105 Prvih sto let arheologije na Univerzi v Ljubljani © Katarina Predovnik Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo; KatarinaKatja.Predvovnik@ff.uni-lj.si © Katharina Zanier Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo; Katharina.Zanier@ff.uni-lj.si DOI: 10.5281/zenodo.14418465 1.25 Drugi sestavni deli Uvod V študijskem letu 2023/24 smo na Oddelku za arheolo- gijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani obeležili pomembno in častitljivo obletnico: preteklo je namreč okroglo stoletje, odkar so na naši fakulteti pričeli pou- čevati arheologijo. To je velik praznik ne le za učitelje in učiteljice, ki na Oddelku za arheologijo delujemo danes, ne le za sedanje študente in študentke, temveč za celotno slovensko arheološko srenjo, saj je večina danes na Slo- venskem delujočih arheologov izobrazbo pridobila prav na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Stoletje v arheološki perspektivi seveda ni prav dolga doba. Celo z vidika zgodovine arheologije na Sloven- skem je teh zadnjih sto let samo del zgodbe, katere začet- ki sežejo mnogo dlje, tja v 15. in 16. stoletje, ko so prvi antikvarji, denimo Peter Pavel Vergerij starejši in Avgu- štin Prigl (Tyfernus), pričeli popisovati tukajšnje rimske ostaline, predvsem epigrafske spomenike. To tradicijo so v naslednjih stoletjih nadaljevali in nadgradili številni domači in tuji izobraženci, med katerimi velja posebej omeniti kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valva- sorja, Janeza Gregorja Dolničarja ter pisca prve sloven- ske nacionalne zgodovine Antona Tomaža Linharta in Valentina V odnika iz kroga razsvetljenskih izobražencev barona Žige Zoisa (Novaković 2021, 35–38). Ključen korak k sistematizaciji znanja in profesionalizaciji arhe- ologije je bil nastanek muzejskih institucij, prvenstveno ustanovitev deželnih muzejev za Štajersko leta 1811 in Kranjsko leta 1821 (Lazar et al. 2021). Podobno vlogo je imela od leta 1850 vzpostavitev centralno vodenega in z mrežo deželnih konservatorjev podprtega sistema spomeniškega varstva v avstrijskem delu monarhije (Baš 1955, 15–29; Teržan 2019, 10–11). Vendar pa tedaj iz- obrazbe s področja arheologije in z njo povezanih ved še ni bilo mogoče pridobiti znotraj meja današnje države Slovenije, saj sta najbližji avstrijski univerzi delovali v štajerskem Gradcu in na Dunaju (Novaković 2004, 15). Sto let študija arheologije na Slovenskem Za razvoj slovenske arheološke stroke in arheologije kot nacionalne vede je bila zatorej usodnega pomena ustano- vitev Univerze v Ljubljani leta 1919. Po razpadu avstro- -ogrske monarhije in nastanku nove države južnih Slo- vanov, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, je bilo vzpostavljeno družbeno-politično okolje, v katerem je lahko dozorela ideja o vzpostavitvi novega nacionalnega kulturnega, izobraževalnega in znanstveno-raziskovalne- ga središča v slovenskem glavnem mestu. Tako je bila že leto dni po koncu prve svetovne vojne ustanovljena Univerza v Ljubljani (Nečak 2019, 24–28), s tem pa se je tudi za slovensko arheologijo začelo pisati novo poglav- je. Med vedami, ki naj bi jih poučevali na novi univerzi, je bila v okviru Filozofske fakultete namreč predvidena tudi arheologija oziroma je bila načrtovana ustanovitev stolic za arheologijo in prahistorijo ter za epigrafiko, v sklopu stolice za zgodovino pa tudi slovanska zgodovina in slovanske starožitnosti (Novaković 2004, 18–20). Vendar zaradi finančnih težav in pomanjkanja ustreznega kadra študij arheologije ni takoj zaživel. Šele v študij- skem letu 2023/24, potem ko je V ojeslav Molè pridobil naziv izrednega profesorja za klasično arheologijo, je na Filozofski fakulteti z delovanjem pričela istoimenska katedra. Ta mejnik štejemo za dejanski začetek študija arheologije na Univerzi v Ljubljani in prav zato smo sto- letnico študija praznovali v študijskem letu 2023/24. Razvoj Oddelka za arheologijo je bil na kratko pred- stavljen v več jubilejnih zbornikih Filozofske fakultete (Kastelic 1989; Kastelic, Slapšak 2000; Novaković 2009; Novaković 2019; Slapšak 2019). Zgodovino študija ar- heologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je podrobno raziskal Predrag Novaković in jo predstavil v zborniku, ki smo ga ob osemdesetletnici študija izdali na Oddelku za arheologijo (Novaković 2004). Zato bomo v nadaljevanju zgolj povzeli bistvene podatke, brez ambi- cije, da bi predstavili sistematični pregled razvoja oddel- ka ali popoln imenik oseb, ki so na njem delovale. Arheo 41, 2024, 105–116 106 V razdobju do druge svetovne vojne je študij arheologije zaznamovala predvsem kadrovska šibkost, saj je arheolo- ške vsebine večinoma predaval le en sam učitelj. Tako je denimo katedra za klasično arheologijo začasno zamrla že leta 1925, ko je V ojeslav Molè odšel v Krakov. Preda- vanja so bila obnovljena šele leta 1927, ko jih je prevzel Balduin Saria, ki je obenem predaval na katedri za antič- no zgodovino. Saria je v Ljubljani arheološke predmete s področja antične arheologije, zgodovine in umetnosti poučeval do leta 1941, nato pa je odšel v Gradec. V letih 1940–1942 je na arheologiji kot privatni docent predaval Rajko Ložar, ki je s predavanji iz neolitskih kultur Slo- venije v kurikulum vpeljal prve vsebine o prazgodovini slovenskega ozemlja. Poleg tega je pred drugo svetovno vojno vsebine s področja paleolitika