189 Božične slike
 troei Ijubi!  tukaj imate sliko,  kakeršno sein videl na nsveti večer" v junogih kmetskib. hišah na dežeJi. Otvoei so v ta večer čepeli na peči v kotu, ker je bilo zunaj tako mrzlo. da je sneg škripal pod nogami;  tudi stari pisani maček je prel pri  otroeih  svoj:  ^cviren predem,  dret ne utegnem."  — Odrasli Ijndje,  kakor:  stori strijc,  teta,  hlapec in drugi so sedeli pri peči na klopi; mati 80 bili na zapečku, a oče so stali pri mizi,  polnej božicSnih kruhov, ter razrezavali  veliko povitico.    Ko so to zvršili,  vzeli so  velik moliik se stcne nanj naprej molili veseli  rožni  venec.   Po konžanoj raolitri so dali oče vsacemu velik kos povitice; iz velike sklede  na mizi so jemali kuhane suhe hniSke ter pili hruškovko  hlapee,  dekla in vsi drugi.    Stari strije 80 potem zažeJi pripovedovati o Jezuščku, ki pride noeojšno no6 na sret.
Niso Se dolgo pripovedovali o božjem detetu, ko se mati počasi zmu-zajo iz zapečka, da jih otroei niti zapazili niso. Kmalu se odprč Trata in — tresk! padejo v sobo na tla iz peharja vrženi leSniki in orehi, da se razkrope po vseh kotib.
0 čc bi vi videli, kako nagli so bili Janezek. Tonček, Vencelj in Fra-niea s peči na tleh pri lešnikih in orebih, prerivajoč drug druzega. Vsak je hitel pobirati, kolikor je mogel. Ali nesreča ! pripetilo se je vsakemu po več-krat, da so se mu vžc nabrani le-Sniki zmnznili iz roke, ko je roka vže za drugimi segala.
Franica jo bila nabrala uajvce lešuikov in orehov, ker se za njirai ni toliko porivala, kakor njeni bratci.
Poscbno nagajivi Toneek je bil scstriei nevožljiv za toliko nabranili orehov. Ko jih je v prgisči pokazala, koliko jih ima, sune jej bratee roki, da so jej vsi popadali na tla.
S smehom so planili dečki za orelii in tudi Franioa z uekoliko ueje-voljnim licera.   Ko  so jih pobrali,  dobil jih je najmanj uialopridni Tonček.
Kmalu so bili zopet mati v biši, ter so vsuli že več lešnikov in orehov po tleh. Zdaj se tiidi blapec in odrasli vaški fantje, ki so bili v tem prišli v vas, niso mogli dalje promagovati, da bi ne bili tudi oni pobirali. Kakšao nživo kopico" sem zdaj videl, ko bi jo bili videli vi. smijali bi se bili, kakor sem su jaz na ves ghvs. Kako 8o bili fimtje nerodui: svoje dolge noge in roke so stezali po lešnikib, odmetovali drug druzega ter jeinajoe si orehe iz rok. da se je že celo mlademu psu to eudno zdelo, ki je bil k njim priskočU. Tudi mue je prenehal wdreto vleči" ter je prišel iz kota na rob peči gledat to prečudno tolpo na Ueh.
Vi otroei baje ne veste, zakaj so mati na sveti večer otrokom lesnike in orelie potrcsali.
iieni je to povedal pridni Janezek, ki jih je bil največ nabral, ter mi rekel, da mati zato potresajo lešnike in orehe. da jim vzpomladi kokoši več pišk isvale. Zatorej so otroci -še vedno prosili mater, da bi jim se kaj vsuli na tla, ker jim bode potem dal Bogec prav obilo lepih mladih pišk.

\          ¦                190
Ko sein bil Še sam majhen. potresali so tudi moja mati na vsak sv. veCer obilo lešnikov in orehov, a pripetilo se je akoraj vselej, da so naše kokoši vzpomladi veuder le malo pišk izvalile.
Kako je to ?
II.
Bilo je na starega leta. veeer, tako pravirno na kmetih, v mestu se sliši bolj nSilvestrov veeer," ker je v zadnji dan leta svetnik sv. Silvester.
V ravnokar pretečeni Silvestrov rečer so me bili povabili sosedov oee v svojo hišo, da nisem sam doma novega leta pričakoval.
