Bolšji sejem knjig v Velenju Za knjige še vedno najdemo čas Velenjska knjižnica je v stilH>Lo dopoldne pripravila prav posebno prireditev—K^IŠji sejem starih ín odpisiinih knjig. Z;inj so se odlodli iz dveh ra7k^gov - knjig, ki niso več primerne za i/posojo, se jim je nabralo preko 1000, prostora, da bi jih shranili, pa nimajo. Številnim t>biskovalccm st) sicer rabljene, a Se vedno îepe knji- ge ponudili po sinitnilični ceni - 2(X) SFI za knjigo. Doka/, da VelenjCani Še vedno najdejo čas za dobro knjigo, ki jo imajo radi ludi na .svojih domačih knjižnih pc^licah, jebil prav neverjeten odziv. Za glasbeno atmosfero je poskrbel swing trio Brewery. ■ foto: vos Več kot milijon tolarjev Nabilo polna dvorana ludi na letošnji, že dvanajsu dobrodelni prireditvi z naslovom B^jlero. ki jo ob malerinskem dnevu pripravijo v Kulturnem eeniru Iviuia Napolnika glavjii pri vsem skupiïj pa je Marjan Marinšek. dokazuje, da se je prireditev prijela. Marjan Marinšekje Darinki I lerman i/ročil več kol milijon tolarjev! (foto: Jože Miklavc) Stran Omejitev ali dodaten ^^ ^^ oddelek Q Gradbena priloga strani ^^ Ekologinja, ki rada poje, pleše in bere stran ^^ Če bi jim prisluhnili pred desetimi leti^. stran PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 03/ 897 50 96 ZAVAROVALNICA MARIBOR Iztekel se je rok za oddajo napovedi dohodnine Prve odločbe v |Ui1l|U VELENJE - Tisti, ki v ponedeljek, 2. aprila, niso oddali napovedi za (xlmero dohcKlnine za leto 2(HH), pa bredlagali in zahtevali prav to. Pa jih ni nihče posluSal Zviška so jih preslišali, ^'delali" po svoje naf^rej in kaj malo naredili. Desetletje je šlo po zlu, plaz pa proti dolini, /.daj kaze dobro, za do/m rešitev sei^eda. Domačini s pikrim nasmeškom sprejemajo zadoščenje in htnčno zares upijjo^ a še ijedno malo nejeverno. Desetletje praznih obljub in puhlih ukrepov je pač storilo svoje. mjp 9770350556014 n ONOVitEC e Na NLB že 600.000 tekočih računov LJUBLJANA - Nova ljubljanska banka, vodilna med slovenskimi bankami, je skupaj s svojimi članicami v začetku marca odprla šesttotisoči tekoči račun. Ponudba tekočih računov je pestra in bogata, prilagojena potrebam različnih skupin imetnikov. Kar pet različnih nudijo: prvega, študentskega, tekočega, srebrnega in zlatega. Poslovanje so povsem poenostavili in približali varčevalcem, ki lahko s svojo bančno kartico brezgotovinsko poslujejo na vseh prodajnih mestih opremljenih s POS terminali, preproste bančne storitve pa lahko opravijo tudi preko številnih bančnih avtomatov. mz Predstavitev dolgoročne strategije ŠOŠTANJ - V kulturnem domu v Šoštanju bodo v ponedeljek, 9. aprila, ob U. uri, predstavili Dolgoročno strategijo razvoja občine Šoštanj. Gre za pomemben dokument, ki odslikava trenutni položaj občine na vseh področjih dela in življenja ter trasira smer prihodnjega razvoja občine. Pri oblikovanju strategije so sodelovale vse institucije in organizacije, ki vplivajo in še bodo vplivale, na življenje in delo v občini Šoštanj. Datum sežiga še ni določen ŠOŠTANJ - V Termoelektrarni Šoštanj bodo poskusni sežig kostne moke opravili v prvi polovici aprila, natančen datum pa do zaključka redakcije ni bil znan. O njem bo javnost obveščena še pred preizkusom. Prejšnji teden in v preteklih dneh so se v TEŠ ukvarjali s pripravo programa, po katerem bo poskus potekal. Vključuje vse podrobnosti od tehnoloških in tehničnih do spremljanja dogajanja. V stari pošti upravna enota? ŠOŠTANJ - Veliko je predlogov, čemu naj bi v Šoštanju namenili prostore, v katerih je bila do še pred nedavnim pošta. Najbolj verjetno je, da bo občina del teh prostorov namenila Upravni enoti Velenje, ki bi v njih uredila "podružnico". S tem bi bile nekatere usluge državne uprave Šoštanjčanom neprimerno bližje. ■ mkp "Ubija se premalo" VELENJE ■ V Knjižnice Velenje bo danes (v Četrtek) predavanje znanstvenega svetnika, prof. dr. Toneta Ferenca "Ubija se premalo" - o nasilju italijanskega okupatorja v Ljubljanski pokrajino 1941 -1943. Predavanje bo povezano s predstavitvijo predavate-Ijevih knjig Ubija se premalo in Rab - Arbe - Arbis-sima. Organizator predavanja, začeli ga bodo ob 18. uri, je Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo Velenje. Halo, obiralke so tu! ŠKALE - HRASTOVEC - Člani gledališke skupine Kulturno - umetniškega društva Griže bodo v soboto, 7. aprila, gostovali v dvorani kulturnega društva v gasilskem domu v Skalah. Tamkajšnjim ljubiteljem odrskih desk se bodo predstavili z uspelo veseloigro Halo, obiralke so tu! Predstavo bodo začeli ob 19. uri. Okrogla miza o romski probiematiki Romi si želijo porušiti predsodke VELENJE,28. raarca-V sredo po|>uldne s<» se v sejni sobi mestne občine Velenje zbrali predstavniki Romov iz Velenja in njihovi goslje, predstavniki romskih skupnosti iz ostalih delov Slovenije. Pripravili so namreč okn)glo mizo o romski problematiki, vabilu nanjo pa so sta se odzvala tudi predstavnika MO Velenje mag. Peter Kovač in Darja Višner, Jelka Fužir iz Centra za socialno delo Velenje ter Alenka Čas kot vodja prostovoycev na Šiilskem centru Velenje. Župan Srečko Meh se vabilu ni odzval. Več o zakonodaji in romski problemaliki jc povedal predsednik romske skupnosli Slovenije Jože Horvat, ki je večkrat poudaril, da se morajo romi sami organizirali, če hočejo, da jim bo prisluhnila in pri vključevanju v okolje pomagala ludi okolica. Velenjski romi so povezani v društvo Romano Vozo, prav zdaj pa sc pripravljajo na samostojni kulturni večer v velenjski knjižnici in praznovanje 8. aprila, svetovnega dneva romov. Kulturni večer so pripravili tudi lani in med ljudmi je bil dobro sprejet. Predsednik društva Romano vozo Slobodan Nezirovič je povedal, da večina velenjskili Romov še vedno živi na Turnu, skupaj 7. občino pa so eni od družin že našli novo stanovanje. Pestijo jih težave zaradi slabe izobrazbe, brezposelnosti, pri tem pa se zavedajo, da so za to krivi tudi sami. Moli pa jih tudi, ker nimajo predstavnika .svoje skupnosti v svetu MO Vele- V Gosta Kučan in Cokova Nova in lepa športna dvorana v Nazarjah Je "zaživela," v pravi meri, kar samo potrjuje upravičenost njene gradnje. Po dopoldanski telesni vzgoji šolskih otrok je polm» zasedena tudi popoldne in zvečer, prav tako ob koncu tedna, saj jo obiskujejo številni športniki in rekreativci. Dejstvo, da uradne otvoritvene slovesnosti še ni bilo, seveda nikogar ne moli, to pa sc bo zgodilo prihodnji čctrlck. Takrat bosla na obisku v občini Nazarje predsednik države Milan Kučan in ministrica za šoLslvom in špori Lucija Čok, ki bosta ob 17.00 tudi gosta otvoritvenega slavja. ■ iP Svet občne Ljubno u Popust^' za Golte Slovenija Znano je, da bodo italijanski lastniki na Golteh letos začeli zajetne naložbe, ki bodo gotovo pomembno prispevale k turističnemu razvoju celotne Zgornje Savinjske doline, pomemben napredek pa obetajo tudi za občno Ljubno, ki ob tem vlaga veliko naporov v uresničevanje razvojnih projektov v sklopu programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi v neposredni soseščni t«^a smučarskega in turističnega središča. Neposredna povezanost je torej dejstvo in sodelovanje nujno, poleg tega pa bo akumulacijsko jezero za potrebe sistema umetnega zasneževanja na ljubenski strani. Razen jezera bo celoten sistem napeljan pod zemljo, z njim pa bodo lahko zasněžili 60 hektaijev smučšč. Za vodni zbiralnik naj bi lastniki središča na Golteh občni Ljubno plačali 5,6 milijona komunalnega prispevka, kar ni zanemarljiva vsota, zato so se o njej pogovaijali tudi ljubenski občnski svetniki. V razpravi so se kresala stališča za plačilo in za oprostitev, ki ji je bila naklonjena večina svetnikov, saj si tudi občna Ljubno na vse kriplje prizadeva za razvoj turizma, manjšina pa je menila, da bi nekaj vendarle morali iztržiti. Uskladili so se s sklepom, da naj firma Golte Slovenija plača deset odstotkov celotnega zneska. _mjp Občina Mozirje Želje dvakrat večje od možnosti Pri sprejemanju iet<»šnjega občinskega proračuna seje tudi v Moziiju p4>novila znana "zgodba," Je daje želja in potreb vsíy dvakrat več, kot Jih zmore vedno preni^hna proračunska vreča. Ife so letos presegle milijardo tolarjev, zato je bilo usklajevanje in razporejanje razpoložljivih proračunskih sredstev toliko težje. Končna številka proračuna tako leU)S dosega 650 milijomjv tolarjev, v njem pa je precej manj denarja za različne in nujne naložbe. Od tega bodo letos za osnovno šolo na Rečici ob Savinji namenili 80 milijonov, za gradnjo in obnovo ecsi pa preko 100. Prav pri slednjih bo gotovo "vroče," saj imala krajevni skupnosti Moziije in rečica ob Savinji veliko večje potrebe in načrle, vseh pa nikakor ne bo možno uresničili. mjp Velenjski Romi, ki so pripravili okroglo mizo o romski problematiki, so se potrudili in poskrbeli tudi za kulturni program. nje. Tako je zato, ker niso avtohtoni prebivalci. V občinah, kjer so, ga imajo, brez romske- ga predstavnika v občinskem svelu pa so v Mariboru in Velenju. ■ bš Sekcija cvetličarjev pri Območni obrtni zbornici Veienje Vedo, zakaj so se združili Pred približno letom dni Je pri Območni obrtni zbornici Velenje zaživela dejavnost sekcije cvetličarjev in vrtnarjev. Letos sodeluje kot soo-rganizator cvetličnega sejma v Velenju in njeni člani napovedujejo, da bo tokrat drugačen, kot so ga bili občani Šaleške doline in tudi širše okolice vajeni do sedaj. Simon Ogrizek, predsednik sekcije in član izvršilnega odbora sekcije cvetličaijev in vrtnaijev pri Obrtni zbornici Slovenije je povedal, da jih je združilo spoznanje, kako nesmiselna je konkurenca na tako majhnem prostoru, neusklajena cenovna politika, ponudba in premajhno sledenje stroki. Želja po učinkovitejšem skupnem nastopu na trgu je v sekcijo združila deset zasebnikov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter Podjetje za urejanje prostora PUP Velenje. Osrednjo pozornost člani sekcije v zadnjem času namenjajo pripravam na letoš- Simon Ogrizek: »Letošnji cvetlični sejem naj bi bil velik, predvsem pa drugačen dogodek kot minuli.» nji cvetlični sejem v Velenju. »Po sejmu, pravi Ogrizek, bo več časa za ostale načrtovane prednostne naloge, kot so izobraževanje, usklajevanje cenovne politike, spremljanje novosti na področju cvetličarstva in vrtnarstva, zakonodaje in priprava na mojstrske izpite. ■ Tp Bogat cvetlični sejem VELENJE - V soboto, 2Í. aprila, bosta Mestna občina Velenje in Turistično društvo Velenje skupaj s številnimi soorga-nizatorji pripravila bogat cvetlični sejem. Zaradi obsega ta ne bo na Cankarjevi ulici kot doslej, ampak na Titovem trgu. Na vsaj 20 stojnicah naj bi svojo ponudbo predstavili slovenski cvetličaiji, cvetlični aranžmaji pa bodo na ogled tudi po okoliških zelenicah. Da sejem ne bo le prodajni, bodo poskrbeli tudi člani in članice Kmetijske službe. Aktiva kmečkih žena in Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, ki bodo razstavili svoje izdelke in pripravili ustvarjalne delavnice. Dogajanje pa bodo popestrili številni nastopajoči in Šaleški likovniki, ki bodo svoje slikarske palete postavili med stojnice. Obiskovalcem bodo ponudili tudi spomladanske koktajle... ■ bš TJTTTý^^ ru KAŠ <:Aíí izdaja: Časopisna-zalozniška in RTV UIAlILLJ družba, d.o.o. Velenje Izhaja ob četrtkih, Cena posameznega izvoda je 220 SIT, mesečna naročnina 830 SIT, trimesečna naročnina 2.420 SIT, polletna naročnina 4.700 SIT. letna naročnina 8.800 SIT, Uredništvo: BorisZakošek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinaiji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnični urednik), DamirŠmId (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečník, Jure Beričnik [propagandista); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p, p, 202, telefon (03) 89817 50, telefax (03) 897 46 43. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. E-mail: nas.cas@sicl.net Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: Delo, d.d.,Tiskarsto središče, Ljubljana, Dunajska 5. Nenaročenih folograiij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o ODV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8% znižani stopnji. 5. aprila 2001 SEJE Iz marčne seje sveta MO Velenje Zimski bazen potreben finančne injekcije Na mnrCni sejí velenjskega svetH so svetniki prisluhnili tiuli poročilu o delu Šp4»rtn(> rekreacijskega zavixla (ŠRZ) Rdeča dvorana Velenje. Predstavil Jim gaje direktor Marjan Klepec. Taje za svetnike 2e pred nastopom v mestnem svetil pripravil podrobno poničilo o delu javnega zavoda v lanskem letu, ki so ga, po razpravah sode^, dobro prebrali. PouJaiil jc, ila jc zavdtl lani, ko s<^prslovanju srečujejo s problemi, ki nisu od včeraj. Osnovno dejav- nost SRZ-ja izvajajo predvsem v dveh objektih, v Rdeči dvoriini in na zimskem bazenu, "pod" zavod pa sodi tudi mcslni stadion, ki v končnih poročilih nastopa le na strani odhodkov, pri prihodkih pa ne. saj ga ima v upravljanju velenjski premogovnik in Gost. V lanskem letu je bila Rdeča dvorana zasedena kar 3790 ur. v njej pa se je izvajal tudi dol občinah, na primer v Žalcu, pa ic lahko takšen ohjeki velik do 20 m2. Zanimalo ga je. kdo določa te pogoje. V odgc3Voru izvemo, da ima vsaka občina v RS ustavno pravico urejati prostor na območju. ki ji pripada. Tako imajo vse ohčine pravico sprejemati (o tem odloča najvišji organ odločanja Svel ol^čiine) tudi prostorske izvedbene akte in o.stale odloke s področja varstva okolia in urejanja prostora. Tako ima MO Velenje sprejet tudi odlok o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki jih občani lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja (Uradni vestnik občine Velenje št. 4/1W2. 10/94). ki določa vrste objektov, ki sc lahko gradijo na podlagi odločbe o dovolitvi priglašenih del. V tem odloku je natančno naštetih 16 vrst pomožnih objektov in naprav, s točno določenim tlorisnim gabaritom, ki se lahki> gradijo na podlagi od- U>čbe o dovolitvi priglašenih del. Dimenzijo so takšne, kol jih jc sprejela takratna skupščina občine Velenje, in še vedno veljajo. Res jc, da imajo posamezne ol^cine v Sloveniji različne dimenzije glede tlorisnih mer objckU'JV, kar nekaj pa jc takih, ki tak-Šneja odloka sploh nimajo sprejetega. V občin-skenî uradu z.a okolje in prostor so zalo prepričani, daje obstoječi odlok zelo dobro pripravljen, saj omogoča gradnjo manjših objektov, ki niso namenjeni za bivanje, po dru^ strani pa preprečuje Špekuliranje in gradnjo stanovanjskih objektov na priglasitev del in številne "črne" gradnje prizidkov, dozidave in nadzidave... Fasade V Šaleku III. v breme lastnikov stanovanj Karli Stn)pnik je na oni od prejŠniih soj piwodal. da imajo bloki v naselju Salck III. uničene ťasads. Zanimalo ga je, kdaj bo n<\ vrsti njihova obnova, pa tudi to. ali bodo listi, ki so želeli, da so za primorje primerni projekti gradijo v Velenju, tudi odgtwar-jali za to. V uradu za okolje in prostor se z ugotovitvijo, da so lasade v zelo slabem sivonju, strinjajo, Vzrok vidijo v slabem projektiranju objektov, glede na klimatske razmere v nascm mestu in tudi slabi izvodbi fasad. Dvoletni garancijski rok za objekte je 7.0 zdavnaj potekel, zalo kistniki stanovanj v Sale-ku lil, ne morejo več uveljaviti rcklamacij na račun slii-bc izvedbe objektov. Breme prenove (prebarvanja fasad) bo lako izključm^ padlo na lastnike vcĆ'sianovanjskih objektov, ki bodo morali zbrati ustrezna finančna sredstva za obnovo lasad. Ob tem obstaja bojazen, da vsi lastniki .stanovanj ne bodo pripravljeni soíinancirati te obnove. ''V tem primeru bodo morali upravniki posameznih stanovanjskih blokov z veliko mero strpnosti in sodet(»va-nja i lastniki stanovanj naj* U najugodnejše revive, da se bodo ťasade blokov, ki zlasti v deževnih dneh dajejo klavrn Izgied tega dela mesta, ustrezno obnt>vile in polepšale," so zapisali v odgo-voru- Lastnlkl stanovanj so kupili tudi parkirišča Na 16. seji sveta jc Jože Zupančič posliivil zelu aktualni.) vprašanje. Zanimalo ga jc. če so na funkcionalnem zemljišču urejeno parkirne površine, ali so to pinem javni parkirni prostori, ali pa so uporabniki le tisti, ki spadajo "pod"* to funkcionalno zemljišče. Takšen problem aprila 2002 ob 19. uri v veliki ^f&ňtni hotela Paka v Velenju Gost -1- IIIHIII^M POSLANSKI VEČER Bomt Pahor Vabljeni! Državnega zbora Republike Slovenije višji za skoraj 30%. če bi lahko tržili poslovne prostore Turistično infi)rmativnega ccnira. Mladinskega ccnira in prcistorov bivSe trgovine Pav, kjer bodo sedaj novi klubski prostori Šaleškega študentskega kluba. Oh tem jc svetnik Herman Arlič uporabil staro ljudsko modrost: "Če gre bik. naj gre še štrik", s tem pa jc i:clcl povedali, da bi morali najemnino plačevati tudi omenjeni občinski javni zavodi, organizacije in kJu-bi. Siccr pa so svetniki dclcjvanjc ŠRZ Rdeča dvorana označili kot "dobro". ■ bš Osebni krediti Občanom nudimo ugodne osebne kredite, ki bodo olajšali odločitev za odhod na počitnice, daljša potovanja in večje nakupe. Vabimo Vas v naše poslovalnice Šaleška (8995-303), Šoštanj (8911-033) in Mozirje (8391-719. kjer vam bomo na voljo za podrobnejše informacije. 0 /O ) banka Velenje Banka Velenje d.d,, Velenje, bůnčn» skupine Nov^ Lfubijanske b9nk9 občutijo tudi prebivalci naselja Kardeljev irg in Stsin-tetove ulice. Odgovor je zgovoren . ^funkcionalna zemljišča za centralne predele mesta Velenje so bila določenii že v letu 2(HH) in so bila $ sprejetjem Načrta gradbenih parcel v Spremembah in dopolnit-vah odloka o Ureditvenem načrtu za centralne predele mesta tudi uradnt) potrjena na novembrski seji," so napisali v uradu /a okolje in prostor. potem pa pt">jasnili: 'Tar-kirišča, ki so znotraj liinkcionalnega zemyiščď ne-ke|;a stanovanjskega objekta, so glede na dodatne obra-zložitve Ministrstva za okolje in prostor RS ncdvomn<» v solastnini lastnikov posameznega stanovanjskega objekta." V primerih, ko imajo lastniki stanovanj v točkoval-nih zapisnikih upoštevano točkovanje parkirnih prostorov pod pixstavko "urejeno parkirišče" s 4 točkami, so ti lastniki stanovanj postali tudi solastniki parkirnih mest že z nakupom stanovanja in tako to niso javna parkirišča! Seveda pa to ne pomeni, da lahko lastniki neko parkirišče, ki jc v sklopu fun]:cio-nalnega zemljišča, urejajo ali 7. t>grajami zapirajo, po lastni presoji in volji. S tem namreč niso kupili točno določenega parkirišča, ampak le souporabo- Ureditev parkirišč (tudi tistih, ki z veljavno odločbo C vpisu v knjigo eta/nih lastnikov preidejo v solastnino lastnikov stanovanj), jo predpisana s posameznim prostorskim izvedbenim aktom in dolučili odloka o njem. ■ Bojana Špeget Pokopališče Podkraj kot krajinski park VKLIiNJE - Na marčni seji svela MO Velenje so svetniki oh že zapisanem sprejeli še nekaj ocllok(»v. Med drugim pa s(» se strinjali tudi z odprodajo manjših občinskih parcel podjet* Ju (iorenje. Na seji so imenovali nove člane v svet zavoda Mladinski center Velenje. Sestavljajo ga: Sebastjan Apat, Hermína (»rožnik, Nina Rošer^ (»ašper Koprivnikar in Drago Martinšek. Svetniki so v prvem branju potrdili osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Urcdiivenem načrtu pokopališča Podkraj. Ot>razlo^il jim ga je meslni arhilekt Marko Vučina, ki je pojasnil, daje !