in paleoantropologi- je na katedri za antropologijo poučeval Božo Škerlj, leta 1941 pa je z delovanjem pričela katedra za etnologijo in etnografijo, na kateri je Niko Zupanič med drugim pre- daval o začetkih Slovanov, s čimer je deloma posegel na področje staroslovanske arheologije. Sledila je nekajletna prekinitev. Najprej je ugasnil študij arheologije, po kapitulaciji Italije, v času nemške okupa- cije, pa so bila začasno suspendirana vsa predavanja na univerzi. Povezave s predvojno generacijo profesorjev arheologi- je so bile prekinjene; z delom je nadaljeval le profesor antropologije Božo Škerlj. Paleolitske vsebine je na pri- rodoslovno-matematičnem oddelku Filozofske fakultete – ta se je kasneje preselil in preoblikoval v sklopu Na- ravoslovno-tehniške fakultete – takoj po vojni prevzel Srečko Brodar, ki je pred tem poučeval na gimnaziji. Obnova študija arheologije po koncu vojne je potekala s pomočjo učiteljev, ki so izobrazbo pridobili na drugih univerzah. V študijskem letu 1946/47 je izredni profesor postal Josip Klemenc, doktorant zagrebške Filozofske fakultete. Predaval je predmete s področja antične zgo- dovine in umetnosti oziroma klasične arheologije. V na- slednjem študijskem letu se mu je kot izredni profesor za prazgodovinsko in staroslovansko arheologijo pridružil Josip Korošec, ki je arheologijo študiral v Beogradu in Prvih sto let arheologije na Univerzi v Ljubljani Slika 1. Ekskurzija v Šempeter s profesorjem Josipom Klemencem leta 1966 (osebni arhiv: M. Guštin). 107 Pragi. Leta 1949 je asistent za prazgodovino postal Fran- ce Starè, prvi povojni diplomant arheologije na Univer- zi v Ljubljani, ki je nekaj let zatem prejel docenturo za mlajšo prazgodovino (predzgodovino). Leta 1951 je asi- stent za klasično arheologijo postal Jaroslav Šašel, leta 1955 pa je ekipo dopolnila prva sodelavka, Tatjana Bre- gant kot asistentka za neolitsko in eneolitsko arheologijo. Celovit študij arheologije se je dokončno uveljavil v štu- dijskem letu 1950/51. Predmetnik je obsegal arheološke obdobne predmete, vključno s paleolitikom, etnologijo, paleoantropologijo, grščino in latinščino ter konzervira- njem in prepariranjem; slednje so izvajali učitelji iz dru- gih študijskih skupin in fakultet. Terenskega pouka sprva ni bilo; metodološke predmete in vsebine so v predme- tnik vključevali le počasi in postopoma. Takšna zasnova študijskega programa je z manjšimi spremembami ostala v veljavi vse do devetdesetih let. V študijskem letu 1952/1953 je bil Josip Korošec dekan Filozofske fakultete. V sklopu reorganizacije študija v letu 1959/60 se je dotedanji Arheološki seminar preime- noval v Oddelek za arheologijo. Josip Korošec je leta 1964 izdal prvo številko revije Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita (kasneje Documenta Praehistorica), z osnovnim ciljem predstavitve izsledkov raziskav oddelka na Ljubljanskem barju. V tem času je Filozofska fakul- teta, in z njo tudi Oddelek za arheologijo, pridobila nove prostore v namensko zgrajeni stavbi na Aškerčevi ulici. S temi spremembami so se materialni in organizacijski pogoji za študij sicer izboljšali, vendar je arheologija na univerzi kmalu doživela hudo kadrovsko krizo. Že leta 1961 je oddelek zapustil asistent Jaroslav Šašel, leta 1966 je nepričakovano umrl Josip Korošec, leto kasneje še Josip Klemenc (slika 1), leta 1968 pa je bil zaradi peti- cije študentov suspendiran France Starè (slika 2). Njiho- va predavanja so začasno prevzeli gostujoči predavatelji z univerze in iz Arheološkega muzeja v Zagrebu. Položaj se je uredil šele v letu 1969/70, ko je izredni pro- fesor za antično arheologijo in zgodovino postal Jože Ka- stelic (slika 3). Tatjana Bregant je bila izvoljena v naziv docentke za prazgodovinsko arheologijo predkovinskih obdobij, Stane Gabrovec pa v naziv izrednega profesorja za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij, a je s fakulteto sodeloval le pogodbeno. Arheologijo zgodnjega srednjega veka je še naprej poučeval honorarni sodelavec Zdenko Vinski iz Arheološkega muzeja v Zagrebu. Franc Osolè je ob sodelovanju asistentke Vide Pohar vodil ka- tedro za arheologijo paleolitika in mezolitika na odseku za geologijo Oddelka za montanistiko Fakultete za nara- voslovje in tehnologijo (potem NTF). Poleg tega so štu- dijski program izvajali še drugi učitelji in sodelavci: Zla- ta Dolinar-Osolè, Viktor Korošec, Vekoslav Kremenšek, Ferdo Gestrin in Bogo Grafenauer. Tatjana Bregant je prevzela urejanje oddelčne revije ter njen vsebinski okvir razširila na predstavitve raziskav paleolitskih, neolitskih in bakrenodobnih kultur, paleookolja in paleoekonomije, zato je revija dobila novo ime: Poročila o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji. Oddelek je v tem času kot predstojnik vodil Jože Kaste- lic. Prizadeval si je za kadrovsko okrepitev in postopno vzgojo nove generacije učiteljev. V začetku sedemdese- tih let so se tako na oddelku kot asistenti zaposlili Bo- židar Slapšak za klasično in rimsko arheologijo, Biba Teržan za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij in Timotej Knific za zgodnjesrednjeveško arheologijo. Zdenka Vinskega je kot pogodbeni učitelj za arheologijo zgodnjega srednjega veka zamenjal Branko Marušić iz Arheološkega muzeja v Pulju. Kastelica je deloma raz- bremenil Peter Petru, ki je pogodbeno predaval rimsko provincialno