljenje hmelja s strani kmetijske zadruge, in v primerih, kjer se bo pokazala potreba, sam priskrbel vodo za škropljenje, za kar pa mu bo kmetijska zadruga ustrezno povečala udeležbo pri odkupni ceni za suh hmelj. Za primer, kjer hmeljišča proizvajalca niso primerna za traktorsko škropljenje (n. pr. zaradi premajhnih razdalj med vrstami), pa se proizvajalec zaveže, da bo po naročilu kmetijske zadruge opravil. na — ha hmeljišč škropljenje z zadružno motorno škropilnico in z lastno vprego ter s svojo delovno silo. V teh primerih preskrbi vodo za škropljenje proizvajalec sam. Za to opravljeno delo poveča kmetijska zadruga proizvajalcu udeležbo pri odkupni ceni hmelja za vsak kilogram oddanega suhega hmelja s teh površin za 13 din. kar znaša skupaj —• din. Kmetijska zadruga se obvezuje v tem primeru dostaviti proizvajalcu pravočasno na voljo zaščitna sredstva in motorno škropilnico (brez strojnika) ter si pridržuje pravico z Inštitutom za hmeljarstvo nadzorovati škropljenje hmelja pri proizvajalcu. V kolikor zahteva proizvajalec poleg škropilnice še strojnika, ga je dolžan plačati in sicer po tarifni postavki z vsemi pripadajočimi prispevki, na osnovi strojnikove delovne pogodbe s kmetijsko zadrugo. V primeru, da kmetijska zadruga ne more zaupati proizvajalcu motorne škropilnice, obvezno škropi z zadružno ' škropilnico strojnik kmetijske zadruge za račun proizvajalca. V obeh primerih izstavi kmetijska zadruga proizvajalcu račun. c) Da bo izvršila strojna dela v hmeljiščih (razoravanje, dovoz, trošenje in zaoravanje hlevskega gnoja, 4-krat kultiviranje, 3-krat brananje in 1-krat osipavanje), oziroma na ostalih kulturah proizvajalca po priloženem planu, s tem, da kmetijska zadruga sodeluje pri proizvodnji hmelja na vsakih 100 kg prodanega suhega hmelja s 5/4 traktorskimi urami ali skupno glede na predvideni pridelek hmelja v letu 1960 s 66 traktorskimi urami. »Pregled pogodbenih strojnih storitev« je sestavni del te pogodbe. Zadruga se obvezuje, da bo opravila potrebno število traktorskih ur za obdelavo vseh ostalih površin. Te ure bo proizvajalec zadrugi plačal: potrebne traktorske ure '*■ preostale traktorske ure pri hmelju 31 zadruga bo vložila še ur 60 V kolikor bi proizvajalec pridelal manjšo količino hmelja od planirane, se obvezuje plačati kmetijski zadrugi po ekonomski ceni več porabljene traktorske ure; v primeru, da bi proizvajalec pridelal več hmelja, kot je predvideno v pogodbi, pa se kmetijska zadruga obvezuje, da bo proizvajalcu dodelila še razliko med številom pripadajočih traktorskih ur. aa) Ako ne more proizvajalec iz objektivnih razlogov izkoristiti traktorskih ur, ki mu pripadajo po pogodbi za hmelj, se kmetijska zadruga obvezuje, da mu bo nadoknadila iste v vrednosti vprežnega dela, to je 230 din za eno neizkoriščeno traktorsko imo. Proizvajalec predvidoma ne bo izkoristil: traktorskih ur. Za vrednost neizkoriščenih traktorskih ur pri obdelavi hmelja bo kmetijska zadruga povečala proizvajalcu udeležbo pri odkupni ceni hmelja. bb) V izjemnih primerih, kjer hmeljišča in ostala površina proizvajalca niso primerne za strojno obdelavo zaradi izrazito hribovite lege teh površin, se proizvajalec obvezuje, da bo opravil vsa vprežna dela v hmeljiščih (navedenih pod toč. c, prvi odstavek) z lastno vprego in s svojo delovno silo. Za to opravljeno delo se kmetijska zadruga obvezuje plačati proizvajalcu neizkoriščene traktorske ure, ki mu