# “Velike boleèine išèejo velike duše in samo velike duše trpijo velike boleèine.” (Bo`idar Kne`eviè) Zgodovina nam ka`e, da mnogokrat za velikimi, znamenitimi osebnostmi stojijo ose- be, ki so kljuènega pomena za njihovo `iv- ljenje in delo ter so (pre)mnogokrat po krivici prezrte. Na kratko, brez njih ne bi ustvari- li in ne bi bili to, kar so. Ena izmed takšnih oseb je gotovo Ana Grigorjevna Dostojev- ska, `ena F. M. Dostojevskega. Ker je `ivljenje Dostojevskega nedvom- no pomembno za celostno razumevanje nje- govega dela in je njegovo literarno ustvarjanje v mnogih pogledih odsev njegovega `ivlje- nja, njegovih `ivljenjskih razmišljanj, dog- nanj, razliènih obdobij, ki jih je ta plodoviti mislec moral pre`iveti (pretrpeti) ter prede- lati, in ker je njegova `ena Ana imela kljuèno vlogo tako v njegovem `ivljenju kot tudi v njegovem ustvarjanju, bomo v nekaj kratkih, a temeljnih potezah pogledali na osebnost Dostojevskega skozi oèi njegove `ene Ane Grigorjevne Dostojevske in njunega medse- bojnega odnosa. Njen pogled je še posebej pomemben, ker mu daje najveèjo kredibil- nost Dostojevski sam: “Ti si edina `enska, ki me je razumela” (Dostojevska 2007, 282). Veliki nemški knji`evni kritik Marcel Reich Ranicki ji je namenil sledeèe slikovite besede: “Èloveštvo mora biti tej Ani Grigorjevni ne- skonèno hvale`no. Bila je 25 let mlajša od nje- ga. Bila mu je zvesta do groba. Brez nje bi ne napisal mojstrovine svojega `ivljenja, Bra- tov Karamazovih.” (288.) Ali kot je ona sama dejala o nazornosti èloveškega znaèaja v po- govoru z L. N. Tolstojem: “Nikjer se èloveški znaèaj ne vidi tako izrazito kot v vsakdanjem `ivljenju, v svoji dru`ini. Z njim sem pre`ivela štirinajst let in še vedno str- mim in sem ganjena, èe se spomnim njegovih rav- nanj in se zavedam vse njegove nepraktiènosti in celo škode za našo dru`ino. Moram pa priz- nati, da je moral tako ravnati, ker je bil èlovek, ki je visoko cenil hvale`nost in praviènost.” (288.) Kot je znano, je bil Dostojevski mnogo- krat zadol`en, v te`kih gmotnih situacijah. Po smrti brata Mihaila je podedoval vse nje- gove dolgove od revije Vremja (Èas). Upniki (dolgovi so bili menièni) so mu grozili z zaplembo premo`enja in jeèo, ob èemer je finanèno skrbel še za celotno bratovo dru- `ino, za pastorka — sina svoje prve `ene, pi- sateljevo zdravstveno stanje pa je bilo precej klavrno — pogosti epileptièni napadi ... Vse- mu so se pridru`ili še drugi dolgovi in s pre- dujmom ter pogodbo, ki jo je bil na neki na- èin prisiljen skleniti, je bil `e vnaprej potis- njen v kot (razmere so bile vèasih tako hude, da je moral zastavljati celo pohištvo — tudi npr. vaze, `lice). Prav zaradi tega je veliko- krat trpelo njegovo delo, ki ga skoraj niko- li ni mogel dokonèno “obrusiti” ter obdelati, kot bi to sam `elel. Da bi se izvlekel iz bre- zizhodne situacije (do doloèenega roka bi moral oddati dokonèano delo — zalo`nik Strellovski mu je nastavil past, katere posle- dica bi bila izguba vseh pravic do del in pla- èilo velike globe, posledièno tudi zapor), tako gmotne kot zdravstvene, si je Dostojevski omislil pomoè stenografa. / 0%7 ". /       1   A !         