Sedel sem 7. očetom iu z materjo za mizo, poieg naše sobe je bila manjša soba., kjor so se igrali otroci.
Mati so mi povedali, da je bila Pavli(?a, ki vže v šolo liodi denes v zadnji dau leta prav nagajiva. da so jo morali s šibo natepsti in še zdaj je stala v posebnem kotu za kazen.
Ko so mi to pripovcdovali. ališali smo v otroškej sobi ta-le pogovor:
nBog ne daj, da bi bila ti Pavlica tudi jutri tako neporedna, kakor si bila denes," govoril je pridoi JVlilaneek. — n(.)5e so mi vferaj rekli, da ka-keršen je človek v novega leta dau, takšen je potem vse Jeto. Oe je v ta dan priden, priden je tudi pozueje, če se pa vže ta dan kremži in joka, sitneŽ ostane vse dni v letu." —
nA objokanih otrok nima nihče rad," pristavila je Milka.
nJaz vžc ne bodem jokal, ne denes, ne jntri, ne nobenkrat ne bodem jokaJ," dejal je Peterček.
nOd denes naprej bodem tudi jaz vselej mater slušala/ oglasiia se je y kotu Pavliea.
ffLepo obljnbujeto otroci," reko ofe v našej sobi, nali glejte, da bodete res tako storili, posebno bodem vesel, ako se Pavlica z novim letom resnifno poboljsa. Priditfi vsi semkaj k nam, da bodemo vkupe novega lcta počakali," rekli so oee dalje.
VeSorjali smo skupaj; videl sem, da so imeli ti otroci skrbne in dobre roditelje.
Po veeerji nam je knialu ininul Čas, bližala se je poluuocna ura.
,,Otroci! zdaj pa le hitro naj stopi vsak na svoj stol, nskočili" bodete v novo leto," veleli 90 o6e otrokom. ^Vsak si naj niiaH to, kar ate poprej obetali in kadar bode ura v zvoniku udarila dvanajsto uro, skoeite vsi ob jedDem v novo leto s trdno voljo, da bodete vedno taki. kakor ste poprej obljubovali."
Otroci so bili takoj na stoleh.
wBom!" zasliJialo se je z bližnjega zvonika. bila je dvanajsta ura, novo leto je tn!
nPumf!" skočili so vsi otroci s stolov s polnim srcem obljub. Jaz mislim, da bodo ti otroei svojim starišem. v novem letu yravo veselje delali.
A kakšni bodete vi otrooi, ki ate to sliko prečitali ?
in.
^.Jutri bodo pa sv. trije kralji, 0 kako smo vesdi!" rekli so m[ moji pridni uženci lani v dan pred av. tremi kralji, dovoIivSi jim malo poMtka predno so šli iz šole doraov.
191
nPravo je, da se veselite tega velicega praznika, samo lepo molite jutri v cerkvi ter se spodobno obnašajte, ko bodete pri sv. maSi," opomnil sem jih jaz.
„0 bodemo se vsi lepo vMli" obljubili so mi otroei, na jatri bodemo doma nposkočili" rckli so mi nekateri dečki.
Dobro sera vcdel, kaj otroci menijo z besedo nposko6iti," saj sem tudi sam vže nekdaj na sv. treh kraljev dan ^poskakal," a hotel sem, da je pvidni učenec Metodij svojim sončencem povedal o tem, kateri še tega niso znali.
Metodij je povedal tako-le : ,06e, ko pridejo od jutranje sv. maže domov, razrezaH bodo p o p r t n i k *) na velike kose., jedeo kos bodo dali mcni, ali ne takuj v roko, nego držali ga bodo poprej nad mojo gtavo muogo vise nego li movem z rokama seei; poskočil bodcm potem za njim, ali v prvem skoku ga morda ne dosežera, skofiil bodera drugie, tretjič, tolikokrat, da ga dobodem.
In kako slastno ga bodem potem jedel, kor so mi oče, mati in bratje rekli, da kdor vdiko poprtnika je. kmalu bode mofan ia velik."
To je tudi resnica,  ker so otroci letos močnejši in večji, nego  so bili lani o tem času.   če so pa tudi zato močnejši in čvrstejši, ker so lani veliko poprtnika pojedli, tega ne verujem. .               Ali vernjete vi, otroci ?                                                               Metislav