glede na doseženo proizvodnjo pripadajo, po ceni 345 din za eno neizkoriščeno traktorsko uro. Proizvajalec predvidoma ne bo izkoristil: traktorskih ur. Za vrednost neizkoriščenih traktorskih ur bo kmetijska zadruga povečala proizvajalcu udeležbo pri odkupni ceni hmelja. — - rr< .... d) Da bo kot dober gospodar dodelila proizvaj alcu — lastniku hmeljišča, ki je še opremljeno s hme-ljevkami, za vzdrževanje nasada potrebno število hmeljevk v mejah svojih razpoložljivih zalog. Kmetijska zadruga bo dodelila hmeljevke proizvajalcu, v kolikor bo zamenjava starih in obrabljenih hmeljevk z novimi neogibna. Za nasade, ki so opremljeni z žičnicami, priskrbi in dodeli kmetijska zadruga žico za vodila in kaveljčke in sicer za vsakih 100 sadik: 7,50 kg (1,2 mm) ali 9,00 kg (1,4 mm) žice za vodila 0,60 kg (2,0 mm) ali 0,80 kg (2,8 mm) žice za kaveljčke, kar znaša skupaj za opremo proizvajalčevih žičnih nasadov 270 kg ( 1)2 mm) žice za vodila in 21,60 kg ( 2 mm) žice za kaveljčke. e) Da bo proizvajalcu posušila na zadružni sušilnici, v kolikor sam proizvajalec tega ne zmore, 2000 škafov svežega hmelja ali 1200 kg hmelja v suhem stanju po ceni 50 din za 1 kg posušenega hmelja, oziroma po ceni 44 din, v kolikor ga proizvajalec pri sebi vskladišči. f) Da bo zavarovala pri DOZ ves pridelek hmelja zoper točo po povprečni odkupni ceni. Ta vrednost predstavlja udeležbo proizvajalca v povprečni odkupni ceni v znesku 345 din na kg in vrednost materialnega vlaganja zadruge, za kar se zadruga in DOZ medsebojno dogovorita. Kmetijska zadruga in proizvajalec se sporazumeta, da si bosta povračilo za morebitno nastalo škodo po toči razdelila v sorazmerju z udeležbo v povprečni odkupni ceni posameznega pogodbenika, oziroma, da bo plačal odtegljaj po zavarovalni lestvici v smislu pogodbe zadrugi tudi od zavarovalne premije, za znesek, ki ga bo zavarovala zadruga. g) Da bo uničevala divji hmelj na zemljiščih splošno ljudskega premoženja na svojem območju, razen zemljišč družbenih kmetijskih posestev. h) Da bo sodelovala s proizvajalcem po predhodnem sporazumu in za račun Poslovne zveze pri napravi n®vih nasadov z naslednjimi sredstvi: 1000 kg Thomasove žlindre v vrednosti traktorska dela v vrednosti Torej v materialu in uslugah s in pri zgraditvi žičnic z naslednjimi sredstvi: 2000 kg žice v vrednosti traktorska dela v vrednosti torej v materialu in uslugah z Pri nabavi drogov in postavljanje žičnic Torej v skupnem s 18.500 din 45.000 din 63.500 din 273.000 din 25.000 din 298.000 din 138.500 din 436.500 din Ker pa namerava proizvajalec zasaditi s hmeljem in opremiti z žičnicami ha novega nasada ........ ha drugoletnih nasadov .....9?99........ ha starih nasadov, se obvezuje kmetijska zadruga, da bo v skladu z določilom čl. 3 toč. b) vložila v nove nasade: ~ kg Thomasove žlindre v vrednosti in traktorskih del v vrednosti — din din skupaj — din in v napravo žičnic 400 kg žice v vrednosti traktorskih del v vrednosti 54.600 5.000 din din in za nabavo drogov in postavljanje žičnic 27,700 din Skupaj 87.300 din i) V kolikor je potrebna ozemljitev žičnic, se obvezuje kmetijska zadruga vložiti v žičnico za to potrebna materialna sredstva, proizvajalec pa se obvezuje plačati iz svojih sredstev potrebno strokovno delovno silo in izvršiti vsa še ostala dela pri ozemljitvi žičnice. Po zgraditvi se žičnice, oziroma novi nasadi, v sporazumu s Poslovno zvezo prenesejo med osnovna sredstva