arheologijo, leta 1977 pa se je na oddelku zaposlil še Bojan Djurić kot asistent za klasično arheolo- gijo. Enako kot prej so številne predmete izvajali učitelji z drugih oddelkov in fakultet ter pogodbeni sodelavci. Slika 2. France Starè v prizoru iz kratkega dokumentarnega filma Arheološko izkopavanje pozno-prazgodovinskega terena na Vintarjevcu pri Litiji (1951–1955, producent: Triglav film, snemalec: Milan Kumar, gradivo hrani: Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije, SI AS 1086 Zbirka filmov). Arheo 41, 2024, 105–116 108 Predmetnik je bil nekoliko osvežen, povsem na novo pa je bil v tem času uveden metodološki predmet meritve. Medtem ko so v prejšnjem razdobju sodelavci in sode- lavke oddelka sodelovali pri terenskih raziskavah najdišč širom tedanje Jugoslavije, so se v sedemdesetih letih zaradi sprememb na področju financiranja raziskovalne dejavnosti usmerili predvsem v terenske raziskave slo- venskih najdišč in študije tukajšnje materialne kulture, v katere so vključevali tudi študente. Stane Gabrovec je okrog sebe zbral skupino obetavnih študentov, ki je v okviru seminarskih in diplomskih del opravila temelj- ne tipokronološke študije materialne kulture bronaste in železne dobe na Slovenskem. Podobno sta pri antičnem seminarju ravnala Jože Kastelic in Peter Petru. V začetku osemdesetih let je po upokojitvi Jožeta Ka- stelica in smrti Petra Petruja leta 1982 delovanje oddel- ka prevzela nova generacija sprva še asistentov, kmalu pa že učiteljev: Božidar Slapšak, Biba Teržan, Timotej Knific in Bojan Djurić. Od starejše generacije je ostala le še profesorica Tatjana Bregant, ki pa zaradi zdravstve- nih težav pedagoško ni bila polno aktivna; upokojila se je leta 1988. Deloma sta jo nadomestila novozaposlena laborantka Milena Horvat, ki je izvajala vaje iz arheolo- škega risanja in preparacije keramike, ter Mihael Budja, Slika 3. Jože Kastelic v prizoru iz kratkega dokumentarnega filma Arheološko izkopavanje ilirske gomile v Stični (1952, producent: Triglav film, snemalec: Milan Kumar, gradivo hrani: Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije, SI AS 1086 Zbirka filmov). Prvih sto let arheologije na Univerzi v Ljubljani 109 asistent za neolitske in eneolitske študije. Kmalu so se na oddelku zaposlili še dokumentalistka Darja Grosman ter mlada raziskovalca Janka Istenič za rimsko provincialno in klasično arheologijo ter geodet Zoran Stančič, ki se je ukvarjal z uporabo geodetskih in fotogrametričnih metod v arheologiji, kasneje pa z aplikacijo geografskih infor- macijskih sistemov. Pridružila se jim je Barbara Toman Ravnik kot asistentka stažistka za pozno antiko. Leta 1989 je na oddelek prišel še Mitja Guštin kot docent za arheološko metodologijo. Kadrovsko dinamiko osemdesetih let so poleg novih za- poslitev zaznamovali tudi odhodi. Leta 1987 je odšel Ti- motej Knific, ki je le dve leti prej pridobil docenturo za arheologijo zgodnjega srednjega veka. Zato so ta predmet v naslednjih letih pogodbeno izvajali Marijan Slabè, An- drej Pleterski in Timotej Knific, zaposlili pa so tudi novo asistentko za to področje, Ireno Mirnik Prezelj. Pogodbe- no so z oddelkom sodelovali še Jože Kastelic za antično zgodovino in epigrafiko, Stane Gabrovec za prazgodo- vinsko arheologijo kovinskih obdobij ter Šime Batović z Univerze v Zadru za neolitik in eneolitik. Franca Osolèta je po upokojitvi za področje paleolitika nadomestila Vida Pohar na Oddelku za geologijo NTF, Zlato Dolinar-Osolè pa Marija Štefančič in Tatjana Tomazo-Ravnik, ki sta iz- vajali Paleoantropologijo z vajami iz osteologije. Geodet Pavel Šivic je prevzel predmet meritve, Peter Kos pa je poučeval numizmatiko. Poleg tega so v programu sode- lovali še etnolog Vekoslav Kremenšek, filozof in mate- matik Žiga Knap ter zgodovinarji Rajko Bratož, Ferdo Gestrin, Bogo Grafenauer in Janez Peršič. Kot asistent je proseminar iz paleolitika in mezolitika nekaj let izvajal Draško Josipovič, etnologijo za arheologe pa pogodbeno Ivan Šprajc. Kadrovska rast je povzročila precejšnjo prostorsko sti- sko, ki so jo začasno ublažili z najemom prostorov v me- ščanski vili na Bleiweisovi cesti 4, trajno rešitev pa je prinesla selitev oddelka v prostore na Zavetiški 5, kjer je pred tem deloval Mladinski dom Malči Beličeve. Pri pri- dobitvi in adaptaciji prostorov ter nakupu opreme je imel ključno vlogo takratni predstojnik oddelka in prodekan Filozofske fakultete Mitja Guštin. Vse omenjene spremembe so bile povezane z vsebinsko prenovo študija in splošnim intelektualnim vrenjem na oddelku. Nova generacija učiteljev se je namreč pričela obračati proti Zahodu ter je navezala stike z ameriškimi in britanskimi arheologi. Pri tem sta ključno vlogo odi- grala Božidar Slapšak in Bojan Djurić. Že leta 1981 je bila prav na pobudo sodelavcev Oddelka za arheologijo ustanovljena revija Arheo, resda glasilo Slovenskega ar- heološkega društva, a prvenstveno namenjena objavlja- nju izvirnih in prevedenih teoretskih razprav. Sledili so monografski prevodi nekaterih temeljnih teoretskih in metodoloških del. V študijskem letu 1985/86 je na od- delku kot prvi gostujoči profesor deloval Lewis Binford z Univerze Albuquerque v Arizoni, ZDA, oče t. i. nove arheologije. Naslednje gostovanje je v okviru predmeta uvod v arheologijo v študijskem letu 1988/89 izvedel John Chapman z Univerze v Newcastlu. Ob tem se je razmahnilo