Za stenografinjo je najel mlado, dvajset- letno Ano Grigorjevno Snitkino.1 V svojih Spominih Ana podrobno opisuje sreèanje z velikim pisateljem, èigar ime ji je bilo zna- no `e od otroških let; bil je namreè najljubši pisatelj njenega oèeta. Opisuje ga kot bledega, bolehnega, potrtega obraza, srednje rasti, z vzravnano dr`o in skrbno urejeno prièesko (12—13). A. G. je `e prve dni zaèutila pisate- ljevo dobrodušno, odkritosrèno in iskreno naravo. Preseneèena je bila, da je njej, prak- tièno tujki, odkritosrèno govoril o doloèe- nih podrobnostih iz svojega `ivljenja in o osebnih reèeh: “Ta na videz skrivnostni in strogi èlovek mi je o svojem preteklem `ivljenju pripovedoval s takimi nadrobnostmi, tako odkrito in zaupno, da sem nehote ostrmela. Šele pozneje, ko sem spoz- nala njegovo dru`insko stanje, sem razumela vzrok take zaupljivosti in odkritosrènosti: tedaj je bil Fjodor Mihajloviè popolnoma sam, okoli njega so bili ljudje, ki so ga sovra`ili.” (16.) Zanimivo opazko podaja A. G. ob kon- cu dneva, tj. njunega prvega sreèanja, ki ve- liko pove o takratnem notranjem stanju Do- stojevskega: “Obèutek je bil res tesnoben: pr- vikrat v `ivljenju sem videla pametnega in dobrega èloveka, vendar nesreènega kot od vseh zapušèenega” (17). A. G. je `e v zaèetku njunega sodelova- nja opazila, da blagodejno vpliva na pisatelja in bilo ji je v veliko veselje in ponos, da mu pomaga pri delu. @ivljenje Dostojevskemu ni prizanašalo, to ji je bilo jasno `e v prvem trenutku sreèanja z “znanim pisateljem”. Vendar ji vsi ti `alostni dogodki iz njegovega `ivljenja le niso dali miru in ga je v enem iz- med njunih pogovorov ob pavzi naravnost vprašala: “´Zakaj se spominjate samo nesreè. Povej- te raje, kako ste bili sreèni.´ — ´Sreèen? Sreèen nisem bil nikoli, vsaj ne tako sreèen, kot sem vedno sanjaril. Èakam. Te dni sem pisal svo- jemu prijatelju, baronu Vrangelju, da kljub vsem nesreèam še vedno sanjarim, da bom zaèel novo in sreèno `ivljenje.´” (21.) Kljub vsemu trpljenju, vsem stiskam, ne- sreèam, te`avam in te`i `ivljenja je v njego- vem srcu vedno gorelo globoko hrepenenje in upanje po lepem, sreènem `ivljenju. S svojimi jasnimi, resnice polnimi odgo- vori in s svojo celotno pojavnostjo je Dosto- jevski na dvajsetletno A. G. naredil `e na za- èetku moèan vtis. Da je spoznala njegovo ge- nialnost ter prostranost njegovega notranjega, duhovnega, intelektualnega sveta, ni potre- bovala veliko èasa. V njenem krogu kolegov in prijateljev je med pogovori nehote priš- lo do sooèenja in primerjave: “Kako prazni in puhli so se mi zdeli njihovi pogovori v pri- merjavi z vsemi novimi in izvirnimi pogle- di mojega priljubljenega pisatelja” (23). Èe- prav ji je zakon s tem trpinom prinesel ve- liko `ivljenjskih tegob, je dan zasnubitve na jesen njegovega `ivljenja oznaèila kot enega najbolj “znamenitih” v svojem `ivljenju. Ned- vomno jima je moè za boj z vrtincem `ivljenja pritekala prav iz izvira medsebojne ljubez- ni in spoštovanja. Tako bi se A. G. verjet- no brez pomisleka podpisala pod mo`ev re- cept za sreèen zakon ter obenem tudi glav- ni vzrok mo`itve, ki mora biti sklenjen “prav gotovo iz ljubezni,” kajti “za sreèen zakon je spoštovanje premalo” (22). O tem, da je s tre- nutkom, ko je vstopila A. G. v njegovo `iv- ljenje, posijalo sonce v njegovo srce, ni dvo- ma, kar potrjuje tudi sam: “To tuje, komajda znano dekle pa je v hipu razumelo moj polo`aj in mi zaèelo brez stoka- nja in tarnanja pomagati z dejanji in ne be- sedami. /.../ Kako ima to dekle dobro srce. /.../ Duševno sem se poèutil tako samega, da mi je bil v veliko