>il veljavni načrt sprejet scplem-bra 1992, po njem pa so opravili ic veliko del pri posodobitvi in razširitvi pokopališča. Pri i/delavi idejnega in PCîD projekta za razširitev pokopališča na levi lireg potoka Veri^eij. pa jc naslal problem, ker podjetje za urejanje voda Nivo Celje ni izdalo polrehnega soglasja na projekt /a prekritje potoka gorvodno od obstoječega mostička. Menili so, da del tega potoka ne smejo prekriti, zalo je bila potrebna ponovna .strokovna presoja in spremembe ureditvenega načrta. V njem je predvidena ludi moî^nosl obnove obstoječega objekta mrliških vežic In ser%'isnih prostorov, poleg lega pa ludi prekril-jc alrija pred prostorom za slovo od pokojnih s stekleno (ali podobno) slreho. S tem bi zagotovili višji standard pri pokopaliških obredih. V projektu so omogočili ludi rešitev vgrajenih farnih mest v predvidene velike oporne zidove na jugovzhodnem delu pokopališča ... Poseben poudarek pa stí dali prav okolici potoka Veriželj. s povdarkom na sožitjo vode, ki naj bi jo zajezili in speljali med zelenjem ter sprehajalnimi in dostopninii pí)lmi. Svetniki so v drugem branju sprejeli ludi odlok za področje urejanja naselja za velenjskim gradom. Z njim l>odo tudi na tem področju možne manjše di>graditvc his in postavitve vrtnih utic in podobno. ■ ds Prav na vsaki seji sveta vefenJsM svetniki postavijo veliko vprašanj in podajo številne pobude. O tistih, ki so Jih postavili na marčni seji, smo že pisali, danes smo povzeti nekatere zanimive odgovore na "stara " vprašanja. AKTUALNO "»'«ČAS 5. aprila 2001 Vpis v srednje šole na Šolskem centru Velenje Omejitev ali dodaten oddelek? Tako kot na drugih nabijah po Sloveniji so tudi na Šolskem centru Velenje prejeli za prvi letnik več pri* kot v razpisu za vpis pro-stih mest. Nad pričakovanji je vpis v program umetniške gimnazije - likovna smer. Ali bod(» vpis tu omejili ail ne, bo ^nanc» 6. apri)a. Pre* malo pryav so prejeli m teh-nično gimnazijo in za novost v letošnji p lahko osmošolci prenesli prijavnico iz prvotno izbrano šole na drugo ne glede na to, koliko prijav je šola sprejela za razpisana prosta mesta. Rezultati drugega kroga vpisa st*) na Šolskem ccnlru spodbudni. »Mi smo že ob koncu prvega kroga poudarili, da vpisom v naše Šole glede na razpoložljivo mladino zado- voljni, Ob koncu drugega kroga smo še K^lj, saj se je prvť)tnim ftCK) pridružilo še približno 30 prijav, ali za cxl-delek več. Znotraj Šol zavoda pa jc stanje seveda dru-gai^no.« je povedal direktor sk^^ centra Velenje Ivan Kotnik. In kako Je s prijavami v posameznih šolah po 26. marcu? Med vsemi sov najbolj nezavidljivem pol(5žaju kandidati za splošno gimnazijo. Tu so predvideli 150 prostih mesi, prijav imajo 12 preveč. Zelo poln je tudi kombiniran oddelek umetniške gimnazije - likovna in glasbena smer, za katerega so prejeli 37 prijav ali 7 preveč (iid lega 24 za likovno, 13 za glasbeno). »Pripravljena imamo dva scenarija: omejitev vpisa aii pa nam bodo dovolili dodaten oddelek, ki naj bi bil kombinacija splošnega programa in umetniške gimnazije - glasbena smer. Katera od možnosti bo kasneje prevladala, bt> odvisne od do-gcTvora 7,republiškim ministrstvom za šolstvo, šport in znanost.« Po rokovniku naj bi bilo to znano 6. aprila. 2Laradi premajhnega števila prijav, le H, pa jim ministrstvo ni dak> st^^asja za oddelek tehnične gimnazije. V prehodnem obdobju so dobili nekaj dodatnih prijav za strojnega iehmka(sedaj jili imajo 12, tako da (xldelek bo), tudi za rudarstvo, kjer je siccr na voljo še nekaj prostih mest (18 prijav za rudarskega tehnika). Na Poklicni in tehniški eiektro in računalniški Šoli bodo izobraževali v vseh programih (pt^mncnik elektrikář prijav, elektrikar elektronik 27, elektrikar energetik 25, elek- trotehnik elektronik 29, elektnKehnik energetik 12, računalniški tehnik 60 prijav). Premalo zanimanja pa je pri osmošolcih vzbudila možnost za izobraževanje za poklic energetik po dualnem sistemu. Za razpisanih 24 učnih mest so namreč prejeli samo 6 prijav, zalo oddelka ne bodo imeli. Najbolj oblegan program na Poklicni in tehniški Soli za storitvene dejavnosti jc prodajalec (76 prijav), za pomočnico gospodinje oskrbnice se je določilo 24 bod(.>čih dijakov, za oskrbnika pa 16. »Ce povzamem, omejitev naj bi imeli samo v gimnaziji, drugje ne. Mislim pa, da se lahko tudi tu dogovorimo in zadevo uredimo brez prevelikih pretresov,« je še poudaril direk-îor Šolskega cenlra Velenje Ivan Kotnik. ■ tp Gornji Grad Varstvo okolja ne pozna meja Na pod lap čezmejne^u pro« jekta Evropske okoljevdrstvent; zveze so v torek popoldne v Gornjem Gradu slovesno podpisali sp(»razum o čezmej-nem okoljeviirstvenem projektu med občinama Olobas« niea z avstrijske Koroške in (lornjl (îrad. (lostitelji in goslje izGlobasnice ter pred-stavniki deželne vlade avstrij« ske K(»roške so se najprej sestali na sedežu gomjegrajske občine, nato pa sn predstavili trijezični napis občine lje-varstveno zvezo in hkrati prva, ki je podpisala spcuazum o skupnem nastopu pri zagcj-tavljanju sredstev evropske skupnosii z občino iz sosednje drŽave. Na tej podlagi načrtujemo, da bomo v prih(MJnjih letih zgradiJi kanalizacijo in čistilno napravov Bi">čni, dolgoročno pa rudi sistem toplovodnega ogrevanja, saj ima Bt>čna za to vse možnosti- Evropska skupnost ima te namene veliko sredstev, za nji-hiwo pridobitev pa je najpomembnejši skupen in pravilen nastop.« UiP Splošna bolnišnica Celje Klfub izgubi poslovali uspešno CEUE , 29. marca - Splošna bolnišnica Celje je skle* nila lanskt» leto z izgubo v višini 192 milijonov tolarjev, kiir pa je le l,H7 odstotka celotnega prih(Klka. Zaradi pre-majhne^'a prispevka države so v bolnišnici lani le delno uresničili naložbeni program. Kljub temu vodstvo bolnišnice in strokovnjaki centra za mednarodno konkurenčnost iz Ljubljane menijo, da ustanova p(»sluje uspešno in da je ena najuspešnejših bolnišnic v Sloveniji. Na novuiarski konferencije v. d. direktorja bolnišnice Samo Fakin menil, daje vplivala na dosežen rezultat bolnišnice tudi občutna kriza vodenja, saj je onemogočala sodeUwanje vodstvenih ljudi, med drugim pa je nekoliko zavrla ludi reorganizacijo dežurnr službe. Oh kiincu lanskega leta je vodenje strokovnega sveta prevzel dr. Vi-libald Vengust. S tem se je kriza vodenja umirila, po razpisu mcsia direkloija za naslednja šliri leta (seja -sveta zavoda jc bila v začetku tega tedna) pa naj bi bila dokončno mimo. Takin se bo po kar dveh imenovanjih zav.d-ja na razpis prijavil. Upa, da bo izbran in da lokalni interesi ne bodo preveč agresivni pri zakulisnih političnih igrah. Prav tako je, po njegovem mnenju, vodenje bolnišnico strokovna in ne politična naloga. Sicer pa so lani v bolnišnici obravnavali 1441 pacientov več, kol je to dokxala pogodba z zdravstveno zavarovalnico, z učinkoviti) diagnostiki) so skrajšali ležalno doK> iz dobrih sedem na šest dni in pol. Poleg rednega prt^graraa se je bolnišnica prijavila na vse dodatne programe zdravstvene zavartTvalnice: pridobila je dodal ni program za (^c-racijc katarakte, pcxipisala je aneks za izvajanje operacij kile in žolčnih kamnov. Lani so strokovnjaki celjske bolnišnice opravili 18.727 dializ ali za 12-t>dstodirebe prispevali dona-torji. Največji lanski naložbi sla bili t>bn znašiila približno f>00 milijonov SIT-Med obsežnimi strokovnimi projekti, na novinarski konterenci jih je razgrnil dr. Vilibald Vengust. jih je kar nekaj namenjenih obvladovanju bolnišničnih okužK Že lani so u-stanovili po.sebno strokovno komisijo, ki spremlja bolnišnično inlckte in o rezultatih redno poroča predstojnikom ter strokovnemu vodslvu. »Letos želimo razs^iriti projekt idenlilïkacije vseh možnih vhodnih okužb na celotno bolnišnico. Lani smo namreč to izvajali samo vcentralnih intenzivnih terapijah. S tem bi prišli do osnovnih podaikov o gibanju bolnišničnih infektov. Hkrati zastavljamo Še projekt celovitega evidentiranja in spremljanja okužb v Mnišnici 1er za obvladovanje prenosa teh z enega na drugega bolnika- S tem vprašanjem se ubadajo ludi v drugih slovenskih bolnišničnih.« Prav tako pa bodo nadaljevali projekt sistematičnega spremljanja ptîrabe zdravil, kije že lani dal spodbudne rezultate. Iz ocene uspešnosti Spk^šne bolnišnice Celje, ki so jo izdelali na Ccnlru za mednarodno konkurenčnost Ljubljana, je razvidno, da je omenjena v zadnjih letih poslovala bolje kt>t druge slovenske bolnišnico. To je vodslvu uspelo predvsem na osnovi uvedbe strateškega načrta, z različnimi me-ncdžer.skimi ukrepi, s katerimi so izpeljali tudi določene izboljšave. Relativno vist>ka kakcwo.sl zdravstvenih storitev pa jc, po mnenju strokovnjakov centra, podprta z zadovoljstvom zaposlenih in po anketah sodeč tudi pacien-tcw. ■ t p 5. aprila 2001 «ff^ÈAS UTRIP Mleko Že teie^ se bo tedil še med l*a smo doživeti heti kmevki pun(. Na itaŠ-etn območju (še) ne, tokrat ja mleko najprej prekipelo hneinm na ohmocju »cetUrat-ne« miekarne. Tam \o pač navajeni dohro mohd, pa slabo plačevati, česar ne čutijo le kmetje, in ne h na njiiumm tihmočju, Nekatari menijo^ da smo s temi mkČnimi težavami naredili ie prvi korak k popolni sreči. Mleko se že cedi; če razburimo še čebelarje, s e /x) morda še med. Miekopivci so protest kmetov sprejeli različtio. Seveda večini nsirezat da mleko ni predrago, za-vedajo pa se tudi, kakšen delež v končni ceni mleka ohsef^ajo tolarji, kijih dMjo kmetje. A medtem ko nekateri iščejo kriv<-ce za vse fe zade ve Je hnttiifa med nas razveseljiva vesi^ da bodo pomihstíli skoraj 3f)() ohsojencei'. Saj vemo, koliko nas stane vsak zapornik. Naši zapori pa so tudi tako natrpani, da bi bih treba graditi nove. Je pa ze ceneje, če spustimo na svobodo nekaj (nekdanjih) nepridipravov. V leh dneh smo enkrat vendarle iiuii doživth, da mOa !ći/je ali težje motnje v mišljenju, zîiznavanju in vedenju posameznika. Te motnje pa lahko pi^membno vplivajo na kakovost njegovega življenja, življenja družine, okoya, na njegovo sposobnosti reševanja običajnih življenjskih zahtev.« Kol zatrjuje Drkova, so lahko vzroki za duševne bolezni tudi biološki, druge K^lezni. Posamez- nik pa se lahko z ustreznim zdravljenjem in podporo nau^i obvladovati boie/en, zmanjšati njene simptome ter posledice. Tudi popolna ozdravitev ni izključena. V Sloveniii je skrb za duševno zdravje po mnenju sogovornice 7-a zdaj prepuščena predvsem bolnišnicam, kar omejuje tovrstnim bolnim pravico do rehabilitacije in seveda povečuje njihovo diskriminacijo. V slovenskem društvu za duševno zdravje Sent menijo, daje skrajni čas za spremembe. Na ŠirŠo javnost se obračajo s prošnjo, naj bo letošnji svetovni dan zdravja izziv za razmišljanje ter ukrepanje. Branka Drk pa k temu še dodaja: »Vemo, da obstajajo doIcčeni miti glede duševno bolnih, ki so na .splošno škodljivi. Z njimi seje treba spoprijeli. Letošnji 1. april je pravi dan. da se zavzamemo za spremembe, ki omogočajo duševno bolnim zdravljenje ter skrb enakiv vredno bolnikom s telesnimi boleznimi. Izrabimo ta dan za spremembo odnosov do duševno bolnih, med katerimi niso samo odrasU v bogatih deželah- Duševne in možganske motnje lahko doletijo kogarkoli v bogati ali revni deželi. » Raziskava, ki jo je opravila svetovna zdravstvena orgiinizacija v 27 dežciah kaže, da nikier ne živijo ljudje, ki se ne bi ubadali s težavami shizofrenije, depresije, zlorabe aJk"»hola in drugimi oblikami duševnih bolezni. V svoji p(3slanici direktorica svetovne zdravstvene organizacije še posebej naglasa, da bi morala skrb za duševno zdravje postati nasa skupna in trajna obveza. Vanjo naj bi vključili ohranjanje in obnavljanje tistih spostibnosti. ki delajo ljudi človeške, skupaj z duhovnim življenjem. Samo v zdravem okolju, kjer je ludi manj nasilja lahko uspevajo vsi ljudje. Kaj bi m<»rali storiti v prihodnje? Drkova meni, «.la bi moral vsak posameznik priznavati pomembnost duševnega zdravja- Zavzemali bi se morjih za večjo usposobljenost l'K>lnikov, družine in skupnosti v skrbi za potrebe glede duševnega zdravja zdravstveni strokcivnjaki za aspešncj.še preprečevanje in zdravljenje duševnih bolezni, načrtovalci zdravstvene politike pa naj bi bili lx)lje opremljeni za um-nejso in etično načrtovanje služb. mtp Miti, povezani z letošnjo temo svetovnega dneva zdravja: - duševne motnje so plod domišljije: ni res. Gre za resnične bolezni, ki povzročajo trpljenje in prizadetost; - osebi z duševno motnjo ali mozgonsko okvaro nI mogoče pomagati: ni res. Duševne motnje se ob ustrezni pomoči uspešno zdravijo; - duševni bolniki so nevorni: ni res. Človek s hudo duševno motnjo je lahko nevaren le, če ga je zelo strah in se brani, če ni ustrezno zdravljen ali če ni bil deležen potrebne pomoci; - duševne motnje so posledica znočojskih potez: ne. Vzroki za duševne motnje so lahko biološki, psihološki in scKialni. Ljudje pogosto menijo, da bi se lahko osebe z duševnimi motnjami pozdravile, če bi v to vložili več truda. Zis obvladovanje teh nnuenj čvrstii volja ni dovolj. Zato je letošnji svetovni dan zdravja priložnost, da vsak posameznik, družina, medicinsko osebje, politika, znanost, nevladne organizacije skupaj naredijo največ, kar se narediti da; - osebe z duševnimi motnjomi bi morale biti v bolnišnicah ail aziliht ne. Jbvrstni bolniki lahko ob ustrezni podpori in zdravljenju živijo normalno življenje in prispevajo k dobmbiti nas vseh. perspekfiva £-nategovanje E-izacija Slovenije naj bi v prihodnjih štirih letih doživela še prav jx)sehen pospešek, so obljubljali. Medtem Aw smo dolga lela zamujali in zavidali kok'ge nekaj milijard SIT dobička nacionalnega operaterja telefonije, monopolno .stanje po.sknšali zavJeči čim dlje v novo tisočletje. Kit j padu veči/ioma na plečih mladih, ki jim urica chaia na dan pomeni več, koi tisti tolarji na Siolovipoložnici. '?xil pn nas alločajo tisti, ki računalnik pridejo leza hdiso, medtem ko brnijo 'fV kamere, spkl za popestritev uporabijo letu in tam, vso potrebno opremo z impulzi vred pa jim kupuje država. Tako so pred letom in pol v i.ui sapi, ko so v mikrofone razlagali o tem, kaki) je mladim treba omogočiti dostop do najwčje knjižnice, začeli s postopnim ii^anjem cene impulza v nofrrmjem prometu, z njo pa pokrivati postopno nižanje cen v med narod-m'm pnmu'fu. Da jc s tovrstno pfíVpyaKV) vtťj flrři/vi v splet Še no povezanih daleč največ računalnikov, ni potrebno poseliej omenjati. Takratni protesti so dalipn'e resne obljube o .sko/vjŠ-njem koncu monopola Telekoma. Govorilo se je o letu dni, Ze ves čas se nam zdi, da imamo za rake spremembe na oblasti vsaj formalno pravo, liberalno stranko. Tik preden je na volitvah zadnjič/xm}ziln vse nasf?mtnike, je vpadarnentarnipro-cednriže bil zakon o teleki)m\mikacijah, kinaj hibilpodlagftza vse obljubljene spremembe, ki naj bi se z zgodile s Î. i. 200L Da bi te zares lahki) napočile, je namigovala tudi volilna kampanja, v kateri .TO se predsednik in člani kasneje zmagovite stninke naokoli vozili z najetimi kombiji in propagirali e-prihodnost. Dobre novice so senadaljewlez ol^ljuho o mini.^trstvu za informacijsko dnižbo, a ti veseli obeti so se Že malo mzblinili, ko je bil na tofnnkcijo izbran sicer odličen sociolog;, in ntanj odličen mi' n iste r za okolje dr. i\ivle Ganiar. Gantar je rut svoji predstavitvi sicer pokazal veliko e-bliŠČa, ko je z lapiopa na steno sejne sobe pmjiciral s\-oje zamisli, a vsi mi, ki nas e-ji zanimajo predvsem v obliki hiirosii in nizke vcene prenosa podatkov, bi si na tem delovnem mestu želeli ko^a bnidaie^a, z zašiljenim nosom in zaočaljenimi očmi, ki siže vse življenje ne želi niČ dnigeffa, kot v Času (ntjanja TV Dnevnika downloadati lOOgi^abajtov šare. Na listi .xeji odl^)ni za infra.stnikiun) se je znova pokazalo, da tehnološko obzorje trenutne generacije politikov ne seže dlje od uporabe telefonske slušalke in Številčnice, saj je bilo naj\'eč besed in /yozomosti namenjeno vntčanj'i vložkov tLstiin, ki so v prejšnjem režimu morali preplačati telefonski priključek. Ker gre pri tem za večidel isto sono Ijitdiy ki so minule dni blokirtdi mlekarne in ki so se mandant prejSnje vlade naučili obni izsiljcKvnja, bodo ta denar zelo verjetno tudi dobili. Da bi kakšen tolar vrnili v.wm tistim, ki.^o v pionirskih Časih računalništva iz štipendij plače\'a-li .stood.stotne carinske dajatve pri nakupili specimmov in com-modorjei', da bi z njimi vzdrževali bogye čigave vile in bazene, pa kajpada ni niti mislili. V največji vladni stranki imajo tudi poslanca, kije svojo kampanjo zgradil na novih medijih. Irhoveljski poslanec '/.oran Gračne, sije v ta namen dal postaviti e-pi.mcni 14 milijonov litrov ali 4 odstolko vsega slovenskega mleka. Vso mleko je bilo vÍM)kc kiikovosli. /alo je večina rejcev prejela dodatek na odkupno ceno. Število krav mol/nic se je povečale^ za 2 odstotka, za precej ixJstotkov pa seje po večala mlečnost aa posamezno kravo. Vso to pa žal ne pomeni, Ja pri tem ni te/av, prav nasprotno. "V lanskem letu je pri mleku še veljala uredba, s katero je država določala odkupno ceno mleka, po mwem letu pa bi se morale zadruge skupaj s kmeti o novih ir/nih cenah dogovoriti 7 mlekarnami, "leh na vso nesrei^) nismo uspeli ćo-govoriti, /alo so se v zadnjih dneh zadeve moćno Zíiostri-le. Moramo se namreć zavedali. da lastna cena mleka pri kmetu nezadržno raste, na drugi strani pa sc mlekarnam pcweêujejo stroški, predvsem zaradi nujnih naložb, ki jih zahtevajo sln>gi veterinarsko - sanitarni predpisi ob našem vključevanju Evn^pski skupnosti," je zaskrbljen direktor Ziidruge Moziije Anton Vrhovnik. Anton Vrhovnik: '"Ob vseh težavah doma in na tujem smo vendarle dokaj uspešno gospodarili" 'ležiiv ne manjka niti v živinoreji. Rii/logi sc^ znani, v zadnjih mesecih pa so se jim pridružili se novi Anton Vrhovnik: "Odkup pitancev je t^il lani manjii za .5 txlstot-kov. je Še vedno tlc>l">ro, će upo.števamo vse zagate glede hoiczni norih krav. Ik odkup smo doslej nekako .še otwladovali, nikakc^r pa ne moremo obvladali bistveno znižanih odkupnih cen, ki nam jih iz znanih v/sokov ne uspe pša v zadnjih petih, najbrž pa cek> desetih letih." Odkup jajc »e v preteklem letu ni spremenil. Dono.s-nosl le proi/vi>dnje se je lani sicer nekoliko izbolj.sala, kakšnega posebnega dobička pa tudi lu niso ustvarili. Še najbolj so zadovoljni z odkupom lesa: "tega smo lani odkupili 5(J.l)lll) ku-bićnih nictn>v. kar je polovica prirastka v vsej Zgornji Savinjski dolini. "Ib je vsekakor lepa številka, ki pa je v prihodnje zagt>lovo ne bomo mogli bistveno povećati. Zalo se bomo se bolj posvetili odkupu žaganeg;» lesa in drugih lesnih sorti-mentov, v većji meri pa se lx>mo usmerili v odkup lesa izven naše doline," pravi Anton Vrhovnik. V trgovski dejavnosti so promet povećali za deset odstotkov, pri čemer fi-rianćni kazalci niso kaj prida, riizmere v gostinstvu pa se niso .spremenile. Na drugi strani se izboljšujj obseg poslovvavlo parku, čeprav je konkurenca zelo hudaje pa zadruga Mozirje zalo največji kooperant poslovnega sistema Gorenje. Na srećo je proizvodnja hmelja zelo majhna, pa še tu je suša prepolovila pridelek-Delno nadomestilo zaradi suše dobili z države, nekaj denarja pa so dobili na rjičim spi'ïdbudza lovse K^lj nedonosno proizvodnjo. ''Zadruga kot celota je ustvarila H.5 milijona tolarjev dobička. Iz tega smo zadružnim članom Í7plaéali povračilo za promet na zadružno kartico, to je od 2 do 3 odstotke na promet v lanskem letu in na obseg poslovanja. Uskladili smo tudi članski delež, ki je sedaj vreden 709 nemških mark." je Še povedal direktor Zadruge Mozirje Anton Vrhovnik. Na letnem občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo. Predsednik upravnega odbora Zadruge Mozirje je p^v slej Ri\i\o Krznar i/ Nove Štifte, predsednik njenega nadzornega odh>ra pa Stanko Zagožen z Ljubnega ob Savinji. mjp Inovatorji na obisku pri Jožetu Bidru Ob prejemu srebrnega priznanja za naj* uspešnejše inovacije Savinjsko-šaleške regije £u traktorski sekalnik. Je JožeHiderz Rečice ob Savinji, izrazil željo, da bi si konii* ^ija njegovu inovacijo tudi ogledala. Območna Savinjsko-šaleška gospodarska Mačke na Kunta kinte Mijav! Vrtičkiirsko naselje ob Velenjskem jezeru, Kunta kinte, je imeio prejšnji teden "temo'\ No, tem za razpravo je vedntJ veliko, a so različne. O tistih, ozko *^specia* liziranih,^' ki se <»bicajno nanaši^jo na rast soiHie in izbinj pravega Oasa za Skn »pijenje, je razprava splošna in načelna. O tistih, bolj **delikatnilť'f razpredajo le v ozkilt krogih, ker ne gre. da bi postale javne. Prejšnji teden pa Je Kunta kinte doživel razpravo, kije razvnela celo naselje. Spodbudile sojo maC'ke, ki jih je menda tiim naokoli vse polno in gredo enim zek> na živce, drugim je vseeno so, ali jih ni, tretji pa so nad njimi navdušeni in jim pri tem. da jiiii je prijetno, tudi pomagajo. Javno mnenje je bilo lakoj, ko se je na oglasni deski znašlo obvestilo, da naj se najemniki vriiCk^rskcga naselja držijo najemnih pogodb, ki črno na belem vključujejo tudi del, daje na tem obmc^ju preptwe-díino imeti živali - tudi mačke - razdvojeno, čeprav je šlo le za nekakšno priporočilo tistim. ki mačke imajo, da jih vziunejo domov. Kaj pa liste, ki nimajo gospi>darjev in so prišle na Kuntii kinte, ker so slišale, daje tam dobra družba? O teh seje ra/vneia polemika, ki je s Kunta kinte prestopila prag 1er zašliiv mesto. "Kaj mačke, da btv do loviIi?Pravijo. da jih bodo dali v azili... Ma, kak azil, pobili jih bi'>do... A lo se zdaj dogaja pri nas? Takoj je treba poklicati društvo za zaščilo živali... Naj pridejo in vidijo ... Saj vem. kdo je lo skuhal... Najbrž ste med tistimi, ki ste slisali še kaj več, ampak približno tako je bilo. Mačke je bilo med tem, k rice o pol'>oju, zastrupljanju, lovljenju, pošiljanju v lizil... odločno zanikali. Povedali pa so, da so najemnike res opozorili na to. da se je treba držati najemnih [.x'igodb. le pa kol že rečeno. tudi o tem, kaj je Uim prepovedano. Med drugim mačke, lako kol koz2. krave, zajci, kure. ■ Milena Krstič - Planino Ribiška družina Mozirje Za lastne ribogojnice Še pred desetletjem je mo-zirslia ribiška družina štela 276 članov letos pa jih je ''le'" §e 141. Prvi razlc^ za upada* nje članstva Je vse skromneJsi ribji živeij v Savinji in Dreti, za kar so ob krivolovu predvsem krive uničujoče poplave. Zal je k temu treba dodati še vse pogostejša cmesnaževa-nja vodu, kijih večinoma povzročajo kmetje z izlivi ^no« Jevke in odmetavanjem silazne krme. Pri ocenjevanju lanskegii dela posebej poudarjajo dobro sodelovanje s sosednjimi družinami in vodatji. Slednji so jim precej pomagali pri ureditvi ribnika na Prihovi, v katerem gojijo potočno postrv, šarenko in sulca. Ribiči sami so pri tem in ostalih akcijah opravili 4700 prostovoljnih delovnih ure, sicer pa st^ v povprečju izkoristili dcîbrih osem ribolovnih dni ob Savinji in Dreti, Pri preganjanju kormoranov, ki uničujejo rilv ji zarinl zlasti metl Leiušem in Mozirjem, so se dobro ujeli / kivci. oboji pa so nezadovoljni s trenutnimi predpisi na tem področju. Vsako leto veliko dela in pozornosti namenijo tudi čiščenju obrežij svi'ijih vodotokov, pri čemer pa ziiskrbljeni ugotavljajo, da skib za varslvcî narave in okolja vsako leto .slabša. Med večje leto^je naloge sodi razširitev ribiškega doma ob ribniku pred Mozir-skim gajem, zelo zahtevna pa je bila ludi izdelava srednje-n^čnega načrta do leta 200.