kmetijske zadruge v vrednosti tistega dela, ki ga je v te žičnice oziroma nasade investirala zadružna organizacija. Glede na nove nasade hmelja in zgraditev žičnic velja ta točka i) le, če pristojna občinska komisija odobri nov nasad, oziroma graditev žičnice. Vse doslej sklenjene pogodbe, ki to zadevo drugače rešujejo, se morajo vskladiti s to pogodbo! Proizvajalec se zavezuje: a) Da se bo pri proizvodnji hmelja in ostalih kultur v celoti ravnal po navodilih in smernicah kmetijske zadruge in Inštituta za hmeljarstvo in strokovnih navodil, ki so kot priloga sestavni del te pogodbe. b) Da bo priskrbel in dodelil za proizvodnjo hmelja potrebno količino hlevskega gnoja, toda najmanj vsako drugo leto po 30.000 kg gnoja za 1 ha hmelja, oziroma 10.000 kg na hektar skupne obdelovalne površine letno. j Na govedo nad 1 leto starosti se računa 80 mtc gnoja, na govedo do 1 leta pa 40 mtc gnoja letno. Šest pogodbeno spitanih prašičev, v težini od 90 kg navzgor, prodanih kmetijski zadrugi, nadomesti 1 odraslo govedo ali 80 mtc gnoja. Na podlagi stanja živine, razvidno iz priloženega pregleda, bo proizvajalec pridelal: 999 mtc hlevskega gnoja. Če število živine ne bo ustrezalo, bo zadruga to obračunala v ceni hmelja, po objavljenih tabelah. c) Da bo izvršil z lastno vprego vsa tista vprežna dela v hmeljiščih, ki se s stroji ne morejo opravljati, oziroma, da bo s svojo vprego izvršil vsa druga dela, v kolikor se zaradi neprimernih nasadov (zaradi premajhne razdalje med vrstami in hribovitega terena) ne morejo izvršiti z zadružno mehanizacijo. d) Da bo izvršil vsa ročna dela v svojih hmeljiščih vestno in strokovno. e) Da bo ves pridelek hmelja pravočasno obral in posušil ter ga pravilno vskladiščil in zavaroval proti požaru. f) Da bo v skladu z veljavnimi predpisi uničeval divji hmelj na svojem posestvu. Nasploh se proizvajalec obvezuje, da bo vsa opravila, ki jih zahteva proizvodnja hmelja, opravljal kot dober gospodar, kar pomeni, da bo uporabil vse svoje moči in sposobnosti za dvig hektarskega pridelka in izboljšanja kakovosti hmelja. Čl. 5 Kmetijska zadruga bo kontrolirala število živine ob sklepanju pogodbe. Za obračun hlevskega gnoja se upošteva stanje živine na dan 1. marca 1960. Proizvajalec se obvezuje, da bo stanje lastne goveje živine obdržal, dokler traja ta sklenjena pogodba. Če proizvajalec zaradi pomanjkanja hlevskih prostorov ali pomanjkanja delovne sile ali iz drugih razlogov ne more doseči predpisan stalež živine, lahko odda pridelano krmo enemu od državnih posestev ali kmetijski zadrugi. V zameno za oddano krmo prejme proizvajalec od državnega posestva ali kmetijske zadruge za potrebe svojih hmeljišč in ostalih obdelovalnih površin hlevski gnoj. Zamenjava krme za hlevski gnoj med proizvajalcem in državnim posestvom ali KZ, se obračuna v odnosu 50 mtc kakovostne krme za 100 mtc hlevskega gnoja, to je 1 : 2. Proizvajalec bo zamenjal za hlevski gnoj 45 mtc krme. Proizvajalec je dolžan, da sklene z državnim posestvom ali kmetijsko zadrugo posebno pogodbo glede zamenjave krme za hlevski gnoj. Če število živine na dan 1. marca 1960 ne bo ustrezalo določilom te pogodbe ali, če se proizvajalec ne bo mogel izkazati tega dne s sklenjeno pogodbo o zamenjavi krme, bo zadruga obračunala odkupno ceno hmelja letnika 1960 sorazmerno znižano po objavljenih tabelah. Zadruga obvezno kontrolira, da je z zamenjavo sprejet hlevski gnoj resnično uporabljen na