tudi mednarodno raziskovalno sodelovanje. Posebej velja omeniti raziskave na otoku Hvaru, pri katerih so sodelovali Arheološki muzej Split, hrvaški Center za kulturno dediščino ter arheologi z uni- verz v Bradfordu, Newcastlu in Londonu. Večletni pro- jekt je temeljil na sodobnih metodah rekognosciranja in dokumentiranja arheoloških sledi v prostoru ter obdelave prostorskih podatkov. Te pristope je Božidar Slapšak s sodelavci hitro in uspešno vpeljal tudi v ljubljanski štu- dijski kurikulum. Jedro študijskega programa so še vedno ostali obdobni predmeti, ki pa so jih predavatelji mlajše generacije vse- binsko bistveno prenovili. Na prehodu v devetdeseta leta je bil preoblikovan predmet uvod v arheologijo, namesto katerega sta bila v kurikulum vpeljana predmeta arheo- loška metodologija in konceptni razvoj arheologije, od študijskega leta 1995/96 imenovan arheološka teorija in zgodovina. Obdobnim predmetom se je pridružila še ar- heologija mlajših (zgodovinskih) obdobij, ki jo je izvajal Mitja Guštin v sodelovanju z novozaposlenima asisten- toma Dušanom Krambergerjem in Katarino Predovnik. Modernizacija študija arheologije na Univerzi v Ljubljani je od konca osemdesetih let potekala z roko v roki s splo- šnim razvojem vede v dobi digitalizacije in tehnološkega razvoja, pa tudi v znamenju daljnosežnih družbenih in političnih sprememb, ki sta jih prinesla padec komuniz- ma in razpad nekdanje skupne države. Oddelek se je na to odzval s prestrukturiranjem in krepitvijo metodoloških predmetov, v izvajanje katerih sta se vključili Darja Gro- sman in Milena Horvat, kasneje pa še asistenta Predrag Novaković in Peter Turk. Pouk arheološke metodologije je sedaj vključeval tudi obvezno štirinajstdnevno teren- sko prakso pod vodstvom učiteljev in učiteljic. Božidar Slapšak je s pomočjo mladih raziskovalcev in asistentov Arheo 41, 2024, 105–116 110 gojil nove raziskovalne pristope, krajinske in prostorske študije, metodologijo nedestruktivnih raziskav, zajema in računalniško podprte obdelave podatkov ter uporabo geografskih informacijskih sistemov – ta področja so razvijali zlasti Predrag Novaković, Zoran Stančič in Mi- ran Erič, kasneje tudi Dimitrij Mlekuž. S fotogrametrijo in arheološko aerofotografijo se je ukvarjala Darja Gro- sman, z arheološko geofiziko pa Branko Mušič. Mihael Budja je po pridobitvi docenture v neolitske in eneolitske študije uvajal številne nove raziskovalne pri- stope in interpretativne koncepte ter poudarjeno razvijal sodelovanje z naravoslovnimi vedami. Poskrbel je za kre- pitev arheološkega naravoslovja (arheometrije, pedologi- je, dendrokronologije, paleobotanike idr.) v študijskem programu s predmeti, ki so jih in jih še danes izvajajo učitelji in učiteljice z naravoslovnih fakultet in drugih partnerskih institucij. Mihael Budja je prevzel tudi ure- janje oddelčne revije, ki je s številko 25 dobila novo ime, Documenta Praehistorica, njen vsebinski okvir pa je razširil preko slovenskih meja in tradicionalnih interpre- tativnih gabaritov. Poleg tega je bil pobudnik in od leta 1994 organizator vsakoletnih mednarodnih znanstvenih posvetovanj, Neolitskih seminarjev (Novaković 2015, 60; Novaković 2021, 60; Budja 2023). Neolitski semi- narji so Ljubljano postavili v središče neolitskih študij Evrazije, saj so se na teh znanstvenih srečanjih reflekti- rale in oblikovale aktualne raziskovalne paradigme. Za- radi odmevnosti in pomena obeh pobud lahko to obdobje označimo kot čas nastanka »ljubljanske šole« neolitskih študij (Vitezović 2024). Razvoj oddelka v devetdesetih letih je bil podprt s po- udarjeno internacionalizacijo. Zaznamovali so ga sode- lovanje v mednarodnih raziskovalnih projektih, gostova- nja na tujih univerzah in tuji študentje, ki so v Ljubljano prihajali na podiplomski študij zaradi slovesa, ki ga je Oddelek za arheologijo v tem času užival kot vodilna ustanova v jugovzhodni Evropi in širše na področju pro- storskih študij, uporabe geografskih informacijskih sis- temov in tehnik daljinskega zaznavanja. Stiki z medna- rodno, posebej britansko arheologijo ter ugled, ki so ga uživali ključni sodelavci, se je najlepše odrazil v dejstvu, da je prav Oddelek za arheologijo leta 1994 v Ljublja- ni organiziral ustanovni kongres Evropskega združenja arheologov. Sodelavci oddelka, predvsem Bojan Djurić, Predrag No- vaković in Darja Grosman, so uvajali sodobne pristope k načrtovanju in izvedbi arheoloških raziskav, med drugim stratigrafska izkopavanja, terenske in strukturne pregle- de ter vključevanje arheološke stroke v prostorsko načr- tovanje. Pionirsko delo so opravili v okviru največjega infrastrukturnega projekta v samostojni državi, projekta izgradnje slovenskih avtocest, v sklopu katerega so za- snovali metodologijo in dejavno sodelovali pri izvedbi preventivnih arheoloških raziskav (Djurić 2003; Novako- vić et al. 2007; Djurić 2019, 25–27). To je bila osnova za razvoj preventivne arheologije v Sloveniji. Ni naklju- čje, da so bile takrat v študij arheologije vključene tudi vsebine arheološkega konservatorstva, med letoma 2001 in 2011 v sklopu arheološke metodologije, od leta 2012 v obliki predmeta arheologija za javnost in od leta 2014 tudi s predmetom upravljanje arheološke dediščine, ki ju od takrat izvajata pogodbeni sodelavki Jelka Pirkovič in Verena Vidrih Perko. Od leta 2009 se poleg doktorskega študija arheologije izvaja