\ ki ga je zahlevab ministrstvo za kmeiijstviî in gozdarstvo in naj bi bil pogoj, na podlagi katerega bo država izbrala družine, ki jim bo še podelila koncesije za upravljanje zvo-dami. Mozirski ritnici so zajeten načrt že izdekdi. v njem pa zl'H)rnieaje fvbudo uresničila tako, daje k njemu pcïpeljala leîosiîje nagiajene intwaior-je. Ogledali so .si lahko zares zanimivo družinsko podjetje kmelijskib strojev in ludi izvirno letošnjo nagrajeno inovacijo. Ribnik na Prihovi z manjšim objektom so zgraditi z veliko volje in naporov Jutri predavanje HOSPIC-a VINSKA CÍOR.A - Dr\istvo kmečkih žena Vinske Gore je pripravilo kar nekaj ubpe.^iiib tečajev peke kruha In peciva, osvojile pa so tudi vc.^ine predelave mleka v mlečne izdelke in pripravo namazov. Jutri, v petek, bodo v dvoram) gasilskega doma v Vinski Cîori povabile društvo [lOSPIC Prisluhnile bodo predavanju z naslovom "Pomoč v času hude bolezni*'. Pričelo se bo ob i6. uri, vstop 1^0 prost. ■ bš predvidevajo 6,5 milijona tolarjev letnih vlaganj. Člani Ribiške družine Mozirje posebej poudarjajo smiselnost gradnje lastnih ritx>-gojnic> v Icilcnhje mt>č graditi zdrav ribji zan^d in ga vlagali v vodotoke, tudi zalo, ker postaja nakup mladic od zavoda za ribištvo vse bolj vprašljiv. mjp 5. aprila 2001 GOSPODARSTVO Pogovor z generalno direktorico Vegrada Hildo Tovšak Klfub lanski izgubi optimistični piani ()d prvega marca letos je na Celu Vegrada Hilda Tovšak. dciij>4ilelna članica tega kolektiva, sicer pa zelo dobro poznana tudi iz politi«^ nega ):ivljenja. Med drugim je bila sekretarka stranke sbvenskih krščanskih demokratov, po njeni razcepitvi pa $eje pridružila tisti skupini« ki seje združila s slovensko ljudsko strank<». Do sprememb v vrhu Ve-gradaje prišlo (vsaj za javnost) dokaj nepričakovano In slikati je marsikaj o težkem položaju, v katerem naj bi bil Vegrad. Ib pa je tudi tema pi^ovora z glavnu direktorico. 9 En mesec ste na čeiu Ve-^rada^ kaj uf*oMv(jaie? ''Vbdcnje takšnega pcxljcl-ja. kiH je Vogratl. jc ziihtcvna nakopa. V lem mesccu sem se skupaj s Slidelavci resno lotila priprave pUma za leios. ib smo naredili na novih izhodiščih, saj je Vegrad za lelo 2000 "očistil" svojo bilanco vseh spornih terjatev z ruskih in hrvaških Irgov. V le-lih 19% do 1998 smo slovenski gradbeniki, med njimi tudi Vegrad. opravljali kar precej del na teh Irgih. kjer je prišlo do precejšnjih riizlik med opravljenim delom in plačili- To smo zdaj v v dogovoru z lastniki v bilanci popravili in tako je Vegrad za lansko lelo Í7ka7al izgubo. Naj poudarim, da gre za stare dolgove, medtem koje bilo poslovanje Vegradavlelu 2000 pozitivno." 9 Sle tahko hot j konkretni^ koliko dfílgov ste odpisali in kolikšna Je lamka i^U' ha? "Odpisali smo milijardo, izkazali pa 900 milijonov tolarjev izgube. Naj pa ob tem povem, da Jo bomo pokrili siimi iz rezerv, ki so Žc nekoliko višje." 0 Do menjave v vrhu ^gra-(la je prišlo nepričakovano, vaši delavci so prestrašeni. Nameravale vnanjšvti ste-vilo zaposlenih y boste kakšno enoto ukinili? "ÏÔ ne pride v poštev. Mislim, da inlormacija. da bi bili delavci prestrašeni, ni ločna. Jiiz sem se takoj po mojem imenovřuiju (že v petek. 2. marca) sestala z vsemi delavci in jim pojasnila, kiiksnojestiinje. Moram reči, da so spremembo, podobno kol moji sodelavci, sprejeli z velikim odobravanjem. Res pa je, da so pred ekipo, kije postavljena in pred mano osebno, velika pricaki")vanja. Prepričana sem. , pripravljeni na spremembe in to mi daje optimizem, da bomo nakweno breme zmogli." 9 Omenili sie rusko tržišče. Tam ste imeli velike ambicije. Kakit kaze uUij? "Še vedno smo tam prisotni. Čeprav lani ni bilo, in tudi letos ne bo. kakšnega posebnega razmaha. Lahko pa povem, da smo biíi gostje delegacije C/ospodarske zhimi-ee Slovenije, v kateri sta bila tudi premier dr..Ianez Dr- novšek in ministrica za go-sptxlarslví^ 'lea Petrin. V Moskvi smo se dogovorili za konkretne oblike sodelovanja, zato sem prepričana, da bo Vegrad v prihodnje močno zastopan na ruskih trgih;' 0 Sliši se tiuli, da vaše pošlo-vanje močno obremenjujejo neprodana stanovanja v Ljubljani. *'V veliki stanovanjski soseski Mostee, ki zajema okoli 500 stanovanj, smo treijin-ski investitorji pa tudi pretežni izvajalci. Pri tolikšnem številu stanovanj razkorak med zgrajenimi in prodanimi seveda ni nič čudnega in zaradi tega osebm> nisem zaskrbljena. Na srečo so sta-mwanja v Ljubljani in tam je povpraševanje zelo veliki). Seveda pa se to odslikavav slabšem likvidnostnem stanju našega podjetja." 9 ^^ nekaj pomembnih ^rO' denj ste opravili v zadnjem času in prejeli za dobro opravljeno delo nidi f)oiiva-le; tudi na zodnji otvoritvi obeh velikih ntihžh v (hre^ nju. ^Vegrad je znan po tem. da zna dobro ei aditi. To sc^ mi potrdili mnogi naŠi veliki p^)-slovni partnerji, ki sem jih v zadnjem času obiskala. Med drugim sem bila v Kidričevem. kjer uspešno napreduje ena največjih slovenskih naložb. Tal un. Uspešno poteka tudi gradnja stanovanjske soseske Mostec v Ljubljani, lam bomo dela sklenili letos, pripravljamo pa že nekaj novih lokacij, ta-ko da računam, da b<^mo tudi v bodoče eden največjih graditelj stanovanj na Ijub-Ijaaskem podn)čju. Dobro in hitro pa smo zgradili tudi olx! veliki naložbi Gorenja." 9 Kako pa imate zasedene Zfnogljivasti zfí letaš? "Za delo seje treba nenehno boriti, vendar za letos ni rjizlogov, da bi bili zaskrbljeni- Dve tretjini zmogljivosti sla že zapolnjenih." 9 Trenutno je zelo aktuahu) vprašanja sfxlelovanja z Jugoslavijo. Imate tudi vi na tem trgtiy kjer ste hili nekoč dobro uveljavljeni J v Beogradu ste imeli ceh svojo enoto, kaj ambicij? "Seveda. V Beogradu je bil Vegrad prisoten več kot 20 let. 'liim smo imeli na več kol 10 ha veliki lokaciji lepo po- slovno stavbo, samski dom in še nekaj objektov. Potem ko se je Slovenija osamosvojila. se je naša enota preimenovala v Begrad. Mordabo-mo vse to dobili nazaj, saj je srbsko ustavno sodišče sklep o nezakonito odvzetem premoženju razveljavilo. Mi smo že sprožili pi'>lrebne postcîp-ke, še v tem mesccu \xm tudi sama obiskala Beograd. Upam. da bom v naši nekdanji enoti srečala naše nekdanje delavce. Vsekakor se želimo pimovno dobro usidrati v tej republiki, podobno kot na Hrvaškem in v Bosni ter Hercegovini, kjer smo že ustanovili lastna podjetja." 0 Veliko si je Vegrad obetal od gradnje obrtno trgovske-/ja centra vAniavskem gqz* du pri Žalcu. Predvideno je bilo, da bodo dela tam že slekla, a so očitno zastala. "Nikakor! Res nekoliko zamujamo, vendar bo zemljišče kmalu pripravljeno za gradnjo. Zgradili bomo veîik kompleks skladiščnih, obrtnih, proizvodnih in trgovskih objektov. Zanimanja je veliko in od tega si veliko obelii-mo." ■ Mira Zakoèek Gorenje je v preteklem letu preseglo načrtovana pričakovanja Uprava in nadzorni svet predlagata izplaiilo dividend Petdesetletnico (rorenja su zaznamovale visoke stopnje rasti proizvodnje in pr<»daje ter bogata naložbena dejavnost. V proizvodnju so uvedli nove tehnologije, obstoječe in nove ti^e pa osvojili z nekaterimi novimi izdelki. Vzadnjih .štirih letih je Gorenje izkazovalo povprečno 15.7-c^dsLolno rasi prodaje. Lani so proiz^'edli 2.346.000 gosp<ídinjskih aparatov (to je kar ,^03 tisoč več kot na primer leta 1997). Ob tem se je v lelu 2000 pomembno povečala dodana vrednost (za 18,6 odstotka), izkazali so jo v višini dobrih 34 milijard tolarjev. Vse loso dosegli z izrednimi napori vseh zaposlenih, še posebej, ker so bile razmere velikokrat izjemno Lc;^ke. Proizvodnja je bila zaradi sočasne gradnje in opremljanja nove tovarne hladilno - zamrzovalne tehnike in seveda zaradi požara gal-vane pogosto motena Skupaj je skupina Gorenje v lanskem letu ustvarila 132,4 milijarde tolarjev čistih prihodkov, kar je 7.5 odstotka več kot so si zastavili v že tako ambicioznem načrtu. Dosegli so za 2,7 milijarde tolarjev čistega dobička, v primerjavi z letom pdslotno povečanje v primerjavi ? letom poprej, planska pričakoviinja pa so presegli za 11 odstotkov. Več kol 90 odstolkov proizvodnje so izvozili, od lega dve tretjini pod lastnimi blagovnimi znamkami: Gorenje, Koerting, Sidex In Gorenje Pacifik. Na evropskem trgu imajo že nekaj časa stabilní 4-odstotni delež. Več kot dve treijini čistih prihodkov dosegajo od prodaje v države evropske zveze, sledi jugovzhodna Evropa, vzhodna Evropa in prekomorske države. Največjo rasi prodaje so lani zabeležili v Nemčiji, na Danskem, v Bosni in I lerce-govini, na Hrvaškem in v ZDA. Uspešno pa so se predstavili tudi na Irgih Indije. Alžirije in Izraela. Zelo bogalaje bila tudi na- ložbena dejavnost celotne skupine Gorenje. Zanjo so namenili kar 14 milijard tolarjev, od tega v (jorenju Gospodinjski aparati 10,7 milijarde. Največji del naložb je predstavljalo dokončanje izgradnje nove tovarne hladil-no-zamrzovalne tehnike in izgradnja galvane. Veliko pa so vlagali tudi v nove proizvode, predvsem v jubilejno linijo Pininfarina iniako imenovane proizvode oidtimer. Na trg so "poslali'' novo generacijo štedilnikov širine 5(X) mm, pralne slrojc P rolo-gical ter Simple&Logical s K>(K) obrali. Poleg sc^dobne tehnologije odlikuje nove proizvode ekološka naravnanost (za naložbe' v okolje" so lani porabili milijardo 600 lisoč milijonov tolarjev). To jim je tudi omogočilo, da so pridobili okoljevarsiveni certifikat ISO 14001. Delavci Gorenja se lahko pohvalijo tudi s tem, da so bile njihove delnice v drugi polovici lanskega leta iz prostega trga uvrščene na borzno kotacijo in od takrat je njihov lečaj narasel na 8,1 odstotka. Na rast tečaja so vplivali spodbudni devetmesečni pi>slovni rezultati in obvladane posledice požara. Z otvoritvijo dveh veUkih naložb 23. marca so v Gore- V Gorenju so sklenili obsežne naložbene naloge in s tem omogočili proiz\todn]o do tri in pol milijone aparatov letno. Proizvodne dvorane so najsodobnejše opremljene, najtežja dela prepustili strojem in tako pomembno poveča// produktivnost Foto: Stane Vovk nju sklenili dveletni ciklus zelo intenzivnih vlaganj, zato bo uprava predlagala delničarjem Gorenja (taksno odločitev je že podprl tudi nadzorni svet) na skupščini, ki bo predvidoma konec junija, izplačilo dividend. Zanje naj bi namenili tretjino ustvarjenega dobička, preostanek pa naj bi tudi tokrat usmerili v razvoj. liidi v letošnje leto so delavci Gorenja prenesli pozi- tivne trende poslovanja in znova napovedujejo visoko rast prodaje. Tako se bodo 5e bolj približali ciljni proizvodnji, tri milijone in pol izdelanih aparatov na lelo. Vzporedno z rastjo proizvodnje bodo iskali na svetovnih trgih nove tržne priložnosti» ob tem pa izkoriščali sinergi-jo, ki jim jo daje izredno široka ponudba proizvodov celotne skupine Ciorenje, še zlasti pa seveda gospodinjskih apa- ratov in kuhinjskega po-hiŠlva. Na osnovi dovoljenja slovenske vlade in u.slrezne odločbe urada za varstvo konkurence je Gorenje pridobilo dobro četrtino delnic družbe Gorenje Notranja oprema, tako da ima sedaj večinski delež vseh delnic te družbe. S tem nakupom uresničujejo nadaljnje uresničevanje predvidenih rasti z nakupi. ■ Mira Zakošek GRADBENA PRILOGA Nakip nmljišči za gralnja hiše Pred nakupom parcele preverite: K Ali je dopustno gradnja, kakršno si želite? 2. Višino komunalnega prispevka. 3. Prostost bremen neprenUtnine. 4. Dostop do ponele in služnostna pravim. 5. ^šino odškodnine za spremembo namembnosti zemliis(a, 6. Predkupno pravl suposobljeni agenciji. Seveda pa se morate najprej vprašati kakšno hiSo želite graditi. Predvsem Je pomembna velikost, pod-kletenosl štefvilo nadstropij in oblika hiše, Vsaka parcela je določena z netoi prostorsko-izvedbenim aktom. ki bolj ali manj doloia način gradnje. Vsaka parcela tudi ne omogoča gradnje kleti. TUdi višina objekta mora biti ustrezna, sa] je marsikje dovoljeno le pritličje in mansarda, v starejših naseljih pa je velikokrat tloris objekta podolgovate oblike. Zato vam svetujemo, da pred nakupom parcele preverite na občini pri urbanističnem uradu ali je na parceli dopustna gradnja, kakršno si želite- Obvezno morate preverili dostop do parcele, tudi če do nje vodi lepa asfaltna pot. ker to še ne pomeni, da jo lahko tudi iiporoblja-te. Uporabljale lahko le poti, ki so v javno dobro ali za katere dobite dovoljenje lastnika, temu pravimo služnost. Služnost ali služnostna pravica mora biti vpisana v zemljiško knjigo, Če le ta ni )e bolje, da to uredi prodajalec preden od njega kupite parcelo. Poleg lastništva in morebitne služnostne pravice najdemo v zemljiški knjigi tudi izmero in vrsto rabe parcele ter breme nepremičnine. To so zelo pomembni podatki saj postanemo lastniki šele lakrct, ko smo vpisano vanjo in ne takrat, ko pro-doiaicu izročimo kupnino. Na geodetski upravi dobimo podatke o Izmeri zemljišča in o katastrski vrsti rabe. Če zemljišče ni za-mejičeno z vsemi mejnib ali kadar je minilo več let od zadnje meritve je dobro, da pred nakupom pri geometru naročimo l.i. obnovo mejnikov. Na podlagi katas» trske vrste robe pa se izračunava viSina odškodnine za spremembo namembnosti iz kmetijske- C-^H nizke gradnje urejanje okolja ( ANDREJC, d.o.o, Šoštanj, Lole Ribaija itf tel: 03 58922?l,fiJc03 897 ga zemljišča v stavbno. Višina odškodnine je odvisna tudi od občine, v kateri leži nepremičmncr, kakor ludl komunalni prispevek, ki Je v posameznih občinah različno visok. Komunalni prispevek Je največji izdtek pri pridobivanju gradbenega dovoljenja zato je pri odločanju med dvema parcelama lahko odločilna ravno občina v kateri parcela ležL Pri referentu za komunalne zadeve na občini lahko zaprosile za približni izračun, Vedeti morate kje parcela leži, kokSne gabarite bo imela novogradnja in kakšna je komunalna ureditev zemljišča. Če ne od samega začetka iskanja parcele, pa vsaj od odločitve za nakup naprej je bolje, da se obrnete na agencijo, kjer vnm bo pravne posle urejal pravnik. Rstrebno je namreč strokovno preveriti zemljiškoknjižno stanje in po pravni poti čimbolj zavarovati tako prodaplca kot tudi hipca. Pred sklenitvijo posla je potrebno pridobiti še potrdilo občine, da gre za stavbno zemljišče in da na njem ne obstaja predkupna pravica občine, za nekatere katastrske občine je potrebno pridobiti še soglasje ministrstva za obrambo. Fbgodba za prodajo stavbnih zemljišč mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa in Šele potem se lahko vpiše v zemljiško knjl- ?o kot nov lastnik-ellmo vam dober in varen nakup. Nasvete pripravil Marko Vfrtfè, dipt. ařh^ /marko vrančs.| unir. dipl. inž. arb. Ttg mladosti 6 3320 velenje Projektiranje objektov in notranje opreme Svetovanje na podrodu arhitekture jJ3J£J'i;3J 3J UliJJ 'UZJ^JZJUJASJ SlSJJJU d J^^ PC-AG Ua izredno ugodni lokaciji, tik ob avtocesti med Ljubljano m Manborom, ob avtocestnem odcepu za Žalec, gradimo rtovo poslovno cono Arnovski gozd. Z dobro urbanistično zasnovo celotne cone. okoli osrednjega trga in parking, ki 50 povezana z zunanjim cestnim omrežjem, je nanizan osnovni sklop namembnosti. • območje trgovske dejavnosti • območje proiivodrio-obrtne dejavr^osti • območje proizvodno-industrijske dejavnosti Vse informacije o poslovnih prostorih, prodaji, so vam na voljO na naslovu: SAVA IP, d.o.o., $(ov«nskâ SS. 1Û0Û Ljabljana Tel: 01/431 31 45,431 40 86 VEGRAD d.d., Prešernova 9a. Velenje TeJ.: 03/586 97 66 PC-A6 d.o.o,, Simona Blatnika Velenje Teb 03/S91 90 70. S9t 91 30 Predelava plastike in kovin Pongrac 101, 3302 Griže Tel.: 713-62-00 MINERVA ŽALEC d.d. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA na obratu Ložnica Tel.: 713-62-80 Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 16, ure NOVOST: I rebrasta 2 s lojna cev namenjena za zaščito kablov in kanalizacijo (v palicali in kolutih) -pozanimajte sel NUDIMO ŠE: ) vse vrste polietilenskih cevi za vodovode, plinovode In kanalizacije; I spojke za hitro spajanje polietilenskih cevi; I vse vrete drenažnih cevi in celoten program spojnih elementov za drenažo; ) vse vi^te cevi za zaščito kablov in druga namene uporabe iz polietilena Cevi režemo na dolžino po želji strank! IMOVO! NOVO! 2 SLATIN d.o.o. Brdinje i 8/a, 2390 Ravne na Koroškem Tel.: 02/82-18-830 Fax: 02/82-18-831 GSM: 041/690-735, 041/321-252 SLotîn proizvodnja, prodaja in montaža ALU in PVC stavbnega pohištva ALU in PVC stavhno pohištvo tep ROLETE SLATIN-INNONOVA 77 1 petkomopni sistem z X prekati za stahllnost 2 na krila 77 mm 3 sodobno zaobljene linije 4 neprekinjeno srednje tesnilo v podboju 5 energetsko varčno steklo 6 varnostno okovje 7 možna vgradnja treQega - protizvočnega tesnila do 47 dcb Oâ^ LJUBIJA 11 3330 MOZIRJE Tel.: 03/839-03-60 Fax: 03/839-03-61 TRGOVINA ■ VODOVOD ■ OGREVANJE Prodaja, montaža in servis •instalacije za ogrevanje •vodovodne instalacije •plinske instalacije •oljne instalacije •sanitarne keramike •klimatske naprave •talna ogrevanja •kolektorji sončne energije •montaža in servisiranje instalacij in gorilnikov IVoHlanl "" ASCHUTZ vosu *> NOOT akljmať Buderus ^JUNKERS SoBch TT>«rrro1echnlk Q BentonS UGODNI KREDITNI POGOJI ŽE OD T -f O % GOTOVINSKI POPUSTI, UGODNE CENE SVETUJEMO, PRODAMO, DOSTAVIMO, ZMONTIRAMO OVI IMA fmmmaw^immi PE CEUE, Mariborska cesta 105 a Tel.: 03/491-53-30 ■ KUHINJE, OKOVJA, B. TEHNIKA Tel.: 03/491-53-31 • OKOVJE Dodatne uqodnosti za imetnike SPONA Ml CE! lARISTON ^indesi^ 171.743.00) Cene kuhinj veljafo za /esene dele tipskega sestava, srključno z deiovno ploščo Dobava določenih modelov kuhinj v enem tednu VENTILATORSKA PECICA FM 51 Inox HLADILNIK ERFV402D 196 X 60x60 cm kapaciteta hladilnika 2201 POMIVALNI STROJ LS2080STIX aqua stop 6 programov kapaciteta zamrzovalnika 125 i g temp, pomivanja ventilator kondenzacijsko sušenje 148.453,00 ) STEKLOKERAMiČNA PLOŠČA VENTILATORSKA PEČICA P« 58 FM 54 D (157.916 ( 52.453,00 KUHALNA PLOŠČA PH31 C 46.057.00 -^^^ miHimsm ISOLA 7 pretok zraka 700 m3/h Jetair ISOLA 2 pretok zraka 700 m3/h C 99.990.00 1\ C^l.299^^1' ) BRP-KONSTRUKCIJSKI BIRO SKORNŠEK d.o.o. Efenkova H5-. B3SD VELENJE - SLOVENIJA telefon: 03/ ârc volje pa se lahko vsaj manjSih »kozmetiinih« posegov v domu lolimo ludi sami. Vsaka sprememba, pa čc jc Sc lako majhna, ima lahko velik učinek. Soba, na primer, ho videti čista drugačna, če bomo slcne nameslo7l"íelaprepleskalis kakšno drugo barvo. Premaknemo Se kakSen kos poliiSlva, pa ho sprememba ác bolj opazna in soba ho dobila povsem novo podobo, morda cela Icpžo kol prej. Će smo.se tarej odloČili, da bomo spomladansko prenovo sianavanja začeli s pleskanjem, bomo poleg malce spretnosti in dobre volje poircbo-vali, tudi nekaj pripomočkov. Najprej je ireba i:řbrati l>arvo, polrebavali pa bomo tudi čopiče, valjčke, lestev, posodo, barvo... Z valjčkom se bomo lolili večjih površin, saj bo delo tako hilreje opravljeno, /a manjše »ktszmeiične« popravke pa bomo uporabili čopič. Najbolje je i/brali taksnega z na- ravnimi Ščetinami, saj so bolj vzdr/ljivi kol Čopičis slinleličnimi Ščetinami, pa tudiičeiine manj izpadajo. Na mes l o čopiče v in valjčkíw lahko uporabimo tudi poseben pribor za pleskanje, ki ga sieer poznama iz televizijskih reklam, uj^oraben pa je predvsem za manjSe in ne preveč umazane površine. Stene v stanavanju običajno pleskamo z disper7ijskimi barvami, ki jih redčimo samo z vodo in se hilrosusijo. Ker so narejene na vodni oa.snovi, nimajo lako močnega vonja kot barve, ki so narejene na oljni ali akrilni osnovi. Cc pa smo se odločili, da bomo siene prepleskali / barvo na oljni ("isnovi, maramo poskrbeli, da bo prostor dobro prezračen, .sžij ima-ja le barve precej močan vonj, sui^ijo pa se bolj počasi. SIcer pa so barve na oljni osnovi zaradi svoje odpornosti bolj primerne za barvanje lesa oziroma lesenih povrSin. Ce se v prostoru, ki ga nameravamo prepleskali, nabira vlaga, je priporočljivo izbrati barvo, ki preprečuje nastajanje vlažnih madeî^v. S leksturiranimi barvami, ki so bolj gciste, bomo lahko steno ne samo prepleskali, ampak tudi prekrili marsikatero nepravilnosti na njen, kot so manjše luknjice in razpoke. Ćeprav lahko z barvo zakrijemo majhne nepravilnasii na sleni ali slropu, pa je Ireba povrSine pred pleskanjem ludi pripravili. Bili morajo gladke, čisie in.