uteho èlovek, ki je z mano iskre- no soèustvoval.” (46—47.) In èe je on `e na zaèetku skupne poti slu- til, da je našel “briljantek”, je ona pohlevno odvrnila, da je našel le “navaden kamenèek”. Niso daleè od resnice tisti, ki imajo Dosto- /  # jevskega za preroka. @e 9. decembra 18662 ji je v pismu namenil velièastne besede: “Ti si vsa moja bodoènost — in upanje, in vera, in sreèa in bla`enstvo — vse” (Dostojevski 1982a, 153). To prièa tudi o njegovi moèni intuitiv- nosti ter predanosti. Nadaljnje `ivljenje je po- trdilo jasnovidnost tega “rudarja duše”, kot ga je nekdo imenoval. Podobno Ano opiše tudi pesniku A. N. Majkovu: “Ana Grigor- jevna je moja prava pomoènica in tola`ni- ca. Njena ljubezen do mene je brezmejna, èe- prav, seveda, je velika razlika v najinih ka- rakterjih.” (184.) Dostojevski je bil realen èlovek in ob za- snubitvi se ga je ob dejanskem polo`aju lo- teval obup — na trenutke se mu je zdela po- roka z A. G. pravo “brezumje”: “Pomisli samo, kako sva si razlièna! Kak- šna je `e razlika v letih! Jaz sem skoraj starec — ti pa toliko, da nisi veè otrok. Boleham za neozdravljivo boleznijo, èemeren sem in raz- dra`ljiv, ti pa zdrava, sve`a in vesela. Jaz sem svoje `ivljenje skorajda pre`ivel in v mojem `iv- ljenju je bilo veliko gorja. Ti si vedno `ivela dobro in vse `ivljenje je še pred teboj. Navse- zadnje sem reven in obremenjen z dolgovi. Kaj je mogoèe prièakovati od take neenakosti? Ali bova nesreèna in se bova po nekaj letih razšla ali pa se bova ujela za vse preostalo `ivljenje in bova sreèna.” (Dostojevska 2007, 47.) A. G. mu ugovarja in vse stavi na “krepko zaljubljenost”. In res, še enkrat je zmagala lju- bezen, tista prava, zastonjska ljubezen med mo`em in `eno, agape. Še kako prav je imel drugi Rus, ki je `ivel v istem èasu in v isti de- `eli, L. N. Tolstoj, ko je dejal, da tisti, ki zna ljubiti, zna vse. Anina ljubezen do mo`a je bila brezkompromisna. Videti je, da je prav ta ljubezen toplila srce tega velikega pisatelja in rahloèutno gladila robove notranjih muk. Ravno ta ljubezen ga je reševala in talila trp- ljenje, ki se je dolga leta nabiralo, prav tako pa tisto, ki je še prihajalo in se ga ni dalo niti slutiti, da bo prišlo s takšno silovitostjo in takšno moèjo ter v takšni obliki. “Èe sem ga vzljubila, sem ga vzljubila za vedno” (51). Njun odnos je bil bogat, globok, tenkoèu- ten, poln spoštovanja in prave ljubezni. “Te`- ko bi bilo najti èloveka, ki bi bil bolj zadr- `an in rahloèuten do moje dekliške skrom- nosti in srame`ljivosti, kot je bil moj `enin” (51). Odnos in dr`o Dostojevskega do `ene najjasneje ponazarjajo besede (kot je dejala tudi sama), ki ji jih je zapisal v pismu po po- roki 17. maja 1876: “Bog te mi je izroèil, da bi niè od klic in bogastva tvoje duše in srca ne propadlo, tem- veè da bi bogato raslo in se razkošno razcve- telo. Dal ti me je, da bi se pred tabo pokoril za svoje velike grehe, da bi te vrnil Bogu razvito, usmerjeno, ohranjeno in rešeno od vsega, kar je nizko ali omrtvièi duha.” (51.) Gre za pravi slavospev ljubezni, o ljubezni zaradi nje same in brez trohice `elje po po- sedovanju ter `elje po spreminjanju ljublje- nega po svojih naèrtih, predstavah in `eljah. Te besede verjetno res najbolj nazorno od- slikavajo globino in širino njunega vzajem- nega, ljubeèega odnosa. Odnosa, ki kljub vse- mu za nas ostaja skrivnost. Ob