medoddelčni doktorski študij heritologije. Sodelavci oddelka Bojan Djurić, Jelka Pirko- vič, Verena Vidrih Perko in Andrej Gaspari so bili aktivno vključeni v razvoj politike varstva kulturne dediščine in so imeli pomembne funkcije zlasti v sklopu Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS. Zadnja velika prenova študija arheologije se je zgodila v sklopu bolonjske reforme leta 2009, ko je bil uveden sistem treh stopenj študija – dodiplomske, magistrske in doktorske. Bolonjska reforma je pomenila poenotenje s študijskimi sistemi drugih evropskih univerz in tako tudi umeščanje v učno mobilnost, čezmejno akademsko sodelovanje in vzajemno priznavanje študijskih kvalifi- kacij. Naš oddelek je to priložnost uspešno izkoristil in vzpostavil obsežno mrežo izmenjav, v katero je v okvi- ru programov Erasmus+ in CEEPUS (Central European Exchange Program for University Studies) vključenih več kot 40 tujih univerz. Katarina Predovnik je po odhodu Mitje Guština leta 2002 kot docentka prevzela arheologijo mlajših obdobij. Po upokojitvi Vide Pohar leta 2004 si je takratni predstojnik Mihael Budja prizadeval za prenos paleolitskih študij z naravoslovno-tehniške fakultete na naš oddelek: katedro za arheologijo paleolitika in mezolitika je takrat prevze- la Simona Petru. Na katedri za arheologijo zgodnjega srednjega veka so v zadnjih desetletjih predavali Željko Tomičić z Arheološkega inštituta v Zagrebu ter Slavko Ciglenečki in Andrej Pleterski z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Leta 2012 jo je prevzela Tina Milavec, tako Prvih sto let arheologije na Univerzi v Ljubljani 111 da so vse arheološke obdobne predmete prvič izvajali učitelji in učiteljice, zaposleni na oddelku. Kot njen učitelj Stane Gabrovec je bila tudi Biba Teržan izvoljena za redno članico Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Po njeni upokojitvi je katedro za arheologi- jo kovinskih obdobij prevzel Matija Črešnar. V zadnjem desetletju je prišlo do več generacijskih zamenjav. Boži- darja Slapšaka in Bojana Djurića sta po njuni upokojitvi zamenjala Andrej Gaspari in Katharina Zanier, predava- teljici Mileno Horvat in Darjo Grosman pa Manca Vinaz- za in Tamara Leskovar. Leta 2024 se je upokojil še Miha- el Budja, katedro za arheologijo neolitika in eneolitika pa je prevzel Dimitrij Mlekuž Vrhovnik. Oddelek za arheologijo ima že vrsto let programsko raziskovalno skupino, ki je veliko prispevala k razvoju raziskovalnega dela na našem oddelku, tako kot števil- ni raziskovalni projekti naših sodelavcev in sodelavk. Leta 2019 je bil ustanovljen Center za interdisciplinarne raziskave v arheologiji CIRA pod vodstvom Matije Čre- šnarja. Center deluje v okviru Oddelka za arheologijo, a je stičišče med različnimi disciplinami ter domačimi in tujimi institucijami, ki se ukvarjajo z raziskavami na področju arheološke in kulturne dediščine. Poleg revije Documenta Praehistorica oddelek izdaja knjižni zbirki Archaeologia historica Slovenica (od leta 1994) ter Do- cumenta Archaeologica (od leta 2023). Danes študijske programe na vseh treh stopnjah študija izvaja osem visokošolskih učiteljev in učiteljic, dve asi- stentki, trije učitelji z drugih oddelkov Filozofske fakul- tete in trije z drugih članic UL ter sedemnajst pogodbenih predavateljev. Letno izvajamo 45 predmetov. Na oddelku poleg tega deluje šest raziskovalcev, strokovna služba ter knjižnica z eno bibliotekarko. Praznovanje stoletnice Častitljivi stoti jubilej smo na Oddelku za arheologijo obeležili s številnimi dogodki, ki so se zvrstili skozi ce- lotno študijsko leto 2023/24. Stoletnico smo želeli pro- slaviti predvsem delavno, z dejavnostmi, ki bi zaobjele ves diapazon delovanja zaposlenih na oddelku, obenem pa vanje vključiti študente in študentke ter kolege in kolegice z domačih in mednarodnih ustanov, s katerimi sodelujemo. Predmetnik smo v jubilejnem študijskem letu obogati- li s ciklom priložnostnih vabljenih predavanj. Vasiliki Anevlavi z Avstrijskega arheološkega inštituta, Anthony Baragona z Univerze za uporabne umetnosti na Dunaju, Rok Brajkovič z Geološkega zavoda Slovenije, José Ma- nuel Costa-García z Univerze v Salamanci, Michael in Nives Doneus z Univerze na Dunaju, Krešimir Filipec z Univerze v Zagrebu, Margarita Gleba z Univerze v Pado- vi, Karina Grömer iz Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Adnan Kaljanac z Univerze v Sarajevu, Saša Kovačević z Inštituta za arheologijo v Zagrebu, Uroš Matić z Avstrij- skega arheološkega inštituta, Carola Metzner-Nebelsick z Univerze Ludwiga Maximilliana v Münchnu, Louis D. Nebelsick z Univerze kardinala Stefana Wyszyńskega v Varšavi, Caterina Previato z Univerze v Padovi, Walter Prochaska z Avstrijskega arheološkega inštituta, Claudia Theune z Univerze na Dunaju in Jayne-Leigh Thomas z Univerze Indiana v Bloomingtonu, ZDA, so izvedli 21 predavanj z različnih tematskih področij, med drugim teoretske arheologije, arheološke metodologije, arheo- metrije, geoarheologije, egiptologije, prazgodovinske, klasične, rimske in srednjeveške arheologije ter arheolo- gije sodobne preteklosti. Vsa predavanja so bila odprta za javnost. Nekatera so bila izvedena hibridno in jih je bilo mogoče spremljati tudi na daljavo. Praznovanje stoletnice študija so dejavno sooblikova- li naši študentje in študentke ter Študentsko arheološko društvo. Zasnovali so priložnostni