^uhe. Razpoke in luknjice je treba zapolniti (za to uporabimo mavec, pri večjih razpokah v steni pa na površino poloJ^imo še posebno mre?ia\ ki mavec Irdno zadrži v razpoki oziroma na steni), Ko jc pwršina pripravljena, se lahko pleskanje začne, vendar ne z barvo - najprej nanesemo osnovni premaz, nato pa i^le pre-krivnega. Po končanem deluje ireba vse pripomočke, torej čopiče in valje, tudi dobro očisliíí. Barve navodni osnovi bomo s čopičem odstranili brez vetjih ležav samo z vodo, za odslranilev barve na oljni osnovi pa ho treba uporabili posebno čistilo oziroma razredčilo. Nekoliko režje je očistiti lesorstve hudovernik MERKUR Cesta talcev 11, Velenje Želazxúna Hudovvmik Te).: 03/ 5863-704 Hobby tmo trgovina Tel: 03/ 5863-93S Novo MEŠALNICA ZIDNIH BARV IN FASAD JUB do S60 barv ( iupoL. ) PROMOCIJA 19.04.2001 7Fr.F;7MWflRSiQ PROGRAM (vijdd, okovje, baiv©, laki cevi...) 7Pf.FWT ppoHRflM (kofiilûicô, ogroje, orodje...) GRADBENI MATERIAL (ki^e, izolacije, cement lepila, knaul..) LESNI PROGRAM (razrez iverice, lesni podi in obloge, stavbno pohiâtvo...) SALON KERAMIKE IN SANITARNE OPREME .ígťft^ (vodovod, ogrevanje...) valjček, zalo je še najbolj preprmta rcSitev ta, da pred naslednjim pleskanjem zamnj kupimo novo prevleko. Morda se bomo po pleskanju sien v stanovanju lolih ludi obnove lesenih okenskih okvirjev, ograje na balkonu ali pa obnove vrlnega pohištva. Les je namreč precej občutljiv material: zaradi sonea, dežja, vročine in miaza nezaSČiteD ali pa slabo zaičilen les kuj hllro obledi» razpoka, lahko se tudi ukrivi. Zalo ga moramo uslrezno zaščitili in to zaščilo redno vzdrževali. Les. kije izpostavljen zunanjim vremenskim vpli-voni (pohišlvo, vrine ograje) moramo najprej za.ščitiii pred najhuji^im sovražnikom lesa, vlago. Vla'i^en les je idealno gojišče za plesni in druge lesne Škodljivce» vlaga pa povzroči ludi irohnjenje lesa. Les bomo pred irohnjenem in lesnimi Škodljivci zaSČilili z brezbarvnim temeljnim premazom. SKORUN Stavbno in pohištveno mizarstvo Šentrupert 36,3303 Gomilsko, tel. 705-60-23, fax 5-726-390 * Izdelava vseh vrst termoizolacijskih rTERMOPAN") stekel * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata...) * Izdelava notranje opreme CENE SO IZJEMNO UGODNE! ZA VAS DOM ALI POSLOVNI OBJEKT ALU in PVC elementi: - okna - vrata - izložbe - balkoni - zimski vrtovi Vizitka Vaše hiše (okna in vrata) NI HRUPA - NI MRAZA! Elementi so moderni, kvalitetni In trajni. Dopolnininl program: - ALU zaščitne letve - tuš kabine (nestandardne) - varnostni sistemi in ključi ■msi SVETUJEMO - IZDELUJEMO - MONTIRAMO n n EDEI Cesta na Ostrožno 2, Celje Tel.: 428-41-00 Fax: 428-41-03 DRAME d.o.o. Predstavništvo Velenje Tel.: 897-43-23 Fax: 897-43-24 Za kvaliteto življenja gre... Salon keramike AT> Bežigrajska 9, Cefje Tel.:490-76-30 541-26-00 m ■ ftđćuno/niiffci i^rís kopalnie pf^klkTQH;* kop^ilttf pnfv^a «iprnmo Vt tofl Josip Petrák s,p, NIVIG Stantetova 13, VELENJE m,: 03/891-10-03, 041/624-166, Fax: 03/ 891-10-04 Nizke In Visoke I Gradnje f^mmmm Izvajamo vse vrste strojnih izkopov, pikirai^e, frezaige betonov in asfaltov, zunanje ureditve, kanalizacije, vodovoda, ceste po konkurenčnih cenah in v dogovorjenih rokih. coBETONARNA HTZ nLVONi 01/SM 40 M, OMi 041/414 TOT ČE GRADITE IN POTREBUJETE BETONSKE MEŠANICE NAS POKLIČITE. NAROČENE KOLIČINE BETONA VAM PO ŽEUÍ TUDI DOSTAVIMO IN S ČRPALKO VGRADIMO! IZREDNA UGODNOSli • Posebna ponudba vgrajenih betonov za stanovanjsko gradnjo. • Popust pri gotovinskem plačilu. 1 1 Gorenje 16 / a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03-5885-065 Cementninarstvo Polakna stičišču Šaleške in Savinjske doline, kjer si kvaliteta in tradicija^odc^a roko. Naša družina je pri betonskem strešniku POLAK strnila svoje dolgoletne izkušnje in znanje. ODLIKE STREŠNE KRITINE POLAK: • izdelava poteka po najsodobnejši švedski tehnolo^ji • vodotěsnost • sodoben in lep videz strehe • ekonomično pokritje strehe • možnost izbire barve • barva v celotni masivi • enostavno pokrivanje Dimenzija streSnika je 33 X42 cm. Pod streho POLAK se boste počutili varno in zanesljivo. h enakih materialov izdelujemo tudi manjSi format betonske kritine V4RIS ( 23 X 38 cm ). Izdelujemo tudi vse vrste zidnih in opažnih zidakov, dimnike ter nov izdelek - betonski vogalnik (50x30x20cm ) HVALA ZA ZAUPANJE ! 1 UGODNE CENE! TROCAL www.simer.si SIMER D.o.o. 3000 Celje, Delavska 8 Telefon 03/ 42 55 800 Telefaks 03/ 54 12 128 VERJETNO NAJBOLJŠA OKNA IN VRATA NA SVETU. STAVBNO POHIŠTVO S TRADICIJO TERMO OKNA profil 68 mm STREŠNA OKNA VHODNA VRATA profil 68 mm glinrPP Nazarje, Lesarska 10, Tel.: 03/ 83 98 550 Fax: 03/ 83 98 565 V' fl^UAo^HÓútf. .. * sodobna konstrukcija in oblikovanje * kakovostna izdelava ^ * konkurenčne cene Ugodni plačilni pogoji! Vpis etažne lastnine na podlagi interventnega zakona Vpis etažne lastnine v Sloveniji zelo zamuja. Da bi se ta dejanja pospešila, je Državni zbor sprejel Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (Uradni list RS; Št. 89/99 — v nadaljevanju: ZPPLPS), ki je stopil v veljavo 19.11.1999. Minister za okolje in prostor pa je izdal Navodilo za izdelavo in potrditev etažnega načrta (Uradni list RS^ Št. 2/2OÛ0 -v nadaljevan)u: Navodilo), kije stopilo v veljavo 28,1.2000. Vpis etažne lastnine po tem zakonu je enostavnejši in cenejši v primerjavi s postopkom po sistemskem Zakonu o zemljiški knjigi (Ur. list RS Št. 33/95 - v nadaljevanju: ZZK), ki se šteje kot redni postopek za vpis etažne lastnine za novozgrajene večstanovanjske stavbe. V prispevku so prikazane poglavitne določbe zakona, s poudarkom na odmeri stavbišča in aktivnostih v zvezi z izdelavo etažnega načrta. Pojem etažne lastnine o etažni lastnini govorimo takrat, kadar obstaja v večsta-navanjski ali poslovni stavbi na posameznih delih stavbe (stanovanju, poslovnem in drugem prostoru kot funkcionalni celoti), lastninska pravica. Skupni prostori, deli, naprave in funkcionalno zemljišče ter zemljišče pod stavbo pa so v solasti vseh etažnih lastnikov. Etažno lastnino in njen vpis v zemljiško knjigo so do sedaj urejali Zakon o lastnini na delih stavb (1959), Zakon o pravicah na delih stavb (Ur, list SRS št. 19/76), Navodilo o vknjižbi pravic na delih stavb in vodstvu zemljiške knjige E (Ur. list SRS Št. 19/76,22177). Pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije (Ur. list SRS št. 19/89), Stanovanjski zakon (Ur. list št. 18/91,21/94,23/96-v nadaljevanju: SZ), Zakon o zemljiški knjigi (Ur. list RS št. 33/95) in ftavilnik o vodenju zemljiške knjige (Ur. list RS št. 77/95). Stanje In vzroki za sprejetje zakona v Sloveniji je trenutno najmanj 650.OQO stanovanj, ki še niso vpisana v zemljiško knjigo. Od tega jih je več kot 240-000 v več stanovanjskih hišah- Težave, ki se pojavljajo v praksi, so posledica neurejenih pravnih razmerij v prete- klosti, ko se vpisi v zemljiško knjigo niso izvajali in so se praviloma izvajali le v primerih pravnega prometa z nepremičninami, v katerem so bile udeležene ivzxtne osebe. Sedanje stanje v zemljiški knjigi je bolj ali manj tako, kot da se 2 deli stavb nekqi let ni nič dogajalo. Glavni problemi oziroma ovire pri vpisovanju etažne lastnine v zemljiško knjigo izvirajo iz: • neurejenega stanja v prostoru, predvsem v zvezi z določitvijo stavbišča in funkcionalnega zemljišča, - problemi v zvezi z listinami, potrebrúmi za vpis etažne lastnine, - izdelavo etažnega načrta, - določitvijo solastniških deležev na skupnih prostorih, delih in napravah ter - definiranju etažne lastnine na poslovnih prostorih in drugih ne stanovanjskih površinah. Del teh ovir odpravlja ta zakon {ZPPLPS) in Navodilo. Primerjava z veljavno sistemsko zako-nodajo ZPPLPS predpisuje začasne pogoje in olajšan postopek za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo in z določenimi bonitetami stimulira sedanje imetnike, da bodo na lažji način vpisali lastninsko pravico na svojem stanovanju v zemljiški knjigi in s tem tudi formalnopravno postali lastniki kupljenega stanovanja. Veljavnost zakona je 5 let. Novosti, ki jih prinaša, so predvsem: - odmera stavbišča po poenostavljenem postopku, • etažni načrt samo za del stavbe, ki se ne predloži zemljiški knjigi, - predpisani obrazci za izdelavo etažnega načrta, - uvojanje identifikacijske številke stavbe in identifikacijske številke dela stavbe, • nastavitev evidence o stovboh, - "odpustek" za črne gradnje, • "razlastitev" zemljišča pod stavbo, - oprostitev plačila sodnih taks za prvi predlog za vknjižbo in prvo vknjižbo. Poenostavitve so naslednje: - za vpis ne potrebujemo določenega in odmerjenega funkcionalnega zemljišča, • etažni načrt ni potrebno izdelati za celo stavbo, - ni potrebno soglasje vseh imetnikov pra\àc na delih stavbe, - pogodbe ali odločbe, s katerimi so med imetniki pravic na posameznih delih stavb določeni solastniški deleži na skupnih prostorih in delih ter objektih stavbe ni potrebno predložiti, - za listine, ki so potrebne za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe se v primeru odkupa po nekaterih odpisih (npr. SZ) ne zahteva "verige" listin za nazaj in ne overovitve podpisov. VIV delu zakona je opisan postopek in pogoji za vpis etažne lastnine na posameznem delu stavbe v zemljiško knjigo ter možni predlagatelji. Kdo in kaj lahko vpisuje na podlagi zakon? Na podlagi zakona se zaenkrat po posebnih pogojih lahko vpisujejo stanovanja in poslovni prostori v večstano-vanjskih hišah po stanovanjskem zakonu (7. člen SZ), to pomeni v tistih hišah (stavbah), ki imajo najmanj dve ali več stanovanj praviloma eno hišno številko^ stanovanja pr niso vlasti, solasti ali skupni lasti veČ oseb, ki so v sorodu. Več stanovanj ska hiša je tudi hiša, v kateri so tudi poslovni in drugi ne stanovanj s ki prostori, vendar je površina stanovanjske rabe v večini glede na celotno površino hiše. Predlagatelj vpsia je lahko eden od imetnikov pravic na posameznem delu stavbe brez soglasja ostalih. Kaj se po tem zakonu ne more in ne sme vpisovati v zemljiško knjigo Po ZPPLPS ne moremo vpisovati enodružinskih stanovanj- Reverzibilna iiiinia naprava - naiožlia, ki se obrestuje -V zadnjem letu smo bili priča 100% porastu cene kurilnega olja in nekoliko nižji rasti cen ostalih virov en^lje. Tabela Ž1.1 Cene na8> 11.2000 Energepti_Prodajna cena ogrevanje sanitame vode preko poletja. Hladilni ^stem, ki je tako zasnovan, da Izrablja hladilni In grelni učinek sočasno velja za energetsko Kurilnost Končna energija lAoristek Korfstna ener. SfT/enota KWh/enota SIT/kwh % SIT/kWh EL kurilno olie 109.30 811" 10IWh/l 10.93 80 13.66 Zemeljski plin 80.00 SIT/$m3 9.5 KWh/Sm3 L42_ 80 10,53 Utek naftni plin 95.37 SIT^ 6.95 kWh/l 1372 17.15 Bukov les Enotarîf.mer.*** 12.272 SrT/m3 16.66 2410kVWm3 60 8.48 Rjayl prerrioa _24,95IT/kfl_ 16.5 SITAQ AM 7.42 A22- -6!L ML - Onesnaženost zemeljskega ozračja povzroča toplo-grednl efeid in s teiïi dvigovanje povprečne [etne temperature. Zime so bolj blage In mokre, poletja pa bolj vroča In suha.. Dmenlena deIs^a In pa želja po zdravem In prijetnem bivalnem okolju nam narekujeta naložbo v reverzibilno klima napravo - toplotno črpalko. - Toplotna črpalka nas v zlmskeni obdobju greje zelo varčno. (Prečrpava toploto Iz temperature okolja na temperaturo prostora z greínlm številom »3, kar pomeni, da za vloženo 1 kWh električne energije dobimo 3 kWh toplotne energije po ceni 16.66/3=5,5 SIT/kWh) Tak način ogrevanja fe danes stroškovno najugodnejši, razen tega pa omogoCa hlajenje prostorov v poležem obdobju. - Pri večjih klima napravah je možno z dogradnjo vodnega kondenzatorja In regulacijske opreme izkoriščati odpadno kondenzacljsko toploto za najučinkovitejšo napravo, ki jo je naredil človek. (Za vloženo 1kWh el. energije dobimo 3kWh hladilnega učinka In 4 kWh grelnega učinka. Franc Sêcer, univ. dipl. ing. stroj. Klima naprave-toplotneČrpalke Kalvert že 0[l125.fl00 SIT+ DOV napře mmo SHOP TRGOVINA INŽENIF^ING Velenje; Cesta talcev 5, lel.: 03/ 586 28 85 Celje. Rortkova 19. tel.: 03/ 492 0010 -KLIMATIZACUA - PREZRAČEVANJE -OGREVANJE -SVCTOVANJE, PROJEimRANJE IN IZVEDBA OBJEKTOV GOTOVINSKI POPUST MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT /A" mârtîn d.o.o. vodovod centralno ogrevanje elektro material PE Velenje, Cankarjeva 1 d, Tel.: 03 / B975 536, fax: 03 / 0975 537 Delovni čas: med tednom od 7. do 17.ure, ob sobotah od 6. do 12, ure PE Šoštanj, Koroška 16 b, Tel.: 03 / 8911 306, fax: 03 / 8911 307 Delovni čas: med tednom od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12, ure PE Žalec: Hmeljarska 1, Tel.: 03 / 5718 900, fax: 03 / 5718 902 Delovni čas: med tednom od 7. do 15. ure PONUJAMO VAM VSE ZA: - ogrevanje, vodovod, kanalizacijo... - strokovno svetovanje, dostavo, montažo... NOVO: sanitarna keramika DOLOMITE Vabljeni! Moč naravne in varne energije! skih hiš. stanovanj in poslovnih prostorov v poslovnih stavbah (tudi ne garaž v samostojnih garažnih hišah), etažne lastninev posameznih delih večstonovonjsloh stavb, ki so bile zgrajene po letu 1995 po uveljavitvi ZZK (2. odstavek 1. člena 2PPLPS v povezcfvi z 2. odstavkom 74. člena 2ZK). Vpisali tudi ne moremo stavb oziroma posameznih delov stavb v tistih primerih, ko ni bilo odmerjeno stavbišče po ZPPLPS (stavbišče - zemljišče pod stavbo mora imeti svojo parcelno številko in posebno vrsto rabe v zemljiškem kalastm: slanovonjska stavba-stcrvbišče). Stavbisce in odmera siavbisča Odmero stavbiéča (to je zemljiáča pod stavbo), lahko naroči zemljilkoknjižni lastnik zemiiišča na katerem stoji stavba ali kdorkoli od imetnikov pravic na posameznem delu. Vloga za odmero zemljišča se vloži na krajevno pristojni izpostavi območne geodetske uprave. Izmero stav» blšča opravi geodet. Geodet po tem zakonu je geodetsko podjetje, h ima pooblastilo Gecdetske uprave RS za izvajanje odmere stav-bilča oz, izdelavo etažnega načrta, v izjemoma pa tudi izpostava območne geodetske uprave. Odmera stavbišča se izvrii na terenu v primeru, da stavbiŠČe Še ni odmerjeno oz. obstoječa meritev ni bila navezana na državni koor« dinotni sistem ali pa so podatki v evidenci zemljiškega katastra različni od stanja v naravi (fundus stavbe je bil spremenjen). Pri odmeri stavbišča se uporabljajo določbe 3. člena ZPPLPS. Odmera na terenu se lahko opravi brez prisotnosti strank. V primerih, da je zemljišče pod stavbo že pravilno evidentirano v zemljiškem katastru, pa Izpostava določi stavbišču svojo parcelno številko in posebno vrsto rabe: stanovanjska stavba - sla\^išče ter izda ustrezno odločbo V tem primeru plača stranka (naročnik) samo ustrezno takso. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvedbe sprememb v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi. Odmera funkcionalnega zemljišča za vpis po tem zakonu ni obvezna, Vkolikor pa stranka Želi. da se odmeri tudi funkcionalno zemljišče, pa se izvede parcelacija zemljišča skladno z Zakonom o zemjjiškem katastru (Ur. list SRS št, 6/74 in 42/B6 - v nadaljevanju: ZZKat) in pogoji Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/B4, 37/85. 29/86. 43/88, 5/90; Ur. list RS. št. 26/90, 3/91, 10/91, 55/S2. 13/93. 18/93, 47/93.71/93, 29/95.44/97). predvsem kar se tiče parcelacije stavbnega zemljišča. Nadini vpisa etažne lastnine v zemijisko knjigo in vrste etažnih iastnikov Na podlagi doslej veljavnih predpisov obstojajo Štirje načini vpisa etažne lastnine: Do sprejetja ZZK se )e vršil vpis etažne lastnine v E knjigo zemljiške knjige na podlagi Zakona o pravicah na delih stavb (Ur. list SRS Št. 19/76) in Navodila o vknjižbi pravic na delih stavb in vodstvu zemljiške knjige E (Ur. list SRS Št. 19/76. 22/77). Po letu 1995 vpis etažna lastnine za nazaj po določbah ZZK in na podlagi etažnega načrta stavbe po določilih 49. člena Pravilnika o vodenju zemljiške knjige (Ur, hst RS št. 77/95). Vpis etažne lastnine po letu 1995 zgrajenih stavb po določilih ZZK in projeklu za etažne laslnike. izdelanem na podlagi Zakona o graditvi objektov (Ur. list SRS. Št. 34/84, 29/86. Ur. hst RS, št. 40/94 in 59/96) in Pravilnika o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije (Ur. list SRS št, 19/89). Vpis etažne lastnine za stavbe zgrajene pred letom 1995 na podlagi ZPPLPS in izdelanega etažnega načrta na podlagi Navodila. izdeiava in potrditev etažnega načrta Etažni načrt za del stavbe po določbah ZPPLPS lahko iz-deb imetnik pravice na posameznem delu stavbe sam ali geodet. V primeru, da je del stavbe (stanovanje) sestavljeno iz več gradbeno fizično ločenih delov (stanovanjski prostori, pomožni prostori), površina posameznega gradbenega dela pa ni razvidna iz listine za vpis (npr. ni razvidna površina stanovanjskih prostorov in kleti) mora etažni načrt obvezno Izdelati geodet. Etažni načrt se izdela na obrazcih etažnega načrta ENI, EN2, EN3g oz. EN3i. Obrozci solormata A4. Obrazci z izpolnjenim primerom so brezplačno na razpolago na izpostavah območnih geodetskih uprav. V primeru, da etažni načrt izdela geodet, stranka izdelavo načrta naroči direktno pri geodetskem podjetju, Seznam pooblaščenih geodetskih izvajalcev se lahko pridobi na izpostavah območnih geodetskih uprav. Etažni načrt za posamezen del stavbe mora vsebovati: • podatke o parceli na kateri stavba stoji, - naslov stavbe, - lego posameznega dela stavbe v celotni stavbi, ki se prikaže grafično s stavbiščem, vertikalnim prerezom stavbe in tlorisom etaž. v katerih so posamezni gradbeno ločeni deli, - načrt ali skico v merilu 11200 in namembnost posameznega dela stavbe, - podatke o površini posameznega dela stavbe, -podatke o številu posameznih delov stavbe, ki predstavljajo stanovanja ter - pcáatke o posameznih delih stavbe, ki predstavljajo poslovne prostore. Določene podatke v etažnem načrtu izpolni geodetska uprava etažni načrt izdela geodet, se površina dela stavbe izračuna iz merskih podatkov, če načrt izdela imetnik pravice sam, pa iz listine, potrebne za vpis v zemljiško knjigo, ne glede na dejansko površino. Etažni načrt pc^rju)© krajevno pristojna geodetska uprava. Zahtevku za potrditev mora biti predložen etažni načrt v dveh izvodih, v primerih da je etažni načrt Izdelal imetnik pravice sam. pa tudi listina potrebna za vpis v zemljiško knjigo. Geodetska uprava preveri ali je etažni načrt izde- K A II I O V B li E H J na odlični lokaciji, na Foitovi 10 v Velenju prodajamo poslovne prostore velikosti 180 m2, v celoti ali pa po delih. Cena po dogovoru. Pokličite 041 44 33 80 lan v skladu z ZPPLPS in Navodilom. Vlagatelju, ki je praviloma imetnik pravice na delu stavbe, geodetska uprava vrne en izvod potrjenega etažnega načrta in izda potrdilo o določitvi edentiiikacijskih številk posameznih delov stavb inpovTŠini le teh ter o načinu določitve površin. Fbtrdilo vsebuje tudi podatke o parceli na kateri stavba stoji (stavbišču) in identifikacijsko številko stavbe, ki jo dobči geodetska uprava po uradni dolžnosti. To potrdilo je priloga k predlogu