tolikšnem trpljenju na eni strani sto- ji na drugi strani tolikšna ljubezen. Skrivnost, ki se je skorajda ne da razlo`iti in razumeti. Ka`e se kot nekakšen `ivljenjski dvo-pol, me- dalja z dvema stranema, komplementarnost ljubezni in trpljenja. Na tem mestu lahko vi- dimo pribli`evanje po premici k idealu, ki ga je tako nazorno opisal Joseph Ratzinger: “Kri` je izraz za radikalnost ljubezni, ki se v celoti daje, izraz dogajanja, v katerem sta oseba in njeno delo popolnoma istovetni; kri` pomeni tisto `ivljenje, ki eksistira popolnoma za druge” (Ratzinger 1975, 208). Gre torej za to, da sta kri` in ljubezen ne- loèljivo povezana. In prav ta dva “elementa” sta tista dva konstitutivna “elementa”, brez kate- rih kršèanstvo ne bi bilo veè kršèanstvo. Kri` za- jema resnico o Bogu in prav tako se s kri`em raz- /      galja tudi èloveka. “Kri` je razodetje. Kri` ne razodeva èesarkoli, ampak Boga in èloveka. Od- kriva nam, kdo je Bog, kakšen je èlovek.” (216.) Glede odnosa med Dostojevskim in Ano veliko pove tudi njen, s èustvi nasièen lju- bezenski izliv, ki ga je zapisala v prvih tednih zakonskega `ivljenja, ki so jih moèno grenili nekateri ljudje ter doloèeni bli`nji sorodniki Dostojevskega: “Fjodorja Mihajlovièa sem ljubila brezmej- no, toda to ni bila telesna ljubezen, ni bila strast, kakršna bi se mogla poroditi med èlo- vekoma razliène starosti. Moja ljubezen je bila èisto duhovna, idejna. To je bilo prej obo`e- vanje, èešèenje tako nadarjenega èloveka s tako visokimi duhovnimi vrlinami. To je bilo us- miljenje do èloveka, ki je toliko pretrpel, ki ni nikoli obèutil veselja in sreèe, okoli katerega so se gnetli ljudje, ki bi mu morali vse `ivlje- nje vraèati za izkazano ljubezen in skrb.” (Do- stojevska 2007, 69—70.) Njena ljubezen do dragega mo`a je bila vse to in še veè. Teh stebrov se ni dalo po- rušiti, èeprav so jih doloèene kasnejše situa- cije, ki jih je prineslo `ivljenje, do doloèe- ne mere zamajale. Prvi otrok je v njun zakon prinesel nepo- pisno veselje. “Tako sva bila sreèna, da so se nama uresnièile sanje in se je na bo`ji svet rodilo novo bitje, najina prvorojenka” (Do- stojevska 2007, 112). Po tem, ko je Dostojev- ski novorojeno hèer Sonjo pokri`al in jo po- ljubil na zgubani obrazek, je enako storila tudi A. G.: “Tudi sama sem jo pokri`ala in / Irena Podobnik: Kratki postanki, olje na kartonu, 2004.  # jo poljubila in se razveselila svojega drage- ga mo`a, ki sem ga videla tako vznesenega in ganjenega in z izrazom take popolne sreèe na obrazu, kakršne še nisem videla” (112). A. G. ga opisuje kot skrbnega, èuteèega, “naj- ne`nejšega” oèeta. Opisuje, da je vedno, ko se je zbudil ali od kod prišel, najprej vpra- šal po njej, èe je dobro spala, jedla ... Vèa- sih je cele ure presedel pri njej, se z njo po- govarjal ter ji prepeval pesmi. Èe je le zaslišal njen glasek, je opustil svoje delo in takoj pri- hitel k njej, jo pestoval ... Delèek njegove lju- bezni, pozornosti in rahloèutnosti lahko za- èutimo tudi v teh nekaj vrsticah, ki jih je za- pisal A. N. Majkovu: “To drobceno, trimeseèno bitjece je tako ubo- go, tako krhko. Zaèela me je spoznavati, lju- biti in se nasmihati, èe sem se ji pribli`al. Ko sem ji s svojim smešnim glasom prepeval pesmi, jih je rada poslušala. Ni jokala in se ni mrš- èila, kadar sem jo poljubil. Kadar sem se ji prib- li`al, je nehala jokati.” (113—114.) Ko se