logotip, majice in pu- loverje ter pod vodstvom docentke Mance Vinazza in akademske kiparke Paole Korošec izdelali protokolarna darila – replike ropotuljice z Dežmanovih kolišč na Lju- bljanskem barju. Vključeni so bili tudi v medfakultetni projekt Novembra smo., v sklopu katerega je Oddelek za arheologijo v prostorih Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani od 16. novembra do 14. decembra 2023 gostoval z vitrino meseca Zvok davnine, ki so jo pod mentorstvom Mance Vinazza postavili naši študentje in študentke. V sklopu istega projekta je oddelek pod vodstvom Katharine Zanier v sodelovanju z Mestnim muzejem v Roveretu 30. novembra 2023 organiziral še večer arheološkega filma z naslovom Popotovanja skozi čas in prostor. Na filmskem večeru sta bila v Sloveniji premierno prikazana večkrat nagrajena filma Pozabljeni obrazi Palmire / Les visages oubliés de Palmyre (Meyar AL-Roumi, Un film à la patte, Francija, 2020) in Cirija- kova prisega / The Oath of Cyriac (Olivier Bourgeois, La Caixa de la Llum Produccions, Andorra, 2021). Arheo 41, 2024, 105–116 112 Promociji oddelka in študija arheologije v širši javnosti smo namenili še nekaj drugih dogodkov. Predrag Nova- ković je stoletno zgodovino študija in sedanjo podobo arheologije podrobneje osvetlil v pogovorni oddaji iz ci- kla Ars humana na radijskem programu ARS, ki je bila na sporedu 4. marca 2024 (Grahek, Novaković 2024). Poleg tega smo na oddelčnem Facebook profilu vse leto objavljali portrete prvih profesorjev arheologije na lju- bljanski univerzi. S kratkimi zapisi smo obudili spomin na V ojeslava Molèta, Balduina Sario, Josipa Klemenca, Srečka Brodarja, Josipa Korošca in Franceta Starèta. V znamenju stoletnice smo organizirali tri znanstvene posvete. Med 9. in 11. novembrom 2023 je potekal tradi- cionalni Neolitski seminar, že 26. po vrsti. Posvetovanja Evrazijski neolitiki: kako so se kulture in družbe razvijale in zakaj je to pomembno se je udeležilo 72 referentov iz 15 evropskih držav, Turčije, Gruzije, Rusije, ZDA in Kanade. Seminar je pospremil izid jubilejne 50. številke revije Documenta Praehistorica. Za oboje je zaslužen profesor Mihael Budja, ki je prav z jubilejnim študijskim letom sklenil svoje dolgoletno uspešno delovanje na Od- delku za arheologijo. Ljubljanski Neolitski seminar ter revija med evropskimi in svetovnimi poznavalci starejše prazgodovine uživata velik ugled, zato ne preseneča, da je tudi tokratna edicija seminarja vzbudila pozitivne od- zive in obenem poskrbela, da stoletnica študija arheolo- gije v Ljubljani ni minila neopaženo s strani širše evrop- ske arheologije (Bánffy 2024; Vitezović 2024). 8. decembra 2023 je potekal znanstveni posvet Študije keramike v Sloveniji, s katerim smo pričeli novo seri- jo tematskih srečanj z naslovom Ljubljanski arheološki seminarji (Vinazza, Mitrova 2023) (slika 4). Tokratni posvet, ki ga je organizirala Manca Vinazza, je bil na- menjen predvsem domačim arheologom in je nagovoril različne vidike obravnave keramičnih artefaktov v arhe- ologiji – od dokumentiranja in konservacije do arheome- tričnih analiz, eksperimentalnih študij in interpretacije. Posvet sta dopolnili dve praktični arheometrični delav- nici: 15. decembra 2023 v sodelovanju z Oddelkom za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, 21. maja 2024 pa v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo Slovenije. Slika 4. Utrinek s posveta Študije keramike v Sloveniji (foto: K. Predovnik). Prvih sto let arheologije na Univerzi v Ljubljani 113 Med 17. in 20. septembrom 2024 smo v sodelovanju z glavnim organizatorjem, Avstrijskim društvom za sre- dnjeveško in novoveško arheologijo, zavodom Kultur- park Hengist, Univerzo v Salzburgu, Univerzo v Gradcu, Univerzo na Dunaju, Inštitutom za arheologijo Češke akademije znanosti v Pragi in drugimi partnerji organi- zirali mednarodno znanstveno posvetovanje Med razno- likostjo in uniformnostjo: oblikovanje identitet v (trans) regionalni perspektivi. Posvet je potekal v kraju Lebring- -St. Margarethen na avstrijskem Štajerskem, zaradi po- plav, ki so srednjo Evropo prizadele le nekaj dni prej, pa je bilo srečanje izvedeno hibridno. Sodelovalo je 38 aktivnih udeležencev iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Itali- je, Madžarske, Nemčije, Poljske, Romunije, Slovenije in Švice. Posvet je bil interdisciplinaren, saj so na njem pri- spevke predstavili arheologi, zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji (Between 2024). V navadi je, da ustanove svoje jubileje pospremijo s pu- blikacijami, ki so trajna sled in pomnik njihove zgodovi- ne. Ker pa smo na Oddelku za arheologijo že pred dvajse- timi leti izdali jubilejni zbornik v počastitev osemdesete obletnice študija arheologije na Univerzi v Ljubljani, v katerem je nadrobno popisana zgodovina študija in od- delka (Novaković et al. 2004), več krajših pregledov pa je vključenih v jubilejne zbornike Filozofske fakultete (Kastelic 1989; Kastelic, Slapšak 2000; Novaković 2009; Novaković 2019; Slapšak 2019), smo tokratni jubilej raje obeležili s publikacijo, v kateri obravnavamo nekatera pereča vprašanja sodobne arheologije. Stoletnici študi- ja arheologije je tako posvečena tematska številka revi- je Ars & Humanitas, ki jo je uredil Predrag Novaković (2023). Tematski blok Quo vadis, archaeologia? obsega prispevke devetih domačih in tujih