za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo (etažni načrt se ne prilaga). Imetnik pravice na posameznem delu stavbe (praviloma etažni lastnik) lahko na krajevno pristojni izpostavi območne geodetske uprave vloži zahtevo za potrdilo o identifikacijski številki stavbe in kopijo že izdelanega in potrjenega etažnega načrta, ki ga je izdelal geodet 1er ga lahko preriše in dopolni. Evidenca stavb - Identifikatorji Dokler ne bo vzpostavljen kataster stavb, geodetska uprava evidentira identifikacijske Številke stavb in posameznih delov stavb v evidenci o stavbah, Številka stavbe se določi v okvuTj katastrske občine in je sestavljena iz štirimestne šifre katastrske občine in petmestne zaporedne številke stavbe v okviru kotarstrske občine. Številke gradbeno ločenih delov stavb se določijo kot pod-delilke številke stavbe. Številka dela stavbe je sestavljena iz Štirimestne šiíre katastrske občine, petmestne zaporedne številke stcrvbe v okviru katastrske občine ter trimestne zaporedne številke dela stavbe v okviru stavbe. Vrstni red aktivnosti za vpis etažne lastnine Najprej naj bi zainteresirani vlagatelj na pristojni izpostavi območne geodetske xirpave vložil zahtevek za odmero zemljišča. Vzporedno lahko pri pooblaščenem geodetu naroči izdelavo etažnega načrta aH ga izdela tudi sam. Fb pravnomočnosti odločbe o odmeri 8ta^^iŠča, ki jo izda geodetska uprava in se po uradni dolžnosti izvede v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi lahko vlagatelj vloži zahtevek za potrditev etažnega načrta in določitev identifikacijskih Številk delov stavbe. Geodetska uprava preveri skladnosti etažnega načrta z ZPPLPS in Navodilom in po morebitnih dopolnitvah potrdi oba izvoda etažnega načrta ter vlagatelju vme en izvod potrjenega etažnega načrta in izda potrdilo s podatki o stavbi in delu stavbe, ki so potrebni za vpis v zemljiško knjigo. Zainteresiran imetnik pravice na posameznem delu stavbe v zemljiško knjigo predloži predlog, ki mora kot priloge vsebovati vsaj: potrdilo geodetske uprave, ki ga le-ta izda na podlagi potrjenega etažnega načrta ter listine, ki so potrebne za vpis Isatninske pravice na posameznem delu stavbe (kupna pogodba, darilna pogodba,...). Možnost kombinacije postopkov vpisa po več predpisih Zakon nikjer ne prepoveduje kombinacijo vpisa delno na podlagi ZZK in delno na podlagi ZPPLPS. Kako bo to možno, bo pokazala praksa na zemljiškoknjižnih sodiščih. Namesto sklepa Državni zbor RS je ob obravnavi predloga ZPPLFS sprejel dva sklepa, v katerih predlaga Vladi RS, da čimprej sprejme in predloži ustrezne ukrep>e za sistemsko razrešitev problemctíike odmere in vpisa funkcionalnega zemljišča stavb kot solastninske pravice ter nc^ čimprej pripravi predloge zakonskih rešitev, ki bodo omogočili ustanovitev etažne lastnine v stavbah, v katerih so v pretežni večini poslovni prostori ter posledično pogoje za vpis lasninske pravice na posameznem delu stavbe. Zavedati se moramo, da je vzpostavitev normalnega zemljiškoknjižnega stanja za nazaj in evidentiranje vseh nepremičnin nujen pogoj zavzpostavitev sodobnih javnih evidenc vseh nepremičriin oz. vseh stvamopravnih pravic. Trgovina z gradbenim materialom "POŠTAJNER" Ravne 21. Šoštanj, Tel.: 897-09-90 Nudimo Vam ves GRADBENI in INŠTALACIJSKI material. Naša prednost so UGODNE CENE IN DOBRI PLAČILNI POGOJI! Delovni čas: pon.-pet. od 8 do 19, sob. od 8* do 13 . V nujn/h trenutkih smo 1$-t0 6RADITEUI, po ugodnih cenah Vim fludimo vei gradbeni material: l7ofaeije KOVOTERM, fmm II let Suleíln, birve in laka; »Vir (»talb, ^hlifvana h\m; - brafflISM f\ài\u, - aanliarn« berifflib, - ilSaa »jnja, -streiae kritine Craaton Novo: Velika izbin befonsbih izdelkov (robniki, tlikovei, ploiia...] Ki^ljii« blijo Vitt lahb dattivino ai dani Haiaa mknf na i obroka) Prodaja poslovnih prostorov in stanovanj: 1. Poslovni prostor Velenje, Nakupovalni center, Pivnica IViartin Krpan 2. Poslovni prostor Velenje, Stantetova 2, nekdanji VTV studio140 m2 3. Poslovni prostori, novogradnjo Žalec, Heroja Staneta 1 bod 28 m2 do 200 m2 4. Poslovni prostori, novogradnja Šoštanj, Aškerčeva c. 5od 46 m2 do 113 m2 5. Stanovanja, novogradnja Šoštanj, Aškerčeva c. 5od 46 m2 do 91 m2 Vse dodatne informacije dobite na tel. . Purg Sebastjan). Pozanimajte se! (9 3 586-97-95 E£ m MCMDM 1. Strojno pometanje cest. pločnikov, parkirišč, hal in dmgih površin, ter čiščenje kanalizacij, 2. Zasaditve in obnove zelenic in gred. obrezovanje grmovpic in drevja. 3. Balkonsko cvetje in grmičevje. 4. Obnove krajevnih cest, trgov, pločnikov in zunanjih ureditev ob objektih. 5. Sanacije asfaltnih površin vključno z obnovo cestno orometne signalizacije, 6. Storitve z raznimi vrstami gradbenih in komunalhih strojev (izkopi, planiranje, nakladanje, odvozi, ipd.) STANOVANJSKA ZADRUGA ATRIJiz.(3!o/#"^i I aua*?)'inivi r^AllA ......- ^ fl * PRODAJA DRUŽINSKIH HIS NA OSTROŽNÉM V 3. FAZI GRADNJE * POSREDOVANJE PRI PRODAJI IN NAKUPU NEPREMIČNIN * PRIPRAVUAMO GRADNJO NA UUBNEM INFORMACIJE NA TEL: 03/42-63-122, 031/211^074 /VVZDRZEVANJE IN OBNOVA CEST d.d. r ' Lava 42,3001 CELJE, p.p. 448 Telefon: 03/42-66-366, Telefax: 03/42-66-380 izvajanje del niddii gradenj VZDRŽEVANJE CEST IZGRADNJA CEST UREJANJE IN IZGRADNJA HIŠNIH PRIKLJUČKOV TER DVORIŠi IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV IZDELAVA KANALIZACIJ ASFALTIRANJE POVRŠIN POSTAVITEV PROMETNE SIGNALIZACIJE èki Deutscher Akkraditierungs Rat TGA-ZM-02-92 Komunalno podjetje Velenje, d.o.o.. Vlaganja v obstoječi sistem vodoosiirbe Na Komunalnem podjet' ju Velenje si že nekaj let prizadevamo za ne/nořeno oskrbo uporabnikov z zdravo pitno vodo, Č-eprav je to zaradi pone^ kod dotrajanega sistema in nizkih cen vode, ki ne zagotavlja sredstev za potrebno obnovo /n posodobitev zahtevna na-jo bomo poskušali v čim večji meri uresničiti tudi letos. V ieuwnjem gospodarskom načrtu smo prodvideli prcnJa-jo 4,65 milijona kubičnih me-Irovvodc, kar je približno lo-Siko kol lani, ccnc pa naj bi poslop(^ma povišali za do ravni. ki zagotavlja dovolj sredstev za oblikovanje poirebne amorli/acije. Na široki po-Jri«nji lii bila polnaccna 93,70 SIT za m2, na industriji pa 157,7S SIT za ni2. Napoved prodanih količin vode jc dokaj oplimistična. saj je poraba v(xic v zadnjih lelili povsod prccej manjša in lo kljub večjemu število uporabnikov !cr prevzetimi nekaterimi krd-jevninii javnimi vodovodi. Ne glede na omenjeno smo v letošnjem gospodarskem načrtu predvideli polovico več denarja za obnovo cevovodov in rekonstrukciji^ objeku>v ter naprav, kol minulo leto. Vlaganja naj bi znašala priblii^no l(X) milijt)nov tolarjev. Po i/delani Slrute^iJI ytydo» oskrbnega sistema v mestni občini Velenje, v občinah ào-âtanj in Šmartno ob Paki je lani potekla projektirana doba uporabnt)sli približno 20 odslotkom ol'istoječih cevovodov (približno l(K) km). Izguba vode znaî>a 27 odstotkov dobavljenih količin inje za na^ (slovenske) ra/,mcre še primerljiva, za Evropo, v katero se vključujemo, pa je previsoka. Prav zaradi tega bomo priblii^no 8() odstotkov razpoložljivega denarja namenili za obnovo cevovodov. Največje naloi^be l>omo izvajali na Gorici, kjer bomo zamenjali polilelenskc ccvi, saj jc těsnost tu manjša in okvare pogoste, zanesljivost dobave vode uporabnikom zato manjša. Na tem področju bomo zamenjali ^ primarni del cevovoda v dolžili približno 1,4 km z duktilnimi cevmi. Del denarja načrtujemo tudi za zamenjavo dotrajanih vo-dtwodnih priključkovv indivi- dualnih in več stanovanjskih hišah in gospodarskih objektih ter krajših odsekw sekundarnih ozir(")ma primamili cevovodov. Ta dela izvajamo sproti že sedaj, in sicer tam, kjer moramo zamenjali celoten priključek ali daljši cevovod. Približno 15 odstotkov denarja pa naj bi namenili napravam za pripravo in dezinfekcijo pitne vode (letos bomo obnovili eno filterno kolono na čistilni napravi za pripravo pitne vode), nekaj malega pa tudi za vgradnjo analizatorjev dezinfekcije vode in meritve navodnih virih i/ Belih vod. Nekaj denarja bčih poletnih dneh že uživali v in ob bazenu z dobrim občutkom, da smo storili nekaj za svoje zdravje in dobro počutje. Presinger Romana inž.gradb. • Izdelava oken po meri. Odkup hlodovine. S^BJU CIGRAD... BBBBBBBB gradnje BB^^^SBB ^avne 103/c, 3325 Šoštanj ^^SS S^^S Tel.: 03 / 898 48 40 B^^B ^^BH 03 / 898 48 54 H^H GSM: 041 / 634 298 SE VEDNO VELJA NASE GESLO: - KAKOVOST - ROKI - CENE IN CELOVITA IZVEDBA I n I a v B L B fi J fi Vam ugaja podoba objekta? Izberite si prostor! Zgradili ga bomo skupaj. Gradimo poslovno stanovanjski objekt v središču Velenja, na zelenici med Telekomom in Kardeljevim trgom. Z gradnjo bomo začeli jeseni, končali pa do konca prihodnjega leta. Vas zanima nakup? V objektu bo 120 pokritih parkirišč, 550 m' lokalov, 1100 m' poslovnih prostorov in 1200 m' stanovanj. Vas zanima iqen^na »okacija? Pokličite 041 44 33 80 ali 041 785 100. 18- KULTURA 5. aprila 2001 Glasbeni festival »MUSICA VIVA • Velenje 2001« »St. George Strings« navdušili Peln«Mst mlitdih {iodulcev iz Be<^raenih tekmuvďixj, ki igrajo pud taktirko uglednega diri« gen ta in peda^o^a F'akultet« glasbenih umetnusili prt»ť. Pel* ru [vHno>ica. je občinstvo v (trgelski dvorani lako navdušilo, da se niso mogli (in se tudi nis(t poskušali) izi^nili štirim d/-n<5 in viriuo/nû bopuem koncertu je bila Nalaša Plakar - Markovié, ne tako davno še .studentka Akademije za glasbo v Ljubljani (diplomirala v razredu prot. Fedje Rupla), trenuljio pikoEsticii v orkestru Sk)vcnskc filhamonije in sodelavka raz-niii slovensicih orkestrov in komornih ansamblov. Naslednji dve skladbi je orkester i/bral i/ najst>dt>bnejše ustvarjalnost i. Ob prvi, »Vocii-lisc concerlanle • koncertu zj delež k uspehu skladbe na tem koncertu. Druga je skladba sodobnika Zorana Erléa »C-artoon« po be- sedah Rajka Maksimoviča »dragulj skJiidbiimi za godalni orkester v našem stoletju«, kar mu po izvedbi orkestra »St. <îeorgc String« radi verjamemo. SpUili se zdi, da ima ta odličen aasambel posebno afinile-lo do S(')dobne ghtsbii. Tako smo kar prekmalu dočakali Brili nove »Variacije na temo Fninka Brid^e-a«, kisi> prvi veliki uspeh doi^ivcle Že leta 19?7 v Salzburgu. Variacije polne topline in blage parodije st") res vredne slovesa svojega ustvarjalca. Navdušena publika, kol že rečeno, jc orkester spustila z odra šele po Stirih(!) dodatkih, ludi le (od Slraussii do filmske glasbe) so mladi l'Hîograiski violinisti, viiilisu, violončeiusti in kontrabasist skupaj z dirigentom izvedli /, žaa)m. ki jim ga lahko zavidamo, u ludi od srca privoi^imo. ■ Ciril Vertačnik i ^ ^r * A-1 Kulturno-turistično društvo Gaberke Kulturnica Franc Šteharnik, novi predsednik Na netlaMiem občrtem ihora so člani Kulturno-turisticnega društva Gaberke Kulturnica menili, da so lani delali nekoliki) slabše kot leto prej, a kljub temu dobro. Letos priložnosti zis najvego r\jihovo prireditev - kra>je dIHie - ne Ikhío izpustili. Izvolili pa so tudi novega predsednika. Kol je povedal dosedanji predsednik Kul tu mice Drago Rezman.je dejavnost društva vse od ustanovitve leta 1984 dalje zelo pestra. Zi\čelek so zaznamovali literarni večeri in niistopi dramskega krožka, k temu Sil naU) dtxJali skrb za so-dekivanjc na šošlanjskeni pustnem karnevalu, pred dobrimi Iremi leti pa so prisluhnili še tistih krajanov, ki si) želeli k temu pridjati še lurhticno noto. 130 jih zdruiruje svoje interese v društvu danes. Kot pravi Rez-man. so dela voljni, tudi idej jim nc manjka, le časa imajo zii vse premalo. Laniso ga našli toliko, da«*) pripravili proslavo v počastitev sbvenskcga kul-lurnega praznika, kolesarski trim, n»rzahlcvcn planinski izlet, člane druživa si> povabili na izlet po domovini, decembrsko razpoloženje krajanov pa so popeslrili z božičnim koncertom. »Zaradi moje hude nesreče so lani prvič odpadle kravjc dirke. Letos jili bomo gotovo pripravili, morda žo 7. večjo vnemo kot prejšnje in la-k predvideli kiikšno dejavnost. Za njimi sla proslava ob slovenskem kulturnem prazniku in aspešna predstavitev na letošnjem št^šlanj-skcm pusinem karnevalu, pred njimi so irim kole.saijenje, planinski izlet z družabnim srečanjem, avgusta pa kravje dirke. >?Gaberke so majhen kraj in v omenjenem mesecu vsi v njem živimo za kravje dirke, lakrat združimo moči gasild, mladinci, naše gt>spi)dinje in že kdo.To je luristično-kullurna prireditev, čeprav nekateri menijo drugače. Vesel sem, da nam stojijo ob strani t udi kmetje, ki nam dajo za to priložnosl na voijo zemljice.« Za dni do konca leta pa so predvideli zaključni izlet članov društva, srečanje s pevci in godci 1er božiťhio-novoíelni koncert. »Na oljčnem zboru smo sc dogovorili, da bomo očitek, da premalo pozx'>nn)sti namenjamo turizmu, popravili. Večje aktivnosti bomo delali skupaj, manjše pa si bodi> člani v<.>d-stva društva porazdelili: nekaj jih bo skrbelo za kulluro, drugi za turizem.« je sklenil pogovor dosedanji draštva Drago Rezman. ■ Tp IHtOIM:i IZ IMtETEiaillSTI (I0| Manj znani srednjeveški dvor na področju današnjega Velenja Šaleška dolimi Je bih v poljudni pa tudi v strokovni literaturi večkrat označena kot dolina gradov. Na pcHJroiju doline lahko v preteklosti naštejemo kar petnajst ^^radov in skoraj enako število graščin in dvorce>. Mnogo teh stavb jc žc povsem izginilo, nekatere p^i so ohrar\jene le kot bolj ali mar\j pričeval ne razvaline. Na področju današnj^a mesta Velenje stoji veliko število gradov in graščin: gradovi Veler^e, Sulek, Ekt^št^jn, Turn in Limbar ter graščina Gorica, graščine Limbar pa ni več. Niso pa te, bralcem gotovo dobro pc»zna-ne stavbe, edini srednjeveški upravl^jalski se* dežt na področju današnjega mesta. V srednjem veku je n«imrečpdgorjc pri Velenju, LtržnicavSenlilju, Pod-kraj v Šentilju. Ravne, MelleČe, Zavodnje, Skorno in se bi lahko naštevali. V tem prispevku bi žel«l predstaviti dvorec, kije, kol rečeno, ležal na pod releju samega današnjega mesla Velenje. 'Ib je dvorec Ziten-berg (Silmarcberg ipd.), ki je bil lociran na vzpetini nad RdcČo dvorano, na griču, ki še danes nosi ime po lem dvoru. Zitenberg. Prvič lahko srečamo zapisanega v nedatirani lûilini, ki je naslala med leli 1320 In 132^ in katera pravi, da sta brata UIrik in Oto Schurprant (Rogovilezî) Mertingerja iz Eken.štajna prodala »ein hollSilmarenberzu Delen gelegen bey dem marcht« Plujskima bratoma Har- Pogted na obravnavnao področje v 30'tih te tih 20'tega stoletja. Vidni so še možni sledovi dvorca na področju Žitenberga. vališč ponavadi ne gre za utrjene, s kamnom zidane in po bivanjskem udobju nadstandardně (vsaj merjenscbna odvisnost se je npr. kazala tako, da je senior vedno moral dali pristanek pri p(")rokah. pt>biral dajatev ob smrti in ob rojstvu članov te miiit-ske rodbine ipd, Militi sc prav tako niso mogli odseliti iz svojegii l>ivoli5ča l^rez gospodovega dovoljenja. Po drugi strani pa so ti dobivali za svojo vojaško službo, kateri so bili nepreklicno zapisani in se ji niso mogli izogniti, v upravljanje določen del gospíxlove-ga IcriUirija s podložniid vred. Del dajatev, ki so jih bili kmetije na zaupanem jim ozemlju dolžne dajati, pa si) hihko zadržali za sebe. dcgnu in Frideriku. Šlo je torej za prodajo dvora Žitcnbcrg, ki leži ob tr^ Velenje. 'lo je ne «imo prva omemba Žitenberga, temveč je v tej listini tudi prvič Velenje imenovano kot trška naselbina. Zato ima la listina seveda izjemen pomen pri poznavanju preteklosti našega mesta. Podrt)Čje žitenberškega dvora jc oslalo v lasti rodbine Ptujskih vse do njihovega izumrtja sredi 15. stoletja (14(il), žal pa o stui^em dvi>nJ in o njcgcîvih prebivalcih ne vemo nič. Njislcdnja meni poznana listina, ki omenja to pixlročje z imenom Žitenberg je Šele iz začclka 17. stoletja, ko so Žitenberg omenja v zvezi z žilnih desetino, ki so jo no lom področju pobirali, je pa besedilo le listine lako nejíisno, da ni moč jasno rjizbrati, ali jc ime Zitenberg takrat še označevalo dvor ali pa je v tem času to že pomenilo Icdinsko ime, kol je to še danes Mnogo kasneje, v 19. stoletju, je področje, kjer je ležal obravnavani dvor, zasedla nova gosposka stavba, ki pa seveda ni imela več ne pravnega in ne upravnega značaja gradu, vila llerber.stein. vedenje o nekem »predhodniku« danes popularne vile pa je polonilo v tišino arhivov. ■ Tone Ravnikar aprila 2001 SREČANJE 19 Srečanje s Šostanjcanko VUmo Fece Ekologinja^ ki rada poje, pleše in bere Vilma 1'Vce. Z^ovcirni«. y^im urejtna duma v najlepših (ih. je ena tislih zensk, ki ju je vedno le|>(» imeti v svoji I>li2ini. Ker /nn poskii>eli smeln »il>avo In sprosceno m?.-p«»]o/enje. Kerji je/ikle^ekot n:im:i/iin. a redkokdaj govori neumnosti. Će pa ^e, to počne /^vestnf). A to je le ena stnm /Ue o pi»slovni ?,efiski, ekol(»L:ínjí p<» pokikneni in /^sehnem prepríCanju, Johtttvoyni príjatcijici. ni»le(i 1er xení. Če vam tole /ve/i preveč samohvjilno. Vilme preprosto iie po7.n:ite. 1'fsli, kJ jo, so (v večini) te^a ve.selil Povod /a najin kkpci jc bil res srebrni /nuk dvilnc /a<<2itc RS. ki ga jc prejela pred dnevi. Nikakor pa ne i/ključni. Vilma jc in bo vedno s srccin Í5t>^lanjíanka, knnrninc pa ima v Lokovici- Pravi, da je »lokalpalriol«. Do ^«novnc so je njena družina zaradi očclovcga dela prcccj scliJa po bivši domovini, Iciodni je preživela cclov Dubrovniku, nekaj Ici pa v /lisavju. Ko jc Sla v osnovno solo, so se vrnili v Ša^tanj, Na mladost v mestu svetlobe ima krasne s)>omine. »IJila sem sicer Cisti povpreCne?^ vedno pa sem veliko govorila. To imam po tnami, v/.trajûost in trmo pa pooCetu. Mo^oCe sem v mladosti ^ovoríla nekoliko manj kot sedaj. Z leti pac pridobiš tudi sam(»Aivest. Velektnimiških blokih, kjer smo ta-knit /iveli. sem imela «Klltčno dru/JH). Bilo nas je okoli 20 skoraj enako starih. Z mno|>imi smo še vedno prijatelji.«^ Pravi, da se jc malo ukvarjala tudi s športom, predvsem gimnastiko, vendar jc raje pela v pevskih zborih, / velikim Ui^itkom jc 10 počela pod ViHjslV(>ni mag. Iva Marina na velenjski gimnaziji, v kateri jc bila povprečna dijakinja. Ko sc ;e odlítala /aStudijJc izbrala kemijskih tehnologijo. Preprm-ÎO zato, ker ji jc bila tehnika txl nekdaj blizu. Zgodaj seje zaljubila vsvojega sedanjega moža Janka. f.c pri sedemnajstih. Ljubezen jc prvi ».siid« rodila že med študijem. I ICcr-ko Anjo st") štorklje prinesle ^c v drugem Icmiku lakrat triletnega višješolskega šludija v Mariboru. Kljub lemu je diplomirala druga v generaciji. Zaradi družine pa seje ixlrc-kla nadaljevanju študija. Prvo službo je kot štipendist ka dobila v (iorenju. 2. februarja jc minilo 2n Ici, odkar mu je zvesta. Najprej jc delala v kemijski Tehnologiji, po rojstvu sina Janeza in vrniiviz »porodniškega« pa so ji ponudili novo področje, »će si upa«. Ni }i bilo treba dvakrai reči. Ponudili so ji namrc<í, da se prične ukvarjali 7 ekologijo- Na dvorišču tovarne jc zaradi zaprlja industrijskega ixJlagaliŠča na Leznju slalo 25 list^ sodov odpadkiw, 0 okolju pa se je v.^ več gcworilo tudi zaradi TEŠ-a ... Po Icui dni so oblikovali samosiojni oddelek ekologije. »y pmljeljii so se raknit pravilno odh»čili in bili smo med prvimi slovenskimi podjetji, ki so na ekoli>škem po- - droćju odprli svoj oddelek. Po nekaj letih dela sem (»stala malo jezna na ljudi, saj so nekitteri /nali ceniti moje delo. druge pa Je hol j skrliela moja ak^idemskii i/ol>ni/ha. Zato sem se odhûila m študij oh delu. Ker kemije takrat ni bilo mo}io^e študirati oh delu, sem se odločila /a kranjsko or]>aniz.acijo dela. Danes vem, 'ila Aidnji i/pit /a magisterij« /aradi |M>/ara ^iilvane pa hom magistrsko nalogo oddala šele lett^s.« Verjetno kmalu. saj jo že intenzivno prij^ravija Ob tem je hvaic/na »mo jemu (jorcnju«, kiji je omogočal sam oizobrazevanje in velik pcîligon za učenje. »Ker smo ekl anonimno prijavili na razpis I KRO S. To je bil med-nantdni pn>Jekt Ministrstva m okoye in pnistor za »Sistemsko rešitev odpadkov«^ ki /al nikidl ni zaživel, ker Je hi! predrag. Za projekt smo dobili denanio nagrado! Dovolj ve> llko, da smo si izplavali majhen hon(»rar, ostalo |>a pustili v skupnem fondu. I/ katerega so črpali 10 let. Denar so namenjali tako za izobraževanje kut putovaixja članov ekipe. Do danes smo ostsili ne le pr4)fesionalni, ampak tudi družinski prijatelji.