jima je rodila druga hèi (Ljubov), je presreèni oèe v pismu N. N. Strahovu popisal svoja globoka èutenja in preprièanja: “Ah, zakaj niste poroèeni in zakaj nimate otrok, spoštovani Nikolaj Nikolajeviè? Pri- segam vam, da je v tem tri èetrtine `ivljenjske sreèe, v vsem drugem pa komajda èetrtina.” (Dostojevski 1982a, 224.) Verjetno na svetu ni hujšega kot to, da starši pokopljejo svojega otroka. Prav ta gro- zota se je zgodila zakoncema Dostojevski. Samo predstavljamo si lahko, kaj se je do- gajalo v njunih srcih v teh te`kih, s trpljenjem nasièenimi trenutki. V jutranji zarji `ivlje- nja je odšla prvorojenka Sonja: “Nimam moèi, da bi izrazila obup, ki naju je prevzel, ko sva videla, da je najina ljuba hèi mrtva. Globoko pretresena sem se bala za svo- jega nesreènega mo`a: njegov obup je bil bu- ren, hlipal je in jokal kot `enska, ko je stal pred ohlajajoèim se truplom svoje ljubice in pokrival njen obraz in roèice s poljubi. Takega burnega obupa nisem nikoli veè videla. Obema se je zde- lo, da tega gorja ne bova prebolela. /.../ Fjo- dorja Mihajlovièa je bilo strašno videti, tako je upadel in shujšal v tednu dni Sonjine bolez- ni.” (Dostojevska 2007, 114.) V teh neznosnih trenutkih ga je A. G. pr- viè v `ivljenju slišala, kako se je prito`eval èez svojo usodo, “ki ga ni pušèala iz svojih klešè. Pripove- doval mi je o svoji `alostni in osamljeni mla- dosti po materini smrti, spomnil se je posme- hovanj literarnih tovarišev, ki so mu sprva priz- navali nadarjenost, potem pa ga brezsrèno `a- lili. /.../ In zdaj, ko ga je obiskala ´velika in edina èloveška sreèa — imeti svojega otroka´ in bi imel mo`nost, da se zave svoje sreèe in jo iz- meri, mu zla usoda ni prizanesla in mu je vzela tako drago bitje. /.../ Najina skupna boleèina in zaupni pogovor, v katerem so se mi odkri- le vse skrivnosti njegove razbolele duše, sta naju še tesneje povezala.” (115.) Èeprav so zakonca Dostojevski v letih na tujem pestile premnoge te`ave in jima je bila “usoda” nenaklonjena, vidi A. G. navkljub vsemu temu strašnemu trpljenju, ki ju je ved- no znova zadevalo, v tem tudi veliko dobrega: “V teh dobrih štirih letih, ki sva jih pre`ivela v prostovoljnem izgnanstvu, sva do`ivela hude preizkušnje: smrt najstarejše hèerke, bolezen Fjo- dorja Mihajlovièa, nenehna denarna stiska in delovna negotovost, nesreèna strast Fjodorja Mi- hajlovièa do igre na ruleti in nemo`nost, da bi se vrnila v domovino, toda te preizkušnje so nama koristile: zbli`ale so naju, naju prisilile, da sva bolje razumela in cenila drug drugega, da je nastala trdna medsebojna povezanost, za- radi èesar sva bila v svojem zakonu tako zelo sreèna.” (129—130.) Tako je z nekaj besedami opisala najte`ja, z velikim trpljenjem zaznamovana do ìvetja v letih, pre`ivetih v tujini (Dresden, Baden-Baden, @e- neva, Milano, Firence, Benetke, Praga ...). Nedvomno je trpljenje, ki sta ga do`ivljala, bistveno vplivalo na kvalitativno razse`nost /      njunega ̀ ivljenja in medsebojnega odnosa. Tu- kaj spet vidimo tisto razpetost med osmišlje- nim in neosmišljenim trpljenjem oz. èlove- kovo naravnanost na trpljenje, ki je kljuènega pomena. Gre za vprašanje: Kakšen pridem jaz iz tega trpljenja? Ali: Kaj to trpljenje pome- ni zame na bivanjsko-kvalitativni ravni? Ali me dela boljšega, uèinkovitejšega ali slabše- ga? Krovno vprašanje vseh vprašanj pa je ob tem verjetno: Ali