obdelovalnih površinah proizvajalca. -, Cl. 6 Kmetijska zadruga se obvezuje, da bo po prostem preudarku upravnega odbora izplačala proizvajalcu za vloženo delo v hmeljiščih akontacijo do 50% vrednosti vloženega dela. Kmetijska zadruga se obvezuje, da bo izplačala proizvajalcu vsa denarna sredstva, ki jih potrebuje za izplačilo obiralcem hmelja. Kmetijska zadruga se obvezuje, da bo izplačala proizvajalcu za nabavo premoga in sušenje hmelja, akontacijo v znesku 8 din za kg suhega hmelja, v kolikor ga bo predvidoma proizvajalec posušil na lastni sušilnici. ^ Kmetijska zadruga se obvezuje, da bo prevzela, proizvajalec pa, da bo prodal ves pridelek hmelja kmetijski zadrugi po naslednjih odkupnih cenah: 1. razred.................. 390 din 2. razred.................. 370 din 3. razred.................. 220 din 4. razred...................100 din Mimo tega se zadruga obvezuje, da bo v primeru dosežene višje cene pri realizaciji prodaje hmelja izplačala proizvajalcu del ustvarjenega dohodka po naslednji lestvici: Realizirana prodajna cena za kg I. razred II. razred 1400 do 1600 din 1601 do 1800 din nad 1801 din 30 din 20 din 40 din 30 din 50 din 40 din Zadruga bo odkupila tržne presežke tudi drugih kmetijskih pridelkov po dnevnih cenah. Proizvajalec se obvezuje, da bo vse tržne presežke prodal zadrugi. Predvideva tržne presežke naslednjih proizvodov: Posevki: pšenica krompir jabolka Živina: pitana teleta.......................... pitani junci in junice tipa ».baby beef« . . mlada goveda od 1—2 leti starosti. . . . mlada goveda od 2—3 leta starosti . . . . ostala pitana goveda................... mesnati prašiči........................ pitani prašiči......................... Plemenska živina: goveda ............... ................ svinje................... ............. Privezal bo....................... . . .... kg 1500 ..... kg — kg 500 kg ' kg 1 glav — glav 1 glav — glav — glav 6 glav ' glav glav — glav 2 glav goveje živine Mleko : 1000 litrov Cl. 8 V skladu s čl. 3 te pogodbe se proizvajalec obvezuje, da bo za izvršitev proizvodnega plana 1959-60 za izven hmeljarske površine nabavil v kmetijski zadrugi priznano seme naslednjih sort: San Pastore 110 za 0,50 ha pšenice . . . . . . sorta za 0,35 ha krompirja . . . . . sorta za .. ... ha koruze . . . . . . sorta za 0,30 ha detelje . . . . . . sorta za .. .... ha . . sorta cvetnik 700 lucerna Cl. 9 kg kg kg kg kg Kmetijska zadruga se obvezuje izplačati proizvajalcu prevzeti hmelj po odbitku njemu izplačanih akontacij v roku 30 dni. To isto velja pri odkupu ostalih proizvodov. Cl. 10 Kadar bi pridelek hmelja zaradi višje sile bil bistveno izpod povprečja zadnjih treh let, se stvar lahko predloži v reševanje, zaradi ureditve medsebojnih obveznosti, posebni tričlanski strokovni komisiji, ki jo imenuje pristojni občinski ljudski odbor. Cl. 11 Ta pogodba velja tudi za pravne naslednike proizvajalca. Cl. 12 Ta pogodba stopi v veljavo z dnem podpisa pogodbe po obeh pogodbenih strankah. Za vsako poslovno leto se sestavlja nova pogodba. Cl. 13 Morebitni spori, ki bi nastali zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ene ali druge pogodbene stranke, se najprej predložijo v rešitev upravnemu od.boru Poslovne zveze. V kolikor pogodbeni stranki ne soglašata z odločitvijo upravnega odbora Poslovne zveze, imata na voljo redno sodno pot. Cl. 14 Pogodba je napisana v 4 izvodih. Po en izvod prejmejo: proizvajalec, kmetijska zadruga, Poslovna zveza in kreditni zavod. Tabor , dne 20. oktobra 19 59 Proizvajalec: Za Kmetijsko zadrugo z o. j. upravnik: Tičar Franc l. r. Poteko Ivan l. r. Pregled površin, planiranih pridelkov in stanja živine Kmetijska zadruga TABOR Poslovna zveza .. Proizvajalec TIČ AR TR AN C Bivališče, hiš. štev. 1. STANJE POVRŠIN: Struktura kultur ha ha Njive in vrtovi 2,50 Travniki . . 