« Nova. iskrena »ekoUx^ka »dru;^ina, tako ne-lipičnaza Slovence, se vsakem letozlvre v Logarski dolini, pa tudi sicer so ves čas »na liniji«. V Ciorenju so Vilnnnejnu oddelku v času preoblikm'anja podjetja priključili analizno kemijo in organizaciji'» paslova-nja ter operativni del čistilne naprave, S tem jc na enem me-slu zai^kroženo celotno ekoloi^ko področje, v oddelku pa je 25 zaposlenih. Vilmu kljub I i kim službenim obveznostim najde čas za predavanja na rlne priloimasti. Lma iudovilo Sc^lanjsko »klapo«, večinoma kolege deset lei mlajše sestre Jolande. »Uspeva nam, ker smo odlična kombinacija mladostne zagnanosti in resnosti srednjih let,« je prepričana. Ena boljSih odločitev zadnjih Ici jcbil nakup prikolice, ki jo imata skupaj ssestro v Poreču. iHaI med Abrahame in doj^odek je hil 7^/nanmvaTi temu primerno: s kulturnim programom« f^ovorl in veselico» Se na mno|*a leta "A^jane/'*! Del kolokliva danes nadaljuje. Nc i zabavo, ampak s preventivno-rekreativnim tridnevnim oddihom-v Moravcih. Po skoraj pc( le lne m sodelovanju z Andrejo Petrovič, kije vMesIni nhCini Velenje skrbela zasiikezjavnoslmi, se jina tem meslu zahvaljujemo za sodelwanje, Konee koncev je bilo to korckin(5 in prepričani smo. da bo lako tudi vnaprej. Ne bo nas siccr seznanjala z informacijami Iz občinske uprave, nas bo pa o Ceni drugem In s kakšnega drugega mesta. V to smo prepričani! Mi smo sicer p<.)zabili na obljubo, ki nam jo je dal Ivo l*etek Iz Silovc januarja, ćeš, da bomo, ko bodo njegove sa- Janez Ptesnik gd Je že sreča/. Abrahama, namreč. lame "suhc'\ te v urednii5tvu Nai^ga časa lahko ptwkusili. Ni pa na obljubo pozabil Ivo, Res so dobre! Kaj dobre, odlične. Take, da di.sijo po še! ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORUO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBUO... BRITNEY SPEARS IN CHRISTINA AGUILERA TEKMICI Pevki Britney Spears in Christina Aguilera, ki nenehno ickmujcla. kalera bo navdušila več poslu.^lcev, bosi a odslej tekmici tudi v reklamah za brezalkoholne pijače. Kot je poa^Čal časnik USA Today, je 2n-letna Chrislina i^uilera nedavno podpisala pogodbo, v skladu s katero bo eno leto delala reklamo za Coca-Colo. Po drugi stra- ni so ob podelitvi Oskarjev prvič predvajali reklamo za Pepsi, v kateri nastopa 19-lelna Britney Spears. WHITNEY HOUSTON SPET NA FILMU? Po uspešnem nastopuv filmu Bodyguard pred leti, naj bi znana pevka Wiiitney Houston zdaj ponovno stopila pred filmske kamere. Igrala naj bi glavno žensko vlogo v novem 1'ilmu o Jamesu Bon-du. ki je zaenkrat še brez naslova, snemali pa naj hi ga začeli poleti. Producenti trdijo, da naj bi bila Whitney idealno bcmdovo dekle, saj ima lako iskano me Sanico glamurja in talenta. V primeru, da bosta obe strani ptxipi.sall pogodbo, kar naj bi se zgodilo zelo hitro, bi Whitney I louston seveda pela tudi glavno temo lilma. POWER DANCERS NA KARIBIH Najbolj i/kušen a domaČa dekliška pop dance skupina Power Dancer? je pred kratkim predstavila novo skladbo, Plesno poskoCnieo z naslovom »Čokolada« so dekleta tokrat prvič pasnela v nekoliko drugačnem latino stilu. Z njo napovedujejo prihod toplejših dni, v kar naj bi nas ^ dodatno prepričal vi-deospot, ki so ga vrle Štajer-ke v pomanjkanju domaČega sonca odšle snemal na daljne Karibe. Na Barbadosu bodo poleg lega posnele še dva reklamna spota za hrvaško tržišče in nekaj materiala za novo videcîkaselo. ALEKSANDER MEŽEK Z NOVIM ALBUMOM Prejšnji mesec je pri Ztdožbi Dallas izšla nova plťíšča »slovenskega Angleža« Aleksandra Mc^ka. Naslov nru sem doma«, »HLŠe gospodar«, »Sin očeta«...) pa je moč razbrali, da ga je pri pisanju, sicer ?:elo liričnih, pcsmivprecejšnji meri vodila razdvojenimi med domaČo Gorenjsko in tujino. ROLLING STONES ODLOŽILI TURNEJO Skupina Rolling Stones bo, po pisanju britanskega ta-bloida Sun, morala odložiti, za letos načrtovano, turnejo po ZDA in Veliki Britaniji. Vzrok menda tiči v preobilici dela, ki naj bi ga imel MickJaggerssvojo filmsko družbo Jagged Films Company. Ta je pred dobrima dvema meí>eceina premicmo predvajala film »Enigma« s Kate Winslet (Titanic) v glavni vlogi. Turnejo naj bi sloviti Rolling! prestavili na drugo leto, če jih pri tem spet ne bo kaj oviralo. Viri blizu skupine namerč poročajo, da naj bi odpovedi letošnje turneje, bo\\ kol Jaggerjcva lUmska dejavnost, botrovala nova nesoglasja med njim in I, I'"- kitaristom Kelthom Ricluird- som. MiČ Datum izida dvojne multimedijske zgoščenke Lignit 2 je že i Le štirinajst dni nas Irwí do t/;ida dvojne multimedijske kc Lignit 2. Seveda smo vsi v velikem priča kova ali Ix) plata r(.*s (ako dobra, kot nam oÍ>l,|uli[jaí<). <îlâsl>e Ih) na dveh CD-jih res veliko, saj sc ho predstavilo kar 27 i/vajHlcev, Za Šaleško dulino je taki>no število bendov res spoštljiva štc* vilka. Kakšne /vrsti ^asbe pa sploh běa skupina Senza. Okvir. WVeck. Nifomanke inSc hI lahko naštevali. Predstavniki metalcev bodo Kaoz, Something Small in Arise. Tu je ^ novi val hip liopovcev, ki ga tvorijo Six Pack ču kur, Bronxtar? in Plan B- Na drug! zgo<^čenki bodo na raćun prišli ljubitelji irendtTvskc^asbe- teclina. ki se bo predstavlk-t s sedmimi DJ-jl, Sla-fetno palico bosta ncM>ila. vSimi Sloveniji, uveljavljena Dope Control, sledijo pa jima House Mouse. Bionei. DJ BenyG. DJ Sub ter druj^. Vsekakor pisana paleta zvrsti glasbe in celovit pregled glasbene scene v Šaleški dolini ta hip. 'Ibkrat smo vam predstavili izvajalce na Lignitu, vvndiir sc^na interaktivnem dvi-ijnem ("D- ju Se ostale vsebine, o katerih boste lahko prebrali naslednjič. Studeni I gotwo niste pozabili na aktivnosti kluba, vsaj sodeč po odzivu na rekreacijo. Kc>t kaže, prei«gtwanje ud^wlc kako ustreza. Najbolj kleni borci ste se seveda udeležili ^ zabave v Placu, kjer smo imeli Madonna Collection Nighl. Zabavno bo tudi v.soboto, 21.4.. koSŠK v Hotelu Paka prireja iradicionalni Akademski ples. Me prav zanima, će imajo srare bajte še toliko energije, da bodo prekosile zdajf»nje študente. Ne pozabite Se na tečaj Športnega plezanja, ki sc začne vncdeljov Rdeči dw^raní oh 10.00 url. R> zdravljeni. ■ Mitja Gavriloski CONVERSATION WITH FRIENDS Tak je bil naslov petega večera?. Max Club Jazz Festivala, ki so ga organizatorji nap;^vedovali kot vrhunec letošnjih nastopov. Napovedi so bile upravičene, saj smo imeli zadnji torkov večer meseca marca v klubu Max priky-řnost videli in slišati res velika imena ev-rop.skega in svetovnega j azza. Organizatorjem je letos uspelo s pomočjo nekakšnega botra jazzovskib prireditev v Velenju, zagrebškega velemojstra Bo.ska Petroviča, v .Šaleško dolino pripeljati zasedbo, ki poznavalcem jazz glasbe jemlje dih. NieLs llcnning Orsted Pedersen. sloviti danski basist, jc bil nosilec sedemčlanske zasedbe vrhunskih glasbenikov, ki nas je debeli dve uri navduševala ssvo-jimi bravurami In virtuoznosijo. Legendarni Danec, ki bi si zaradi lahkolnosll in neverjetne hitrosti po-plesavnaja njegovih prstov po trdih in, za igranje vse prej kot enostavnih, (Kar poizkusile!) basovskih strunah, mirno lahko nadel ime »leteči danec«,je .svoj stokrat priznani talent, izkazoval ne pretenciozno. Držeč se v ozadju, je svoje mojstrstvo dokazoval v za to odmerjenih minutah, sicer pa puSčal prostor tudi drugim in z vidnim zadovoljstvom, sproSčcn in z nasmehom na obrazu, nastopal kot enakovreden član zasedbe. Marsikoga je gotovo presenetila edina ženska v zasedbi in tudi sicer ena redkih, ki sc ukvarjajo z jazzovsko glasbo, bobnarka Shcrric Maricic. •Svoj priimek bi prav lahko spremenila v Miracle (čudež), saj jo rí in 3300 člani dali>č n^.številčnejše v Šaleški dolini. Ob redni dejavnosti, ki jo društvo vestno in uspešno opravlja že vrsto let, skrbi tudi za družabno in športno ter rekreativno dejav- SošUinj, Smarinc) ob Paki in Pcsjc ter drugi. Navzočim je najprej zapel moški pevski zbor DU Velenje, za icm pa je obširno poročilo o delu društva podal njegov predsednik Ivo Povh. Dejal je. da je bik) društvo zelo aktivno novali posebno komisijo, ki bo bdela nad poslovanjem tega bifeja. Razpravljavei se dotaknili ludi nizkih popustov za kopanje upokojencevv termah Topolšiea. Nudijo sicer 12-odstoini popust, vendar z nerazumljivim pog{)jem, da mora nost svojih članov. Ima namreč deset različnih sekcij in sicer ribiško, strelsko, šahovsko, balinarsko, kegljaško - rusko in dvoransko, smučarsko, sekciji pikada in tenisa ter za po-hodništvo. Prejšnjo sredo so se delegati, izvoljeni v pododborih, zhřáli na letni volilni konferenci v domu krajanov na Konovem. Poleg delegatov so se je udeležili vabljeni gostje, med njimi podžupanja velenjske mestne občine Ana I Iribar, član predsedstva Zveze upokojencev Velenje Jože Šuhelj. predsednik Medobčinske zveze DU Velenje Hubert Mravljak, predsednica univerze za tretje življenjsko obdobje Erika Veršec, predsedniki DU na vseh področjih in da so vse načrtovane naloge uspešno uresničili. Posebej je poudaril uspešno delo ženskega in mcxškega pevskega zbora, ki ju vodita Vida Polutnik in Branko Mahne. Društvo se lahko pohvali tudi z dobrimi nastopi in lepimi rezultati športnikov razliČTiih sekcij, je še dodal. Po vseh ostalih poročilih je sledila pestra razprava. Pcxstav-Ijenih je bilo tudi nekaj konkretnih vprašanj, na katera so pristojni tudi (xlgovorili. Med njimi je bilo tudi vprašanje, če bodo bife društva upokojencev zares oddali najugodnejšemu ponudniku. Odgovor je bil, da o lem razmišljajo, zlasti še, če bo njegov dohcxJek na meji donosnosti. Zato so ime- drušivo kupiti kar sto kart. Upokojence ludi moti, da je cena kane enaka, če se kopaš pol ure ali cclih pel. Dodali so še, da imajo menda v sosednjih icrmah mnogo ugodnejše pogoje za upokojence. V nadaljevanju so razrešili dosedanji upravni in nadzorni odbor 1er častno si>diščc. Na volitvah so v večini ponovnci izvolili dosedanje člane, razen štirih, ki so odstopili na lastno željo. Za predsednika so znova izvolili Iva Povha, ki je ob koncu konference izročil zahvalo računovodkinji Pepel vStebiovnik in priznanje Ivu TamSetu za dolgoletno marljivo delo v upravnem odboru. ■ B. Mugeríe Nazarje v Se letos mala vodna elektrarna Na desnem bregu Savii^je pri graščinskem jezu v zgornjem delu Nazarij so začeli gradnjo pretočne hidnteiektrame, ki n^j bi bila zgrajena še letos. Vlagatelj in lastnik zemljišča Rajko Prepad-nik pravi, da bo pridobljeno električno enei^jo v začetnem obdobju p<»sredoval v javno omrežje, količina pa bo seveda odvisna od pretočnosli Sa- viixje. Vodftstaj Savinje namreč zelo niha, zalo Kxlo letno povprečje proizvedene energije lahko ugotovili šele po meritvah v desclletnem obdobju. Najbolj pomembno jc, da bo pretočna elektrarna delovala delovala na podlagi obnovljivih virov energije in geološko neoporeČTio. mjp Po požaru Zahvala za pomoč v četrtek, 29. marca, je bil v Gorenju skromen sprejem za vse, ki so neposredno sodelovali pri gašenju in reševanju galva-ne. 3. septembra lani. Zahvalne listine so bile podeljene 32 prostovoljnim gasilskim društvom. Policijski postaji Velenje, Jamski reševalni četi Premt»g«>vnika Velenje, Reševalni postaji ZC Velenje, Brigadi vojnega letalstva in Reg^skemu centru za obveščanje MOS, Uradu župana in Štabu civilne zaščite MO Velenje in Ericu Velenje. Vsem prisotnim predstavnikom društev in organizacij se je v imenu Gorenja zahvalil dr. Emil Roje, sekretar uprave. V nagovoru je opisal ludi ležave, ki so naslale pri proizvodnjo gospodinjskih aparatov ter načine reševanja le-leh, pohvalil je vse, ki so nam Uikral pomagali in poudaril pripravljenost zaposlenih, da so v šestih mesecih skrbeli za redno proizvodnjo ter istočasno za gradnjo in opremljanje nove Galvane, ki je bila zgrajena v rekordnega pol leta. V imenu prejemnikov listin se je za pozornost zahvalil poveljnik Gasilske zveze Velenje, Jože Drobež. Predstavniki prostovoljnih gasilskih društev so se podelitve zahval udeležili v polnem številu ' ' 'm ^^^ ^ X ■ F^Jl i à - v. 'là. ^ v - , Po prvem delu akcije so si privoščili krajšo malico in našli čas za skupinski posnetek. Vaška skupnost Slatina v občini Šmartno ob Paki Takšne osveščenosti I pa se ne: SLATINA, 31. marca - Krajani vaške skupnosti Slatina s» imeli okoljevarstvenc» soboto. Čistili so namreč oko^e. Člani odbora vaške skupnosti, ki so na zadnji seji dali pobudo za omenjeno akcijo, so bili nad odzivom krs^anov prijetno presenečeni. Več kot 30 se jih je podalo nad divja odlagališča, na odvržene plastenke, steklenice, »pozabljene« avtomobilske dele, gospodinjske stroje. »'lega gotovo niso v naravo odložili naši krajani, ampak so smeti pripeljali od drugod. Ker pa je treba počistili, smo gospodinjstva poznali k sodelovanju. Takšne osveščenosti in skrbi za naravo pri naših krajanih nismo pričakovali. Zelo malo je gospodinjstev, ki med .spomladanskimi očiščevalci ne bi imela swjegapredstavnika,« je povedal predsednik odbora vaške skupnosti Slatina Mariin Berzelak. Smeli in odpadkov so nabrali za dva kontejnerja. kar je dokaz, daje bila pobuda članov vaškega odbora prava, «ikcija uspešna. ■ Tp 107,8i!fM88.9Mlfci 22 NASI KRAJI IN LJUDJE 5. aprila 2001 Macesnikov plaz v Podolševi če bî Hm prisluhnili pred desetimi leti Prejšnji četrtek so se na turistični kmetiji tik pod velikim Macesnikovim plazom v Podolševi zbrali domačini, ki jih velikanska gmota zemlje in kamenja najbolj ogroža. Sestanek je sklical župan občine Solčava Vojko Kle-menšek z namenom, da bi se vsi skupaj podrobno seznanili z najnovejšo študijo in programom prvih in nujnih ukrepov za zaustavitev velikega plaza, ki stajo pripravili ministrstvi za okolje in prostor ter za promet. Na sestanku bi morali biti tudi predstavniki obeh ministrstev in direkcije za državne ceste, ki so sami izrazili željo za udeležbo, žal pa so se zadnji trenutek iz utemeljenih razlogov opravičůi. Najbrž tudi zaradi pozne ure, saj je bil sestanek sklican za 19. uro, ob opravičilu pa so predlagali nov sestanek, ki bi moral biti čim prej. S tem so se strinjali tudi domačini, saj je bil prvi sklep tega sestanka, da skupaj s predstavniki pristojnih ustanov prehodijo plaz od začetka do konca in jim izrazijo svoje predloge in pripombe na študijo, s katero so sicer v večjem delu zadovoljni. Želijo in pričakujejo le, da bi program del iz te študije in vse nadaljnje ukrepe država zares in čim prej uresničila, če je že prevzela skrb in odgovornost za sanacijo. Številne izkušnje ob neizpolnjenih obljubah so pač preveč sveže in boleče. Na sestanku so izvolili tudi odbor, ki bo neposredno sodeloval z občino Solčava in pristojnimi državnimi organi, od njih pa zahtevajo, da jim program ukrepov tudi časovno opredelijo. V odboru so domačini Darko Podbrežnik, Peter Krivec, Božo Krivec, Vinko Slapnik in Jani Golob, ki gaje predlagal župan, njegova naloga pa bo stalni strokovni nadzor nad vsem kar se bo na plazu in okrog njega dogajalo. "Na sestanku smo domačinom. kolikor je bilo v naši moči, predstavili podrobnosti iz študije, več pa jim bodo gotovo povedali strokovnjaki. kijih tokrat iz opravičenih razlogov ni bilo. V ospredju je bila tudi ustanovitev odbora domačinov za neposredno sodelovanje z našo občino in posredno z državnimi ustanovami. Med drugim bodo domačini dajali svoje predloge, opazovali in nadzorovali dogajanje ter sodelovali z občino, da bi s skupnimi močmi čim prej rešili največje težave," je povedal župan Vojko Klemenšek Odbor domačinov bo vodil Darko Podbrežnik, ki tudi ni zadovoljen z vsem, kar se je Darko Podbrežnik irt Peter Krivec: "Pred desetimi leti naj bi nas posiušaii! "" zadnjih deset let na plazu dogajalo, predvsem pa ga moti, da ni bilo pravega nadzora nad deli, kaj šele projekta. "Zadnja študija s programom del je prvi večji korak, ki gaje država naredila do plaza, kar nam krajanom vendarle krepi upanje, da se bo plaz ustavil. V študiji tudi lepo piše. da bo kmalu čisto zares ogrožena tudi Solčava, če ne bo pravih sanacijskih ukrepov. Torej je zares skrajni čas. da stopimo skupaj z državo in najdemo prave rešitve, s katerimi bi dokončno odpravili ogroženost naših domačij in vasi v dolini. Zato smo tudi izvolili odbor, prvi naš predlog pa je, da se dobimo na plazu in da stroka prisluhne tudi nam in našim predlogom, saj vendar tu živimo in dobro poznamo razmere." Peter Krivec je gospodar na znameniti Macesnikovi domačiji. ki je edinstven kul-turno-tehniški spomenik evropskih razsežnosti. To je seveda druga zgodba, dejstvo pa je, da domačija v bližini plaza ni neposredno ogrožena, drseča gmota pa je doslej uničila kar 20 hektatjev njegovega zemljišča, pretežno gozda. Zato je imel tudi največ konkretnih pripomb in predlogov, pa tudi precejšnjo mero upanja, da se bo končno zgodilo nekaj koristnega. "Če bodo vse, kar je zapisano zares uresničili in če bodo vzeli zares tudi naše predloge in opažanja, potem se plaz mora ustaviti. Vodo je treba speljati iz plaza na njegovem vrhu, so sedaj pogruntali. Toda to bi morali pogruntati že pred desetimi leti. ko smo jim mi sami to predlagali, a nas ni nihče poslušal. Po vsem dogovorjenem resnično upam. da se bo plaz ustavil, mogoče ne takoj v enem letu, ampak se bo. Le besedo morajo držati in tudi nas poslušati." mjp Domačini so zaskrbljeni in trdno odločeni sodelovati. Občni zbor Gasilske zveze Velenje V letu 2000 pogasili 114 požarov PESJE - Vse od januarja so člani prostovoljnih gasilskih društev iz Šaleške doline pripravljali in izvedli redne letne občne zbore svojih društev, na katerih .so pregledali delo v minulem letu in začrtali letošnjega. V petek zvečer so to storili tudi mladi gasilci, ki so se zbrali v Paški vasi. V soboto zvečer pa seje v gasilskem domu v Pesju "zgodil" še zadnji občni zbor - delegati vseh PGD-jev, združenih v Gasilsko zvezo Velenje (GZV), so opravili jubilejni, 45. občni zbor. Po nastopu mladih gasilcev iz Paske vasi, ki so s pesmijo naznanili začetek zbora, in izvolitvi delovnega predsedstva, so sledila poročita o delu. Prva ga je podala predsednica GZV Helena Brçlez. Med drugim je povedala, da je imela zveza lani precej finančnih težav, ker občini Velenje in Šoštanj nista v rokih poravnavali obveznosti. Pred dnevi pa so podpisali aneks k pogodbi o financiranju, zato upajo, da se bo to v prihodnje uredilo. Potem je preletela delo po komisijah in prav vse pohvalila. Še posebej je omenila odlično delo z mladimi. pa tudi veterani in veterankami. Ob koncu poročila je poudarila: " Zavedati se moramo, da en sam človek ne pomeni nič pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Le trdno skupaj smo še močnejši, kajti pripadnost najbolj humani organizaciji pomagati kadarkoli in komurkoli ne bo nikoli zamrla, čeprav živimo v času hitrih in velikih spre- terani. Vrednote, na katerih moramo graditi, je samospoštovanje, ponos in solidarnost. To pa so vrednote, na katerih je zraslo gasilstvo." "Na pomoč" odhitelo 1246 gasilcev Zaradi opravičene odsotnosti poveljnika Gasilske zveze Velenje Jožeta Drobnica je Na 45. jubilejnem občnem zboru Gasilske zveze Velenje so se v domu gasilcev v Pesju zbrali delegati društev, ki ga sestavljajo in gostje iz sosednjih občin. memb. Zato menim, da bi društva morala biti usmerjena v svojo organizacijo tako, da bi v njem našli svoje mesto vsi člani, članice, mladi in ve- njegovo poročilo o delu v lanskem letu prebral podpredsednik. Izvedeli smo veliko konkretnih podatkov o delu gasilcev iz Šaleške doline. Na požarnem območju GZV je bilo lani kar 114 požarov, od tega na stanovanjskih objektih 40, na gospodarskih objektih 27, travniških požarov je bilo 27, gozdnih 8 in požarov na prometnih sredstvih 12. V teh požarnih intervencijah je skupno sodelovalo 1246 gasilcev. Ob tem je posebej omenil požarvgalva-ni in se še enkrat zahvalil za vložen trud in strokovnost, ki je preprečila katastrofo. Poleg že omenjenih intervencij so gasilci pomagali še pri poplavah (6 intervencij), pri prometnih nesrečah so pomagali 31-krat, pri drugih, kot je odpiranje vrat stanovanj in podobno, pa 80-krat. V teh intervencijah je sodelovalo 617 gasilcev. Poleg tega so lani na sušna območja prepeljali ogromno pitne vode. Opravili so kar 308 prevozov, prepeljali pa 1.992.000 litrov vode. Drobež je prepričan, da se jim ni bati za podmladek. V 13 PGD-jih in dveh prostovoljnih industrijskih društvih je 2359 članov, od tega 671 mladih. ■ Bojana Špegel TD Rečica ob Savinji Za obnovo znamenitega dvorca Rečiško turistično društvo je po številu in izvirnosti svojih vsakoletnih prireditev gotovo med niýboyšinii daleč naokrog, pri vsem tem pa prizadevnim Članom novih zamisli nikoli ne zmanjka. V lanskem letu so tako uspešno izvedli vse uveljavljene prireditve, že v letošnjem in prihodnjem letu pa jim bodo dodali nove. Dejansko so za novosti v prvih mcsccih žc poskrbeli, podali pa so sc v popcslrilcv kulturnega življenja v kraju in pri lem kol običajno uspeli, saj na Rečici lako kakovostnih prireditev že dolgo ni bilo. Nove zamisli segajo v velikonočni čas. Radi bi namreč obudili svojevrsten običaj glede butar. I/ preteklosli je namreč še poznana "suška godba," katere člani so v.se instrumente naredili i/ protja in hodili naokrog, za še vcqo pestrost dogodka pa so imeli s .sabo tudi prave inslrumcnle. Radi bi postavili tudi križev pot, vendar so pri seštevanju denarcev ug(Hovili. da so za leios prekratki. Tîi seveda ne pomeni, da so obupali, saj bodo letos skladno z možnostmi pripravili režijt) in del kostumov, vse ostalo in izvedba sama pa pride na vrsto naslednje lelo. Takšne in drugačne priredilve pa še niso vse. Najb{)lj zahtevna in zajetna naloga v naslednjih letih, ki so si jo zadali na nedavnem občnem zboru, bo obnova znanega Tavčarjevega dvorca, ki stoji na lepem mestu v središču kraja. Dvorce je pomemben zgodovinski in kullumi spomenik, kije tudi zaščiten, žal pa ga vse bolj najeda zob časa. Pobudo za obnovo so žc pred leti dali znani rečiški rojaki. zlasti prof. dr. Anton Dolenc, zdaj pa je zadeva dozorela. Se letos bi radi uredili vse potrebne papiije, da bi dela prihodnje leto začeli in jih v čim krajšem času ludi .sklenili. Seveda bodo pri tem potrebovali pomt)č dobrotnikov, zajeten vir sredstev pa vidijo tudi v pro-jcklih čezmejnega sodelovanja programa Phare. V dvorcu želijo uredili stalno zbirko bogate dediščine kraja in zaledja, lep delež k temu bo prispeval dr. Anion Dolenc, slalno in občasne likovne razstave, v kleli tudi prostor za vsakoletno ocenjevanje zgornjesavinjskih žclodcev, pa še kakšna zamisel se jim bo utrnila. Vsekakt'jr na Rečici ob Savinji lakšne prostore še kako polrebuje-jo, zalo je več kot umestna odl(.