ima moje trpljenje smisel? In èe ga ima, v èem je ta smisel? Ob vsem tem je kar te`ko razumljivo, da je A. G. videla v teh letih toliko dobrega, svet- lega in lepega, da je zapisala: “Naj bodo bla- goslovljena ta èudovita leta, ki sem jih pre`ivela na tujem, skorajda samo s tem èudovitim èlo- vekom visokih duševnih vrlin” (130). Ko dela pregled teh štirih let, opa`a tudi pri Fjodor- ju Mihajlovièu nespregledljive spremembe: “Ne glede na brezštevilne skrbi in veèno po- manjkanje denarja in sem in tja moreèe dol- goèasje, je imelo tako dolgo samotarsko `ivljenje ploden vpliv na razvoj kršèanskih misli in èu- stev, ki so vedno tlela v mojem mo`u. /.../ Tako zelo se je njegov znaèaj spremenil na bolje, po- stal je mehkejši, boljši in prizanesljivejši do lju- di. Skoraj povsem sta izginili njegova trmogla- vost in nestrpnost.” (130.) N. N. Strahov jih v svojih spominih oz- naèi celo kot “najboljša leta njegovega `iv- ljenja, se pravi, bila so taka, da so mu pri- nesla najveè globokih in èistih misli ter èu- stev” (130). Iz tega je evidentno razvidno, kakšnega kljuènega pomena je bilo to pre- stano trpljenje za `ivljenje in delo Dostojev- skega; brez tega ne bi bil to, kar je. Ob vseh hudih boleznih otrok (in vseh mukah ter negotovostih, ki sta jih ob tem morala pre`ivljati) in A. G., epileptiènih na- padih Dostojevskega ter krhkem zdravstve- nem stanju, ki ga je spremljalo vse `ivljenje, gmotnih stiskah ter vseh ostalih te`avah, ki jim ni bilo videti ne konca ne kraja, si ne mo- remo predstavljati, kaj je do`ivljal Dostojev- / ski ob smrti najmlajšega sina Aljoša, ki ga je še posebej ljubil in je imel v dru`ini prav po- sebno mesto. (Za ´nameèek´ je otrok umrl zaradi podedovane epilepsije.) A. G. mu je bila ves èas skupnega `ivljenja v oporo in tola`bo, predstavljala mu je tisto sonce ljubezni, ki ga je grelo tudi v najturob- nejših trenutkih. Prav tako mu je stala ob strani na smrtni postelji, vendar s to razli- ko, da je takrat tola`il on njo in se ji ob tem zahvaljeval za sreèno `ivljenje, ki ga je pre- `ivel z njo (267). Po tem, ko mu je na nje- govo `eljo dala v roke Evangelij (prav tega, ki ga je dobil na poti v kátorgo) in ga je na “slepo” odprl, kot je imel navado veèkrat po- èeti, ter tudi po Bo`ji besedi spoznal, da je njegova ura prišla, rahloèutna A. G. ni veè mogla zadr`evati solz bridkosti ob loèitvi od dragega mo`a. V zadnjih trenutkih `ivljenja je bil po- mirjenega oblièja, in kot pravi sama, ga ni bilo strah smrti. Po smrti je bil “pokojni- kov obraz miren in zdelo se je, kot bi ne bil umrl, temveè spal in se v spanju smehljal, kot da bi spoznal ‘veliko resnico’ (269). Zad- njega gorja mraène loèitve se spominja le deloma in v teh nekaj besedah je poveda- no domala vse: “Vsega tega se spominjam megleno, jasno sem se zavedala le tega, da se je v tem trenut- ku konèalo moje osebno, neizmerno sreèno `iv- ljenje in da sem za vedno ostala duševna sirota. Zame, ki sem tako vroèe in vdano ljubila svo- jega mo`a, bila tako ponosna na ljubezen, pri- jateljstvo in spoštovanje tega po svojih visokih nravstvenih vrlinah tako redkega èloveka, je bila izguba nenadomestljiva. V teh strašnih tre- nutkih loèitve se mi je zdelo, da ne bom pre`i- vela mo`eve smrti /.../” (269.) 1. V nadaljevanju Ano Grigorjevno krajšamo z inicialkami njenega imena: A. G. 2. Prviè sta se sreèala 4. oktobra istega leta.