avtoric in avtorjev. Staša Babić, Katja Hrobat Virloget, Predrag Novaković, Jelka Pirkovič, Tina Milavec, Katarina Predovnik, Adnan Kaljanac, Peter Turk in Uroš Matić o sodobni arheologiji razmišljajo kot o vedi na presečišču med humanistiko, družboslovjem in naravoslovjem ter preizprašujejo nje- ne epistemološke temelje in raziskovalne usmeritve v luči družbenih kontekstov in vrednot, ki jih arheologija sooblikuje. Gre za vselej aktualna vprašanja, na katera ni enoznačnih odgovorov. Takšna refleksija vede, njenih Slika 5. Otvoritev razstave 100 let arheologije na Univerzi v Ljubljani v avli Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (foto: K. Predovnik). Arheo 41, 2024, 105–116 114 dosežkov in aktualnega stanja je še posebej dobrodošla v trenutku, ko se slovenska arheologija ob stoletnici vzpo- stavitve študija na domači izobraževalni ustanovi ozira na prehojeno pot ter presoja svoje sedanje mesto v glo- balni akademski in raziskovalni krajini. Seveda si praznovanja visokega jubileja ni mogoče pred- stavljati brez svečanih protokolarnih dogodkov. Zato smo ob zaključku predavateljskega leta v avli Filozofske fakultete postavili razstavo 100 let arheologije na Uni- verzi v Ljubljani (slika 5). Razstava, ki so jo pripravili Predrag Novaković, Katarina Predovnik, Katharina Zani- er in Danijela Udovič, je bila na ogled od 27. maja do 6. junija 2024. Na dvanajstih plakatih smo prikazali razvoj študija arheologije od prvih predavanj v letu 1923/24 do danes. Predstavili smo nekaj starih učnih pripomoč- kov, staro knjižno gradivo in diplomska dela, ki jih hra- ni oddelčna knjižnica, ter izbor osebnih fotografij naših študentov in alumnov. Prikazani so bili tudi posnetki iz razdobja med 1948 in 1955 produkcijske hiše Triglav film, hranjeni v Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Republike Slovenije, v katerih so nastopali naši nekdanji profesorji, staroste slovenske arheologije: Srečko Brodar (v filmu Slovensko primorje, 1948, režiser: Metod Bad- jura), France Starè (v kratkem dokumentarnem filmu Ar- heološko izkopavanje pozno-prazgodovinskega terena na Vintarjevcu pri Litiji, 1951–1955) (slika 2), Jože Kastelic (Arheološko izkopavanje ilirske gomile v Stični, 1952) (slika 3) in Josip Klemenc (Arheološko izkopavanje rim- ske nekropole v Šempetru v Savinjski dolini, 1952). Od- lomke filmov je montirala naša mlada raziskovalka Kaja Pavletič. Prav tako smo predvajali arhivske posnetke arhiva RTV Slovenija, na katerih so dokumentirani ne- kateri nekdanji in sedanji učitelji ter zunanji sodelavci oddelka za arheologijo. Posnetke v arhivu RTV je zbra- la naša alumna Maja Bahar, gradivo sta pripravila Rok Omahen in Petra Iskra, Simon Fugina pa ga je montiral. Slika 6. Slavnostna akademija v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani (foto: V . V odeb). Prvih sto let arheologije na Univerzi v Ljubljani 115 Plakate smo nato razstavili še v atriju Mestnega muzeja v Ljubljani v sklopu rednega letnega srečanja Slovenskega arheološkega društva 11. in 12. junija 2024, del ekspona- tov pa v sklopu Vitrine meseca, ki je v oddelčni knjižnici na ogled do konca leta 2024. Vrhunec praznovanja je bila slavnostna akademija 30. maja 2024 v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani (sli- ka 6), na kateri so zbrane nagovorili prorektor Univerze v Ljubljani Anton Ramšak, dekanja Filozofske fakulte- te Mojca Schlamberger Brezar in predstojnica Oddelka za arheologijo Katharina Zanier. Slavnostna govorca sta bila upokojeni profesor rimske arheologije Božidar Slapšak, ki je bil slavnostni govorec tudi ob našem osem- desetletnem jubileju (Slapšak 2005), in alumen Oddel- ka za arheologijo Marko Mele, sedanji znanstveni vodja avstrijskega univerzalnega muzeja Joanneum v Gradcu. Oba govorca sta prispevala hudomušen in priložnosti primerno nekoliko nostalgičen ter zelo oseben pogled na oddelek in čas, ki sta ga – eden kot učitelj, drugi kot štu- dent – preživela na njem. Za kulturni program je poskr- bela vokalna skupina BeJazzy z umetniško vodjo Ksenjo Pirc, dogodek pa je povezovala Melita Kontrec. Sledila je svečana pogostitev, ki je ponudila priložnost za prije- tno druženje in obujanje spominov nekdanjih in sedanjih študentov ter nekdanjih in sedanjih učiteljev Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Sklepna misel Slovenska arheologija je ob stotem jubileju uvedbe štu- dija arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Lju- bljani dosegla zrelo modrost in samozavest, ki pripadata stoletniku. Čeprav se je že pred skoraj dvema desetle- tjema študij arheologije vzpostavil tudi na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, doktor- ski študij iz arheologije pa ponuja še podiplomska šola Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Oddelek za arheologijo Filozof- ske fakultete Univerze v Ljubljani ostaja osrednja in vodilna izobraževalna ustanova za področje arheologije na Slovenskem. Verjamemo, da bodo prihodnja leta za slovensko arheologijo ob vseh družbenih in tehnoloških spremembah, ki so v teku, prelomna, a nadejamo se, da tudi plodna in uspešna. Pri tem bo ključno vlogo še na- prej igral Oddelek za arheologijo s svojimi študijskimi programi in raziskovalno dejavnostjo. Ad multos annos! Literatura BÁNFFY , E. 2024, The 26th Ljubljana Neolithic Semi- nar and on celebrating the 100th anniversary of the Study