>člIev, da Tavčarjevemu dvt)rcu povrnejo nekdanjo veljavt) in mu zagotovijo vsebino, kakršno si nedvo mno zasluži. Mjp aprila 2001 "»•«ÉAS VI PIŠETE 23 MNENJA IN ODMEVI Bolero • nepozabna prireditev Malo jf ur v življenju, ki jih preživimo iako sproSCeno in ponolréinjcno. Taki uri smo doživeli na prircdiivi Bolero 2C0U v domu laiUure, Velenje. Tokral se je /brala v nabito polni dvi>rani skoraj vsa slovenska slrada in domači plesni studio. 7.C naslov prireditve, Zate živim, v uvodu ustvaril prijetno vzdušje. Vsi smo lahko občudovali naslovno pesem, ki so jo kapeli Marjan Zgi^ne, Boris Kopilar in Viktorija. Ob pesmih domaćih dveh: Irene in Natalije, se je, žal prireditev hilro prevesila v drugi del in se u.siavila íe oh ZgonCevi pesmi Mati. Sam je izjavil, Ja ga vsakič, iri in pol lela po smrti njegove malere. notranje pretrese in mu vsili solze v oči ...Tudi mi smo bili in čulili znjimrob lastnih in tako pogre.šanih materah, listih, ki jim dolgujemo življenja. Res je - mama je ena sama. najbolj ljubeča in odpuščajoča. pa Ja ne bomo zapisali, tudi razumevajoča. Ciorje, če ne bi bila! Soseda ob meni je po prireditvi vzkliknila: "Joj, poslušala bi jih vso noč!" Res je: tako je doživljala prireditev vsa dvorana, kije pela s pevei in burno ploskala. Namjeoslalsvetalin topel spomin: na naáe mame, katerih dela ne znamo nikdar dovolj vrednotiti. Na pevce in plesalce» ki sos pelo besedo in plesom živeli 2 mamami Mogciče je lakih, toplih prireditev, premalo, za nas! Da se ustavi čas. Da pobrskamo v sebi in se vpralamo: kako res imamo radi naSe mame? Gotovo ne samo za uro, dve. Dokler bo stal svet, bo z njimi živela tudi mama. Ta ne sme in ne raore bili razvred-nolena. Čeprav mnogokrat stisne zobe. in bolečino ob svojem otroku, ki jo je žalil, potisne vase. Ne, veliko več smo dolžni našim materam, ki .se skoraj nikoli ne izneverijo svojim otrokom. Misel, ki jo je prižgala prireditev, naj ^c dolgo živi v vseh nasi ■ Vis Promet v mestu! Daje promet v Velenju (oziroma prometna ureditev) lakšna, kol je, ni vzroksamo. kol bi rekli strokovnjaki, v ne-načrtnem delu stroke v preteklosti. Vsi vemo in to tudi najraje naredimo tako, daje kriv kdo drug in ne mi. Ker pa se časi spreminjajo in mi prihajamo v zrela leta, bomo morah pričeli razmišljali, kako odpraviti napake, ki so bile fv kolikor so res bile) narejene v preteklosti, Ker je promet reševala in ga Šc rešuje politiko. ni bilo in tudi ne bo uspeha. V Velenju imamo strokovnjake, ki bi lahko pomagali. Kolikor mi je zjiano, so pripravljeni kaj postoriti za rešitev oziroma pri pripravi predlogov rešitve prometa. Osebno menim, da hi morah upo.Çtevati nekaj dejstev, ki jih je nanizal g. Aleksander Kneževič v NaAem času 1. kjer je kritično in argumentirano trdil, da bi se moral odlok, ki je bil sprejel na zadnji seji Sveta MOV, imenovali odlok o pobiranju parkirnine in ne o ureditvi prometa. Občinska politika bo morala nameniti več sredstev za reševanje prometa, tu mislim iz strokovnega vidika, če želimo prebivalcem me.sta in okolice zagotoviti normalne življenjske prometne razmere. Politika bo morala priznati, da ni sposobna reSili problema prome-lav Velenju in zaprositi stroko iz doline, da pripravi delovni razvojni dokument. Ko bo ta pripravljen, bi morali tak dokument nari>čitiše pri •Strokovnjakih, ki ne živijo v našem okolju. S lem bi preprečili politični vpliv na od- Zadnje pismo Ireni irena, y'emo, da je vsezcwuin. vcndarnukaj he-sed moramo povedali v spomin naie, no naše aknptio 0tr(}.it\'0, na naše prijateljsko. Drobcena punčka kot d in-la, nasmejana, razigrana, in kar naenkrat hila si dckfe. Ljubezen, služba, usoda, nus je postavilo vsako na svoj tir /jvljenjepa je teklo naprej, vsako posebej, po nom neznanem tini. Velikokrat smo se srečevale, vedno smo se veselo pozdnn'ile, loda, fndi grenka solza je pritekla. /.ivijenje pa je leklo naprej. Mladost In njene sanje pa so ostale tam daleč, nedosegljive. Naši ljubi otroci pa rastejo in nas opominjajo, da čas nekam h ili. Usoda pove, da je življenje lahko zelo kntto. Bolezen pride takrat, ko duša najbolj /«?//. Rešilna bilka je bila predaleč, fi o-ja roka dniga Irena, se je ni niii dotaknila ^ Mezen je fvo-jo diLŠo ift Civje ranjeno srce vzela sivj objem. Z objema bolezni le je izsirgala kruta smrt. Ostaja grenko spoznanje, da je ugasnilo še eno Življenje, naše vrstnice, prijateljice mnogo, mnogo prezgodaj, da je Uriika izgubila mamo, draga Irena tvoja mama in oČe tebe, svojega otroka. Peter in Valerija sestro... Veš Irena, pomlad je prišla, rože ne c}'etyo, ptički ne žsr-goUjo, še sonce nekam zaide, v lem žalostnem spoznanju, date večni. '/.ivijenjepa teČe naprej, po nam, neznanih tirih. Tvoje prijdteijiee ločitve. Potem se morajo sestali strokovnjaki obeh usmeritev in lokalne pohtike ter s skupnimi močmi najti reJitev, ki bo veljala za daljše obtiobje. In to ne glede na ceno morebitne odstranitve že postavljenih objektov. Če bi bilo to potrebno. Po teh uskladitvah se šele lahko prične aktivnosti pt^ fazah. ki jih je potrebno tudi dO' govorili, ter sprejeti nek politično razvojni konsenz med strankami, ki so v občinski p^)-htiki. Ta dokument naj bi bil realna osnova za izvajanje lega tako potrebnega projekta zii mesto Velenje in okolico. Pozicija ali oblast ])i izvajala to odločitev, opozicija pa nadzirala. Í5ele ko bomo priznah. da je to potrebno naredili, lahko občani računajo, da se bo postopek le končncí. pa čeravno vsaj pet let prepozno, pričel, Kmalu bi se morali dogovorili ali vsaj pričeti razmišljali o projektnih rešitvah dovoza na avtocestni križ z razbremenitvijo prometa v mestu. Tako se lahko prebivalci doline tudi nadejajo bolj čistega okolja. Razmišljanja aktualne oblasti v mestu. Ja Velenje obvoza ne ptMrebuje in bi s tem izgubili obiskovalce, niso prepričljiva. Turistom ali obiskovalcem je potrebno ponudili veliko več kot pa gosli promet skozi mes(o. Vsi, ki sle obiskah taki>ne ali drugačne znamenitosti doma in v tujini, se boste spomnili, da sle morali zaviti s kakšne bolj oddaljene ceste pn>ii srediSču, kjer ste si lahko ogledah znamenitosti središč. Vsako srednje vehko mesto pa ima dovoz in oJvoz iz mesta po različnih lokacijah in vas pri' pelje nazaj na ceste, s kaiere sle zapeljali v mesto. ■ Frarfc Sever Pojasnilo Policijske uprave Ceije "Kdo kroti nai>e polic iste I'* Vvašem tednikuNa^Čas,je bilo v rubriki Pisma bralcev. 29. marca, (ibjavljeno pismo g. Dejana ApŠnerja z naslovom "Kdo kroti naše policiste!" Na P(ïlicijski upravi Celje smo v zvezi omenjene zadeve sprejeh tudi pritožbo na piw stopke policistov z identičncj vsebino. Za preveritev navedb je na Policijski upravi Celje že imenovana posebna komisija, ki preverja zakonitost in strokovnost uporabe policijskih pooblastil. Z rezultati ugotovitev bo seznanjen lako pritožnik kol javnost. ■ /rena Gorenak, pooblaičenka za stike z javnostjo PGD Šentilj ostalo 5 milijonov v tedniku Naš časšl. 9 z dne 8.3.20U] je novinarka Bojana ŠpegcI poročala o dogajanju na CiK^nem zboru PCîD Šentilj, ki je bil dne 17. 2.21)01. Vsi-cer zelo korektnem p(m>čanju je prišk» do napake v delu, kjer pravi, da je PGD Šentilj v preteklem letu zbralo 30 miljo- nov tolarjev, porabik» pa 5 mi-Ijonov manj. Ker je zgoraj omenjena trditev med članstvom P(tD Šentilj ustvarila vtis, da so na občnem zboru dobili nept^pol-no informacijo in zaradi objektivnega obveščanja javnosti, želimo to napako popraviti. Res je, da smo v preleklem letu zbrali 30 miljcm<">v tolarjev. Od lega smo samo za gasilski avto GVC 16/25 porabili več kol 25 miljonov (napaka je verjeino nastala tukaj), za skoraj 1 miljon smo nabavili nove opreme, vrnili smo morali kredit v višini 3 miljonov. Tu se pojavljajo tudi redni straski pri delovanju društva (ogrevanje, komunalne dobrine, elektrika, izobraževanje operativnih članov, zavarovanje doma in opreme ...). Iz vsega ptwedanega Izhaja, da smo imeli že kar srečo, da smo preteklo leto "zvozili" v mejah pť)ziiivnega paslovanja. Tako nikakor ne drži, da nam je ostalo 5 miljonov, kol je bilo razvidno iz omenjenega članka. ■ Upravni odbor PGD Šentilj O gradu v Šentilju v zadnji Številki Našega časa smo objavili reportažo o razpadajočem gradu v Šentilj u. V njem smo kol denacionali-zacijske upravičence navedli rodbino Kolšek. saj so la priimek uporabili naši sogovorniki, zgodovinar Tone Ravnikar in predstojnik urada za negospodarske zadeve mag. Peter Kovač. Načlaneksejcodzval Boris KoliU;k iz Velenja, z dodatnim pojasnilom o zgodovini in lasinikih gradiča. Med drugim pravi: ""Nikoli v večslolelni zgodovini gradu ni bila lastnica gradu rodbina Količek. Zato tudi pri denaci-onahzacjji rodbina Količek ni mogla dobiti vse odškodnine. V članku omenjate Miha Vodnjaka kol lastnika gradu preU rodbino KoUek. V resnici je po njem postal lastnik gradu njegíw nečak Franc Go-ričar iz Šoštanja, po njegovi smrti pa njegova hčerka Eleonora Goričar, katere eden izmed daljnih son'>dnikov sem tudi jaz. Cleonori Goričar so po vojni tudi nacionalizirali grad in zemljo okoli njega, ki so jopo agrarni reformi dobili okoliški kmetje in jo nato prcidali za parcele. Eleonora Goričar je tudi vložila zahtevek za denacionalizacijo, ker pa je prej umrla, je postopek naprej voti in točk s pomočjo fotografij. ?o kosiluna Lovski koči na Lubch pa jih je čakal dru^ del tekmovanja. Tudi la dei je bilziibaven. Ekipe so mcîrale priti do cilja s pomočjo karte in kompa.sa. na kontrolnih točkah pa so morale re.seva-li zabavna vprašanja oziroma Ispravljati zabavne naloge. Med potjo so ekipe čakala Žtevilna Šaljiva presenečenja, ob kcsncu tekmovanja pa 5e privlačne nagrade in pokali. Da pa so ekipe, ki so bile najboljše. laiikc^ odSle domov polnih rok nagrad, so nam ©mogočih: mlekarna CCLEIA, RADENSKA, dd., NES. VE-PLAS, (JORENJKA. SIOL, GORENJE gostinstvo, PRESTA. d.o.o., McDONALDS. PRUCTAL. VTV, NAŠ čAS. PGD Skale in LD Skale. Zahvaljujemo se vsem, ki so sode-kivali in pc^magah pri izvedbi lega tekmovanja. ■ Rok MikSavžina 24 SPORT IN REKREACIJA 5. aprila 2001 Vratar O/no Laliè • v odlični formi (vos) NK Rudar Prekinili slab prvenstveni niz Nogometaši velenjskega Rudarja so v Si.Mobil ligi v sobcil-nem nočnem lokalnem derbiju s Publikiimom po do^em iasiu spet razveselili svoje navijače, saj so zmagali z 1 : H. Zadetek Je dve minuli pred koncem rednega dela tekme dosej^el Klemen Lavrič. Rudarji so lako prekinili ni/ cismih slabih prcJstav. v katerih su si od možnih 27 lock priigrali le štiri. Tekma jc bila vseh 90 minut več ali manj enakovredna. Celjani so domačim nevarno zaprelili že v3, minuti, še iicvarncje pa po petnajstih minutah igje. ko je sreča v obliki leve vratnice rcSila /elo dobrega domačega vratarja. Z udareem v okvir se je po približno 20 minutah igre v drugem polča.su gostom oddolžil tudi strelec edinega zadetka Klemen Lavrič. S to /mago so Velcnjčani obdržali peto me.sto. ki jim v tretjem dolu prvenstva prin;»ša nekoliko l;i/ji razpored, v šestih tekmah bodo gi>slilelji, v petih pa gostje, Poleg tega so s sobotnimi tremi točkami /manjšali ra/liko za Publikumom eno točko, za tretjo IH1" (iorieo. ki jc v nedeljo nepričakovano doma doživela pora/ s Primorjem, pa zaostajajo samo še za tri. Če se je rudarjevim strelcem s sobotno zmago vrnila .samozavest. bo p()kazala že sobota, ko bodo v prvenstveni tekmi tloma ((ostili sežanski Tabor 'IVkma bo nb IK. urí. Včerajšnja sreda /a "rud porazu Lleklra (4(1) »staja nauMu), tťiidarsejije M u ril hm' iioiiniii ph-hližal na zj^olj točko zaostanka in napo%ee Kocka v sobiitooh 19. uri ali pa preberete v naslednji številki Na.icga ča.sa. Tako so igrali Liga Si.Mobil, 22. krog: Rudar-CMC Publikjm 1 : O (0:0) Rudar: Laiič, Jeseničnik. Pođ-vinski (Boškovič), Binkovski, SulejmanoviS, Deranič, Plesec, Spasoievič, Lavrič, Ibratiimovič (Goršek), Mujanovič (Babaj). Strelec: 1 .O-Lavrii (89). Druga SNL, 19. krog: Aluminij • Esotech Šmartno 3 : 1(2:1) Esotech; Kalíšek, Purg (Uia-ga), Borštnar, Vedenik, Mernik, Bingo, Repovž (Mir), Kraljevič, Ariič, Mujakovič, Smajlovič. Strelci: O : 1 - Smajlovič (29). 1 :1 - Borštnar (39, artogol), 2 : 1 - Perkovič (45. 11 m), 3 : 1 Ceh (72). Tretja SNL, 16. krog: Usnjar - Stojnci 2 :0 (2 : 0) Usnjar: Čanič, Daničič, Pavič, Radjsinovič, Kočnik, Novak (Mustatič), Šabanovič, Pudgar (Rusmir), Kovačič (Cvijič), Hojni k, Švarc. Strelca: 1:0- Švarc (3), 2 ; O - Hojnik (12). Prva B. SKL,2. krog končnice: ZM Maribor-Elektra 105: 92 (77:67, 48:46, 24:24) Elektra: Brinovšek 2, Ko-vačevič, Zupane 2, Rizman 15. Tajnik13,Vugdalič 20. Milič13, Božič 16, Nuhanovič 2, Karlo 7. Druga DOL, 22, (zadnji) krog: Ljutomer - Šoštanj Topolšlca 0:3 (-23, -20, -21) Šoštanj Topolšica: Medved, Mihalinec, Hriberšek, Babnik, S. Sevčnikar, D. Sevčnikar, Pavič, Sovinek, Bujak, Kugovnič, Du-plišak, Brišnik. NK Esotech Šmartno Prvi poraz po štirinajstih i^rogili Ni^ometašem šmarskega Esotecha je v drugi državni li^i uspel sijajen niz, saj kar 14 kro^^ov zapored niso bili poraženi, torej Je trener Vojislav Simeunovič v nedeljo v Kidričevem doživel sploh prvi poraz od dne, ko je sedel na šmarsko klop. Pri začetku in koncu tega niza so imeli vmes prste igralci Aluminija iz Kidričevega. Šmarcuni so namreč zadnjijesen-ski poraz doživeli z Aluminijem. is1a ekipa pa je v neckljozzma-go 3:1 prekinila njihovo serijo neporažene>sti. V lepem vremenu sta v Kidričevem obe ekipi začeli previdno. V/clji po zmagi .so domačini sicer več napadali, gostje pa so čak;ili na ntuspriitne napade. Takšna taktika sc jim je obrestovala v 2y- minuli, koje po prodoru in pidaji Arliča domačo mrežo ziitresel Smajlovič. Po vodilnem zadetku gostov se je igra še bolj razživel;!, v39. minuli pa je sodnikza domače doso-dil enajstmetrovko. VraUď Sm;u čiuiov Kalisek je strel ubnuiiL Borštnar pa je za lem nesjiretno zadel liistno mrežo. V sodnikovem podaljšku so gostitelji povedlizZ: 1, znova po doso-jeni najstrožji k;i/ni. V nadaljevanju sta obe ekipi igrali odprto, tiikšno igro pa so vnovčili domačini, ki sov 72. minuti svoje vodstvo povišali na 3:1. Po zanesljivem vodstvu niispro tni kov so gostje iz Šmart-nega zaigrali še holj napadalno, vendar niso biii na ravni prejšnjih tekem, za nameček pa je Arlič v 89. miNuti zastre-Ijiil enajstmetrovko. Šmarčimi so po lem porazu zdrugeg:i zdrsnili na četrto mesto in nimajo 35 ločk, prehitela ]iasta jih Elan (38) in Aluminij (3(S). vodilna Švila Iriglav paže imajo še.st ti>čk prednosti (44). Pc:ouvTÍ>čeni .fadrim Šepič{33)jebil v tem krogu prosi in bo v tws led njem krogu doma igral z zadnjimi Ren-kovci. vneileljo pa bodo "počivali" SnKďčani. ■ Janlio Goričnik Tjaša Rehar OK Šoštanj Topolšica S prvo ligo v žepu na zaslužen počitek Pri koncu Je sezona, ki so Jo odbojkarji Šoštanja Topolšice zaključili z gladko zmatio na gostovanju v Ljutomeru, vceloli pa i uvrstitvijo v I. državno iMll)ojkarskolit>(i, kar je bil ludi njihov cilj in velika želja na začetku sezone. V Ljutomeru so z najvišjim izidom 3 : C) premagali kirbene domačine in dokazali, da se znajo zbrali ludi na lažjih lekmah in pi> napornem tekmovalnem urniku, ki traja že vse od oklobra. V lem času so v 22 tekmah nanizah kar 20zniag.od možnih fi6 ločk pasojili osvojili kar 5y. i'eprav so na ta dosežek upravičeno ponosni, že ^edajo naprej in oh tem ne skrivaj(i želje, da bi se med iiajbťiljšimi slovenskimi odira jkarji tudi trdno z.i.sidrali. Zalo bodo še nekaj časa trenirali, saj bi bil po mnenju Irenei]a Pozdniaka odmor do polelja predolg. Ob lem dosežku naj odbojkarjem izrečemo vse čc.stilke. Seveda pa lega ne bi dosegli bre/ pomoči sptinzorjcv, uprave kluba, zvestih navijačev 1er mnogih dn;g)h. ki jim gre zahv.ila nesebično pomoč, obenem pa vsem velja povabilo k uživanju v tem lepem šporlu tudi v prihodnji sezoni. ■ R.K. Mali nogomet Dijaici šolskega centra državni prvaki Sklepni turnir letošnjega državneca srednješolskega prvenstva v malem nogometu Je 1)11 v Novem meslu, nanj pa su se uvrstile ekipe Srednje ekonomske .šole Novo mestu. Poklicne in tehniške gostinske šole Marihor in Šolskega centra Velei\je. Velei^čani so si nastop med štirimi najboljšimi priigrali £ zmagami na četrllinalnih in pol-ťinalnih turnirjih v Velet\ju in Mariboru. VtekmizauvislilevvfinalejeekipaŠCVzZ; I premagala domačine iz Novega mesta, oba zadetka za zmagovalce je dosegel ( iregor 7.a-ger. v ickjni za prvaka pa so bili Velcnjčani z I : (1 boljši od vrstnikov iz Kopra, zadul pa je Matic Ilu-darin. To je po .šestih Iclih nov naslov državneg,! prvaka za dijake šc-v. Za najboljšega igrafca turnirja je bil izbran (iregor Zagcr, ekipo pa je treniral in vodil Franci Oblak. ■ Državni prvaki • čepijo: Zoran Kijanovič, Gregor Zager, Rok Satier, Meš Jeseničnik, Elvir Haliiovič in Marko PoMeka; stojijo: Nenad Tasič, trener Franci Oblak, Vito Adam, Rusmin Dedič, Matic Hudarin in Boris Kranjc. NK Usnjar Spet v korak s Ptujčani v Iretji držuMii ligi su nogometaši šoštanjskega Ustvarja v treijem pomladanskem kriq>u pr\lč zmagali, na svojem igrišču pa s» hili z 2 : O boljši ihI Stojncev. V njihov prid Je hil tudi izid na Pluju, Kjer Je vodilno domače moštvo igralo neodločeno s Krškim. S tem so Šošlanjčani razliko do vodilnih Plujčanov zmanjšali samo na točko, tretja Paloma pa za njimi zaostaja že za šest točk. Usnjarji so za zmago polrelH>va!i samo desel minul. 7,e v i. minuli je Denis Svare do.segel prvi zadelek. končni izid pa je že v 12. minuli ptislavil Milja 1 lojnik. Do konca tekme so imeli usnjarji še nekaj iepih prilik, vodsiva pa jim vseeno ni uspelo povišali. B Namizni tenis Tri zmage in poraz ERE v nadaljevanju prvenstva v I, državni namiznoteniški ligi soigralci ERE v zadnjih tretjini marca ixlígrali kar štiri srečanja. V sretlo, 21. marca, so na domačem parketu osnovne šole (šuštava Šiliha gostili eki|Miz Križ iiijopremagiili z najnšjiin močnim rezultatom 6:0 (igralcem z (iorenjske so prepustili en sam niz). V sohoto. 24. marca. Je ekipa ËRE gostovala v Preserjih in z rezultatom 6:4 dosegla novo zmago in s tem nov par točk. NTK ERA Velenje - Jure Slatinšek, Damijan Vodušek, Tadej Vodušek, Uroš Slatinšek, trener Stanislav Slatinšek V .sredo, 28. marca, so Velenjčani gosltwali v Radljah ob Dravi in premagali domačo ekipo z rezulialom (i: 1. 