2,20 Sadovnjaki 0,20 Vinogradi ... 0,10 Obdelovalne površine skupaj 5,00 Senožeti — Pašniki 0,20 Močvirje, trsičje :—• Gozdovi 1,30 Nerodovitna zemlja — 1,50 Vse površine skupaj 6,50 2. STANJE ŽIVINE: Vrsta živine Stanje živine ob podpisu pogodbe Stanje živine 1. 3. 1960 Proizvodnja gnoja v letu 1960 — mtc glav kg glav j kg Govedo do 1 leta starosti Govedo nad 1 leto starosti Prašiči (6 pogodbeno spitanih prašičev za prodajo po zadrugi) Konji 45 stotov sena za zamenjavo 1 190 1 130 40 Na 1 ha obdelovalne zemlje po pogodbi hlevskega gnoja 2 820 3 1120 240 4 360 8 320 80 1 400 — — — — — — — 90 j Proizvodnja gnoja skupaj 450 90 3. PLAN PROIZVODNJE 1959-60: Kultura Sorta Parcel, štev. Površina ha Pridelek na ha/mtc Proizvodnja mtc Opomba Pšenica S. pastore 230 1 0,50 45 22,5 Ječmen Krmska mešanica . pšen.Xječm. 2503 0,25 40 10,0 Krompir cvetnik 240/1 0,35 250 87,5 Detelja 0,25 80 20,0 Lucerna 0,30 80 24,0 Koruza silažna . . Detelja strniščna 0,25 20 5,0 v str. meš. Pitnilk 0,25 200 50,0 v str. pšen. Krmska pesa . . . 0,25 300 75,0 v str. pšen. Kaula Vrtnine 0,05 Travniki .... 2 20 65 143,0 4. OPOMBA PROIZVAJALCA: Zredil in prodal bom 6 pogodbenih mesnatih prašičev. Zamenjal bom 45 stotov sena za hlevski gnoj. 5 SKLEP K ZADRUGE’ Pr°izvajalec s prodajo 6 mesnatih prašičev in z zamenjavo 45 stotov sena dosegel na 1 ha obdelovalne zemlje 90 stotov hlevskega gnoja, bo zadruga z njim obračunala ceno hmelja po tabeli I. v višini 97 odstotkov odkupne cene. Pregled površin in planiranega pridelka hmelja v letu 1960 Zap. šte- vilka Naziv in štev. parcele Opis nasada Starost nasada let Stanje Krčenje Saditev Novo stanje Proizvodnja Škroplje- nje opravi Strojno delo opravi Ime K. 0. Vrsta opore H-Ž* Širina cm Površina ha Število sadik površina ha Število sadik Površina ha Število sadik Površina ha Število sadik Na ha kg Skupaj kg štev. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ii 12 13 14 15 16 17 18 1 Za cesto Pondor Z 150X180 6 0,60 2700 — 0,60 2700 1500 900 KZ KZ 26312 2 Pri vodi Pondor z 150X180 3 0,20 900 — -—■ — — 0,20 900 1500 300 KZ KZ 380/1 Skupaj — — — 980 3600 -— — — — 0,80 3600 1500 1200 — — Proizvajalec razpolaga s: sušilno ploskvijo m2 : H = hmeljevke, Ž = žičnica skladišči m Potrebna umetna gnojila (brez hmelja) v kg Kultura Površina v ha Dušična gnojila Fosforna gnojila K-gnojila Mešana gnojila NPK nitromonkal apneni dušik kalk. sal. Tomaževa žlindra superfosfat K-sol žita 4:20:20 okopavine 2:14:25 travniki Pšenica 0,50 90 — 50 350 Kr. mešanica 0,25 25 25 150 Krompir 0,35 70 210 Čr. detelja 0,25 25 125 50 Lucerna 0,30 25 150 60 Detelja strniščna 0,25 Pitnik 0,25 75 50 25 Krmna pesa 0,25 100 50 50 Vrtnine 0,05 25 25 25 Travniki 2,20 220 220 1300 Skupaj j 605 345 275 125 210 500 210 1300 Skupaj umetnih gnojil brez hmelja 3570 ^9 Pregled pogodbenih strojnih storitev v letu 1959/60 VRSTA DELA Kultura I hmelj pšenica krmna meš. ■ krompir 4-J ’V cj 3 str. det. pitnik kr. pesa travnik Površina ha O 00 o o LO o m (M o m co o m CQ o o co o m (M © m