of Archaeology at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. – The European Archaeologist 79, 98‒99. BAŠ, F. 1955, Organizacija spomeniškega varstva v slo- venski preteklosti. – Varstvo spomenikov 5, 13‒37. Between 2024: Between Diversity and Uniformity: Iden- tity Formation from a (Trans-)regional Perspective. In- ternational Conference of the Austrian Society for Me- dieval and Modern Archaeology, September, 17th – 20th, 2024, Lebring-St. Margarethen (Styria / Austria). ‒ Wien, Österreichische Gesellschaft für Mittelalter- und Neuzeitarchäologie. BUDJA, M. 2023, 50th Documenta Praehistorica: a few notes. – Documenta Praehistorica 50, 3. DJURIĆ, B. 2003, Terra Gentis Humanae Memoria. Va - rovanje arheološke dediščine in projekt izgradnje avtocest. – V: Prešeren, D. (ur.), Zemlja pod vašimi nogami: arheolo- gija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih. – Ljublja- na, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 7–24. DJURIĆ, B. 2019, Kako misliti o arheologiji. – V: Dju- rić, B., B. Teržan (ur.), Arheološka dediščina Slovenije od osamosvojitve: varovanje in prezentacija. – Razprave. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede 38. – Ljubljana, Sloven- ska akademija znanosti in umetnosti, 15–34. GRAHEK, S., P. NOV AKOVIĆ 2004, Dr. Predrag No- vaković ob 100-letnici arheologije na Univerzi v Ljublja- ni: »Danes je arheologija najbolj interdisciplinarna veda znotraj humanistike« (Ars humana). – Ljubljana, Radio- televizija Slovenija javni zavod. FRODL, W. 1988, Idee und Verwirklichung: Das Wer- den der staatlichen Denkmalpflege in Österreich. – Wien, Böhlau. KASTELIC, J. 1989, Oddelek za arheologijo. – V: Me- lik, V ., Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani: 1919– 1989. – Ljubljana, Filozofska fakulteta, 97–106. KASTELIC, J., B. SLAPŠAK 2000, Oddelek za arhe- ologijo. – V: Šumi, J. (ur.), Zbornik: 1919–1999. – Lju- bljana, Filozofska fakulteta, 145–150. Arheo 41, 2024, 105–116 116 LAZAR, T., J. KOTAR, G. OITZL (ur.) 2021, Narodni muzej Slovenije – 200 let. – Ljubljana, Narodni muzej Slovenije. NEČAK, D. 2019, Od začetkov do ustanovitve »Almae matris Labacensis« in z njo Filozofske fakultete: Kraj in čas nastankov visokošolskega študija (humanistike) v Evropi in doma. – V: Nečak, D., T. Smolej, K. Ajlec, P. Mikša, B. Šatej, Zgodovina Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. – Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 9‒30. NOV AKOVIĆ, P. 2004, Zgodovina arheologije na Uni- verzi v Ljubljani. – V: Novaković, P., M. Lovenjak, M. Budja, Osemdeset let študija arheologije na Univerzi v Ljubljani. – Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, 11‒118. NOV AKOVIĆ, P. 2009, Oddelek za arheologijo. – V: Bucik, V ., A. Černe, M. Germ, Martin (ur.), Zbornik Filo- zofske fakultete Univerze v Ljubljani 1919–2009. – Lju- bljana, Filozofska fakulteta, 44–61. NOV AKOVIĆ, P. 2015, Historija arheologije u novim zemljama Jugoistočne Evrope. – Sarajevo, Univerzitet u Sarajevu. NOV AKOVIĆ, P. 2019, Oddelek za arheologijo. – V: Pompe, G. (ur.), Slavnostni zbornik ob 100-letnici Filo- zofske fakultete Univerze v Ljubljani. – Ljubljana, Filo- zofska fakulteta, 26–29. NOV AKOVIĆ, P. 2021, The History of Archaeology in the Western Balkans. – Ljubljana, Faculty of Arts [etc.]. https://doi.org/10.4312/9789610605393. NOV AKOVIĆ, P. (ur.) 2023, Quo vadis, archaeologia?. – Ars & humanitas: revija za umetnost in humanistiko 17/2. https://doi.org/10.4312/ars.17.2. NOV AKOVIĆ, P., D. GROSMAN, R. MASARYK, M. NOVŠAK 2007, Minimalni standardi arheološke terenske dokumentacije: Pregled stanja in predlogi stan- dardov (Neobjavljena študija po naročilu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije). – Ljubljana. NOV AKOVIĆ, P., M. LOVENJAK, M. BUDJA 2004, Osemdeset let študija arheologije na Univerzi v Lju- bljani. – Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo. SLAPŠAK, B. 2005, Slavnostni govor ob osemdesetle- tnici študija arheologije na ljubljanski univerzi. – Arheo 23, 95–97. SLAPŠAK, B. 2019, Mojih arheoloških petdeset let na Filozofski fakulteti. – V: Pompe, G. (ur.), Slavnostni zbornik ob 100-letnici Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. – Ljubljana, Filozofska fakulteta, 140–142. TERŽAN, B. 2019, Za uvod – kratek oris pretekle spo- meniškovarstvene službe na Slovenskem. – V: Djurić B., B. Teržan (ur.), Arheološka dediščina Slovenije od osa- mosvojitve: varovanje in prezentacija. Posvet ob evrop- skem letu kulturne dediščine 2018, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, I. razred in Slovensko arheološko društvo, 22. november 2018, Ljubljana. ‒ Ljubljana, Slo- venska akademija znanosti in umetnosti, 9‒14. VINAZZA, M., D. MITROV A (ur.) 2023, Študije ke- ramike v Sloveniji: 1. Ljubljanski arheološki seminar, Ljubljana, 8. december 2023. – Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Od- delek za arheologijo. VITEZOVIĆ, S. 2024, Sixty Years of the “Ljubljana School” of Neolithic Studies: 26th Neolithic Seminar – Eurasian Neolithics: How Cultures and Societies Evolve and Why It Matters (9th–11th November 2023) and the 50th V olume of Documenta Praehistorica, Department of Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljublja- na. – Journal of the Serbian Archaeological Society 40, 375–378. Prvih sto let arheologije na Univerzi v Ljubljani