7.atlnjo tekmo rednega dela prvenstva so luligrali v soboto, 31. marca, v Velenju in z vodilno ekipo prvenstva Î'.N'IK, Marihor izgubili s 6:4. Domači igralci so se v izenačenem dvoboju dobro upirali gostom iz Marilx^ra, ki so na koncu, predvsem zahvaljujoč svojim izkušnjam, vendarle zmagali. Po koncu rednega dela ptven.slva je ekipa ERE s 17 točkami osvojila ň mesto in sc bo v končnici prvenstva borila za mesta od 5 do S. Člana CRE Uroša SlalinSka pa je državni kapelan Jože iîrh uvrstil tudi med čiane slovenske reprezeniance, ki I» sredi aprila odpotovala na svetovno prvenstvo v namiznem tenisu v O.sako na Japonsko. To je nedvomno velik uspeh mladega igralca iz Velenja in seveda tudi prLcnanje strokoxTiemudelu trenerjev KITC ERA Tempo Vele-nje. Miha Kljajić v finalu SSD v četrtek. 29. marca so na osnovni šoli v Radečah uspešno Izpeljali polfinale državnega prvenstva za osnovne šole v namiznem tenisu v posamični in ekipni konkurenci za SV Slovenijo. Na poltuiaie seje u^Tstilo po osem učenk in učencev ter 4 najlxiijše ekipe iz Po-savja, Zasavja, Pomurja, Podravja, Koroške, jVlarilnira, Celja in Velenja. Poltinala v Radečah so se kot predstavniki Posavja, Zasavja, Celja in Velenja udeležili tudi učenki ()à Livada Velenje l'amara Jerič in Maja Sluga, učenec OŠ Ša lek Velenje IVliha Kijajič in ekipa OS Karel Destovnik Kajuh §uštai\j. Med učenkami je Taniara Jerič osvojila pelo mesln. Maja Sluga je bila šesta, ekipa KDK Šoštanj pa je osvojila četrto mesto. .Med učenci je pravo presenečenje pripravil učenec šestega razreda OŠ Salek Miha Kijajič, ki je v močni konkurenci (naslopili so štirje učenci, ki st> uvrščeni med desel najbciljših kadetov Slovenije) o.svojil čeirlo niesto in se s lem. kol edini predstavnik na.šega področja, uvrslil na finale državnega prvenstva za osnovne šole v namiznem tenisu. Za prelxíj v finale je premagal letošnjega kadetskega prvska SVregijeTima Fridriha iz Murske Sobote. Na linalu lega tekmovanja, ki bo 19, aprila (verjetno v Velenju), lx> nastopilo osem najboljših učenk in učencev 1er štiri ekipe iz cele Slovenije. ■ OK 5. aprila 2001 «»áCAS SPORT IN REKREACIJA 25 Uroš Slatinšek Zdaj na svetovno prvenstvo Tii mesec Im» v japonski Osa-ki svetovno prvenstvo v namiznem (enisu. med največjimi svetovnimi mojstri pa bo zu slovensko reprezentanco z-d-i|;r:il tudi 21-ietni študent 3. letnik;! ljubljanske Fakultete za Sport Uroš Slatinšek. sicer član velenjskega namiznote-niškega kluba EI^ Tempo. To je seveda veliko priznanje z:mj in krona njegovih dosedanjih uspehov. »Žc na začciki! sezone som vso slavil, da bi se uvrslil na največje srečanje mdjslrov lega Spona. Vse sem podredil lemu cilju, ludi Studij in pn)sli 6is. 'Treniral sem dvakral do Irikral ali pet do šesl ur na dan. Klub ERA lempo mi je omogočil igranje na tumiijili v lujini, s čemer sem nabiral mednarodne točke in i/Jcuiinje. zalo je ludi slovenski seleklor Jože Uril uvidel, da znam igrali v mednarodnem merilu. Na domačih tekmovanjih sem nekoliko slabše začel, ko pa sem I if. J^'' i \ a f I pridobil nazaj mojega bivšega Ireneija Bojana Riika, sem hi-Iro napredoval in se kol čeir-li slovenski igralec uvrslil v slovensko reprezentanco za -laponsko,« je zadovt^ljen Uro.š Slatinšek. 'Ib seveda ni njegovo prvo veliko tekmovanje, saj je lani že igral na evrgi>v izboljšali dosedanji državni rekord. V posamični konkurenci sta Bamivšek in Hlagcivič s po .^50 krogi osvojila 4. in 5. mesto. Odlični so bili tudi pioniiji. ki so s 526 krogi nastreljali nov klubski rekord in osvojili 6. mesto v državi, nastopili pa so Luka Avberšek (176), Blaž Borovnik (179) in Manuel Filipovič(17l);med posamezniki je bii / <>. mestom najboljši Bor(wnik. Ze leden prej je Simon Mi-helak /magal na državnem srednješolskem prvenstvu. Strelsko družimi Mrož vsi ti dtisežki ulwijzujejo, da kljub nemogočim prostorskim razmeram in finančni stiski še naprej vzgaja mlade upe. Seveda strelci upajo, da bodo odlični do.sežki pripomogli pri iskanju primernejših pvigojevza nemoien razvoj strelstva v Velenju. Maraton v Rimu - z množico Siovencev Sedmega mednarodnega maratonskega teka v Rimu seje v organizaciji MTS Gorenje udeležilo kar 7tl Slovencev z vseh koncev naše države. Prva spomladanska nedelja je rezervirana za maratonski tek v »večnem mestu«, ki je letos privabil na klasično maratonsko progo, dolgo 42 km in 1V5 m, več kol šest tisoč tekačev sveta. Poleg pravega maratonskega teka, ki se je pričel in končal v neposredni bližini antičnega koloseja, so organizatorji poskrbeli liidi za tek na 5 km dolgi progi, ki pa je privabil še dodatnih več kol 15 tisuč tekačev. Ko sem v dru/bi organizatorjev in lotore-porterjev spremljal maraton v živo iz odprtega, posebej za to priložnost prirejenega vozila, sem doživel kar neka; občudovanja vrednih odzivov na pojasnila, da sem v Rimu z večjo skupino maratoncev, rekreaiivcev in spremljevalcev, mera pa je bila polna, ko .so zvedeli še to. da smo prispeli kar z dvema avtobusoma. Povedali so; Med slovenskimi udeleženci na maratonu v Rimuje bilo največ udeležencev iz Gorenja. Seveda je večina med njimi svoje potovanje v Rim dodobra izkostrila za turistični ogled, čeprav pa jih je po sviije prerzel tudi martonski tek. Svoje vlise so strnili v nasledi^jih kratkih izjavah. Jana Napotnik.: »Najbolj v spominu mi bo ostal pogled z vrha kupole bazilike svetega Petra v Vatikanu in občutek ob startu množice maratoncev. Ponosna sem bila, da so med njimi bili Slovenci in tudi mi kol gledalci smo po svoje zastopali Slovenijo. Se nikoli nisem videla loiiko športnikov na kupu in tudi prvič sem bila na takšnem potovanju, kjer je združeno športno gostovanje s turističnim ogledom.« Marko Jevšenak: »«Med Gorenjčani je vedno prijetno, lako je bilo tudi v Rimu. "ludi zaradi lega b-vine. Maratonska prireditev pa je privlačna tudi zaradi tega, ker se lahko na krajšem teku preizkusimo manj vešči tekači. Podobno je bilo lani tudi v Pragi, kjer sem med lekom nosil zastavo.« Damjana Benko.: »Rim lahko vsakega vedno znova prevzame. 'Tokral sem bila prvič z maratonci in doživela utrip množice. Vesela sem. da sem se udeležila leka na .S km. kar je bilo še posebno doživetje. Med tisoči in tisoči tekači je občutek prijeten, saj se počutiš kot član velike družine. Po teku smo Slovenci še družno pozdravljali maratonce, posel">ej med njimi Slovence. Vsak. ki pre- |- teče to razdaljo, je junak v pravem pomenu besede.« Vinko Uežan.: »Za izlet sem se odločil predvsem zaradi ogleda zgodovinskih znamenitosti Rima in Vatikana. Druženje s tekači je bilo i/redno prijetno in si še želim srečanjaz njimi. Sedaj mi je žal, da se nisem udeležil leka na 5 km. Sploh si nisem predstavljal, kako vse lo izgleda. Neverjeten in enkraten je bil pogled na reko tekačev, ki se je zlivala na ciljni prostor pkogorju. Kasneje so v prijetnem objemu koče spoznavali še načine orientacije na terenu. Pred tečajniki je še zaključna celodnevna tura. ki bo vsebovala preizkus lehnike hoje, orientacijo, prvo pomoč in reševanje ter spoznavanje gt^r-ske naravo in prehrane. Ib praktično usposabljanje bodo predvidoma v prvi polovici maja izvedli na Dle-skovški planoti v Savinjskih Alpah. ■ M.H. KMN Fori Škaie - apriia 11. medobčinska liga Klub malega nogometu Fori Skale bo letos izvedel že 11. medobčinsko ligo v malem ni^ometu, ekipe seveda igrajo v 1. in 2. ligi. Ekipe za prvo ligo so znane glede na lanske uvrstitve, ostale in novo prijavljene ekipe pa bodo sestavljale drugo ligo. Će bo prijav preveč, bodo upoštevali datum prijave. Tekme bodo ob petkih od 16.00 do 20.00 od aprila do oktobra, pni krog pa bodo predvidoma odigrali 20. aprila. Prijave sprejemajo najkasneje do ponedeljka. 9. aprila, vpisnina je .^4.(J(K) loliujev in jo je možno plačati v dveh obrokih, ekipe pa jo lahko plačajo tudi na sestanku vodij ekip, ki bo v ponedeljek, 9. aprila. ob 19.00 v prostorih GD Skale. Informacije: Božidar Repnik. 589-37-62 od 15.00 naprej, (ÎSM: 041-776-076. ■ t v' • • Jl^ ^^ -N «A S''---- 26 MODROIBILA KRONIKA 5. aprila 2001 POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Poškodovanje vozil v pclck, 30. marca, jc ncznanec v Velenju, na parkirnem prostoru stanovanjskega bloka Tomšičeve 15, namerno poškodoval lak na osebnem avlomobiiu. Lastnico O. G. je oškodoval za okoli 120.000 tolarjev. Kar iztirili avtomobilov pa se je na podoben način lotil ncznanec (ali neznanci) v noči na nedeljo, 1. aprila, na Jenkovi ccsti v Velenju. Na udaru so bili Umos, dva golfa in accent. Lastniki so skupaj oškodíwani za kar 61)0.000 tolarjev! Kraja pnevmatskih izvijačev v dneh do 30. marca, je neznanec v obratu hladilne tehnike v (lorenju, Notranji opremi i/vršil tatvino dveh pnevmatskih izvijačev, vrednih 240.000 tolarjev, Ukradli jugo v noči na soboto, 31. marca, je neznanec na Cankarjevi v Šoštanju ukradel osebni avto jugo skala, temno rdeče barve, registrskih oznak CE 33-95V. Lastnico M. K. je oškodoval za 120.000 tolarjev. Vlom v vozilo v.soboto, 31. marca, je neznanec vlomil v tovorni avtomobil na parkirišču na Šaleški cesti v Velenju. Iz vozila jc odnese! več zavojev različnih cigaret in buteljk vina 1er lastnika M. K. oškodoval za okoli 88.000 tolarjev. V noči na ponedeljek, 2. aprila, pa je neznanec vlomil v kombinirano vozilo znamke Peugeot, na Tomšičevi v Velenju. M. P. je iz vozila odnesel dve udarni kladivi, vredni 220.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Dve hudi nesreči v enem večeru v ponedeljek, 2. aprila, sta se na območju Policijske postaje Žalec zgodili dve nesreči s hujšimi posledicami. Prva ob 19.40, na parkirnem prostoru Osnovne šolev Pet-rovčah, kjer je 3()-letna voznica osebnega avtomobila A. V. iz Kasaz pri polkrožnem vzvratnem obračanju trčila v 60-letnega pešca F. M. iz Šempetra, ki je pri irčenju ulrpel hudo telesno poškodbo. Druga hujša nesreča seje zgodila ob 20.15 na Kidričevi ulici v Žilicu, 30-leini G. J. iz Žalca, voznik osebnega avtomobila, je vozil iz smeri ulice I leroja Staneta proti Bevkovi ulici. V bližini Prežihove je vklopil levi smernik ter pričel zavijati. V tistem trenutku je za njim pripeljal 17-letni voznik kolesa z motorjem S. K. iz Žilica in ga pričel prehitevati. Med vozili je pri.šio do trčenja, v katerem sc je voznik kolesa z motorjem hudo telesno poškodoval. Njegov 20-letni sopotnik Z. K. iz Žalca pa je utrpel lahke telesne poškodbe. Ukradeno: Računalnik in cestninski boni v Vrbju pri Žalcu je neznanec v noči na sredo, 28. marca, vlomil v prostore podjetja CíraťoUt d.o.o. in ukradel prenosni računalnik 'Ibshiba ter cestninske bone v skupni vrednosti okoli 80,000 tolarjev. Denarnica v sredo, 28. marca, opoldne, je neznani predrznež izkoristil odsotnost oškodovanke M. Ž. in ji iz pi.sarne Upravne enote Žalec ukradel denarnico z denarjem in dokumenti. Oškodoval jo jc za okoli 35.000 tolarjev. SmučI in spalna vreča Na Bevkovi v Žalcu je nekdo vlomil v kletne prostore stanovanjskega bloka in iz ene od kleli odnesel smuči, spalno vrečo, plinski jeklenki in ribiško palico. Lastnika J. G. je oškodoval okoli 70.000 tolarjev. Ženska torbica v četrtek, 29. marca, dopoldan, je neznanec iz čakalnice zdravstvenega doma v Žalcu ukradel žensko torbico z denarnico, osebnimi dokumenti, nekaj gotovine in mobilnim telefonom. Lastnica M. J. je oškodovana za okoli 60,000 tolarjev. Namerno poškodovani avtomobili v četrtek, 29. marca, med 19. in 22. uro, jc neznanec na parkirnem prostoru v Migojnicah namerno po.škodoval osebni avto opel vectra. Lastnik S. L. je oškodovan za okoli 100.000 tolarjev. V ponedeljek, 2. aprila, okoli 15. ure, so nekoga na Prežiho- vi ulici v Žalcu motili parkirani avtomobili na prostoru pred stanovanjskim blokom. Z ostrim predmetom je poškodoval 3 osebne avtomobile in lastnike oškodoval za okoli 150.000 tolarjev. Spet marihuana Velenjski policisti so 29. in 30. marca, na podlagi pridobljene odredbe, opravili hišno preiskavo pri 34-let- De/ zasežene "robe". nem L. P. v Šoštanju. Pri tem so zasegli 3 PVC vrečke posušene zelene snovi, 20 manjših PVC paketov, s prav tako zeleno rastlinsko snovjo ter 109 sadik v cvetličnih lončkih in 50-gramsko medicinsko tehtnico z utežmi. Sumijo, da gre za drogo, zalo so snov predali v anaJizo kriminalistično tehničnemu laboratoriju Policijske uprave Celje, Če se boi/Jcazalo, daje sum utemeljen, bodo zoper L-P. napisali kazensko ovadbo. Nogo s plina! Velenjski policisti bodo do 15. aprila budno .spremljali hitrost voznikov na območju Šaleške doline. V uporabi imajo (spet) laserski merilnik hilrosli. Raziskana še ena serija vlomov po Velenju Iz petih vlomov 3.300.000 tolarjev škode Velenjski policisti su skupaj s kriminalisti prejšnji teden prišli na sled še eni skupini, kiji) sumijo storitve kaznivih dejanj več vlomov na območju Velenja ter prikrivanja ukradenih predmetov. Gre za skupino petih 20-let-nih Velenjčanov. Policisti so 27. marca pri osumljenih opravili hišne pre- iskave in našli predmete, ki izvirajo iz vlomov v poslovne prostore Conecta na Elenko-vi (odnesli za okoli 1.500.000 tolarjev blaga), pcxJjelja Brez.ča)c deSumI službi Komunalnega p dt>sto pen. Malo naj h: počakajo, pa bo hoije. Ko bo v dolini. Ministrska Kaj nam nuca. Ce jc minister 7 našega konca, ko pa Se obljubljali nc raor«. Povezave Slii^im predloge, da bi v prostorih nekdanje poste v Sa^unju urcdiii poroi^no dvorano. Dotîro, saj bi sc vsaj v neki meri nadaljevala dejav- nost. Obojo namreč povezuje, Bolj ali manj trajno. (Pre)obrat Velenjski nogi^nietaSi so v tekmi s Publikumom napovedali preobrat. Re,ssoeelj-skl klui^ »obrnili«. ('e ps je lo res pravi preobrat, bomo 5e videli. Potomstvo sumimo, naj bi dobil premogovnik §c več hOera. Za raidiko od prave dni^ine ao Lu Mvari drugaCnc: materi naj bi. če ima več olrok, šlo bi>lje. Pa Čeprav brez državnih otročkih doklad. Čudno 'ludi v Evropski uniji vite več ljudi nosi Elkrojeve hlače. Mi i?dciujem<^ IdaCe, oni sc razkazujejo, koliko jih jc v hlačah. APS C jledc na to, da se v p počastiti yíMcinieo mesia, a se Še niso nili dogovorili, kdaj bodo slavili sv<^j praznik. Morda bo ja.sno do 100-letnicc. 28 TV SPORED 5. aprila 2001 ČETRTEK, S. aprila PETEK, 6. aprila SOBOTA, 7. aprila NEDEUA, 8« aprila PONEDEUEK, 9. aprila TOREK, 10. aprila SREDA, 11. aprila SLOVENIJA 1 OS.OO Odmevi 08.30 Mostovi D9.I0 Nihale sive celice, kviz 10.00 Zgodbe IZ školjke 10.30 Nosorog in pri^telji, 11/13 11.30 Pineal tz divjih bab 12.00 Câii začimb: sadno zelenjavna plošča 1230 Svetovni izzivi 13.00 Pon:ćila. šport, vr^e 13.<10 Vfičemi gost prof. df. Jože KasËlrc 14.30 ZOOM 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, špon, vreme 16.45 Pustolovščine pod vrbami. risanka 16.50 Volkovi, čarovnice m velikani 17.00 Enajsta gola 17.45 Novi raziskovalci, 14/16 16.45 Risanka 19.0 Kronika 19.30 TV doevnik, épori, vreme 20.05 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, Spoit. vreme 22.50 Podoba podobe 23.20 Plenikii, 1/6 23.50 Noviraziskovak^i. U;i6 SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 09.00 Videospoinice D9.35 Rad imam Lucy 10.00 Ljubica. 4/10 10.50 Carolinevvelemeslu,3. del 1110 Frasier, 17/24 11.30 TV prodaja 12.30 $pcrt 14.30 Svetporoča 15.00 škratje, ang. trim 16.30 Rad imam Lucy, 7. del 17.00 Ljubk:a,5/10 16.00 Oâzon Maudit, franc film 19.40 VIdeospotnice 20.05 Osamljeni planet 21.0 Emily z mesečeve domačije. 13/13 21.45 Posebenpogled:K]ni' Adams, film 23.15 Alice na begu, nen^ki nim 00.40 Videospotnice SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 DuNovni utrip 09.00 Zverinice iz režije, 7/13 09.15 PustolovSčiDe pod vt1)a- mi. 10/13 09.20 Votkovi, čarovnice in velk kani. 4/13 09.30 Enajsta šola 10.05 Odd^a za otroke 10.30 No« raziskovalci, 14/16 11.25 Alma, 1/3 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Prvi In drugi 13.50 Narava gre svojo pot 14.35 Osrndan 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vrerr« 16.45 Zaresdivježjvali. 19/26 17.10 Pravljičar, S/9 17.45 Modro 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV dnevnik šport, vreme 20.05 Qarači,1t.del 21.00 Deteljua 21.10 TV poper 22.00 Odmevi, šport, vreme 2t50 Gledališče Rok 22.55 Po&iočr^klub 00.05 Zoofobija:entomoto!)ijâ' strah pred tunikami 00.10 Okvrara, amer, film SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 09.10 Vkleospotntee 09.35 Rad imam Lucy, nad. 10.00 Lfubica, 5/10 tO.45 Osamljeni planet 13.10 Dvajset dolarjev, am. film 14.35 Pol pred rrami.ang.čb film 16.30 Rad imam Lucy, nad 17.00 Ljubica, 6/10 18.00 T n vstopnice za 26., iranc. lilm 19.35 Videospotnk:e 20.05 Bratranci pod 2/2 21.00 Tatica, nemškiliim 22.40 V resnici do nazga,ang. doku m. oddaja 23.30 Rojeva, poroke in smrti, 2/A 00.20 Iz sfovertsiQti jazz klubov 01.20 South park, 26. del 01.40 Videospotnice 07.00 10.ÛO 11.00 11.50 12.40 13.10 14.05 15.00 15.30 16.25 17.20 16.15 19.15 20.00 21.45 22.4D 23.30 00.00 Oobro lutro, Slovenija Mc^a usoda si ti Črni biser, nad. Obala ijijbezni. nad. TV pn^daja Lepo je biti milijonar Zakon v Los Angelesu, nan. TV pn^daja, nan. Oprah show Obaia ljubezni, nad. Cmi biser, nad. Mi^a usoda si ti, nad. 24 ur Izgubljena sreča, amer, {ilm tJrgenca. nan. JAG, nan. M.A S.H., nan 24 ur, ponovitev 07.00 10.00 11.00 11.50 12.40 13.10 14.10 15.00 15.30 Î6.25 17.20 18.15 19.15 20.00 21.00 23.00 23.50 DoPro jutro, Slovenija Moja usoda si ti» nan. Cmi biser, nan. Obala ljubezni, nad. TV prodaja Urgenca. nad. Zakon v Los Angelesu, nan. TV prodaja Opral) show Obala ljubezni, nan. Črni biser. nan. Moja usoda si ti, nan. 24 ur šplcljl, nad. Bartj Wire. amer, f Km Zlata krila, nan. Nevarne dirke, n^. kanali 27 S2 <53> kanali â7 09.00 09.05 09.35 10.05 10.10 10.15 11.15 18.20 18Í5 16.30 19.30 19.55 20.00 20.25 20.55 21.00 22.20 22.50 22.55 Naj spot dneva tJriarije, ponovitev Mladi upi. ponovitev Vabimo k ogledu Naj spot dneva Video top. pon. V(deostrani Naj spot dneva Regionalne novice Ćasza nas, pon. Obve^ila Vabimo k ogledu/OgiasI Po oskarjib. Pražeči tiger, skriti zmaj, film z 10 no-minacijami ^tiile letni časi, dok. odd. Regionalne novice Kako bomo oblečeni to pomlad in poletje'^ posnetek modne revije Motor sport mundial Naj spot dneva Videostrani 09.00 Oobro jutn:i, informativno* razvedrilna oddaja lO.OO Po oslsrj^: Prežeči tioer. skrit) zmaj, (ilm z 10 nom. 10.25 Kako bomo oblečeni to pomlad in poletje?, posnetek modne reviie 11.45 Vabimo k ogledi) 11.50 Naj spot dneva 11.55 Motor sport mundial. pen. 12.25 Videostrani 18.15 Naj spot dneva 18.20 Regionalne novce 18.25 športni blok 18.30 Miš maš, otroška oddaja (3, TV rmeža) 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Holywoodska Šminka, ameriški f^m 21.30 RegionaJne novKe 21.35 Športni blok 21,40 Iz oddaje Oobro iutro 22.30 Naj spot dneva 22.35 Videostrani SLOVENIJA 1 06,00 Odmevi 06.30 Risanka 0645 Zgodbe iz školjke 09.15 Radovedni Taček 09.35 Frida, prisrčna vaša, nc?- veêki tilm 11.30 Llngo. tv igrica 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Mostovi 14.30 4 x4 15.00 Starec in otrok, franc, čb film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Fr^r^ček, 22/26 17.05 Letečedvigak), 3/7 17.50 Na vrtu 16,15 Ozare 1B.20 Sv«čudes,3/13 16.50 Risanka ig.OO Oanes 19.05 Ubip 19.30 TV dnevnik. Sport, vreme 20.05 Zklak dobre volje 21.40 Za devetimi gorami, 3. del 22.10 Frasier. 19/24 22.50 Poročila, šport, vreme 23.25 Sopranov), 13. d^ 00,20 Semgospodargradu, franc, film SLOVENUA 2 09.35 Videospotnice 10.00 štafeta mladosti 13.00 Sport sledi Evrogol sledi Košarka NBA action sledi Liga prvakini v n:ikometu, povratna polfinalna tekrr» 17.» Košarka, finale skiv pokala (M), prenos iz Za* gorja 19,30 Videospotnice 20,05 Ženska v pasti, ang. (ilm 21.30 Praksa. 26. del 22.15 Sobotna noč 00.15 Videospotnice 06.00 TV prodaja 06,30 Zajec dolgouhec in prija* telji 10.00 Družina Zakaj, ns. ser^a 10.30 Navilianka, nan. 11,00 Mestni fantje, nan. 11,30 šolska košartcarska liga 12.20 Srčna Izbira, amer, film 14.00 TVdoberdan 14.50 Spvrd2na priča, 1/2 16.30 Močno zdravilo, nan. 17.30 Bitka za dojenčka, am. i. 19.15 24 ur 20,00 Lepo je biti milijonar 21.10 Smrtonosno orofje 4, am. I 23.00 Lov na čarovnice, am. f. 01.10 24 ur, ponovitev kanali 37 oa SLOVENIJA 1 06.00 2ivžav 09.55 Mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov 10.25 Pomagajmosi 10.55 Hutan.5/6 11.25 Ozare 11.30 Obzorjaduha 12.00 ljudje in zemlja 13.00 Pon)čila, šport, vreme 13.15 Oolina miru, slovenski čb film 14.35 GaračiJI.del 15.^D Parada plesa 16.00 Čari začimb: brancinovi fileji 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanj)k in praznik 17.45 Alpe-Donava-Jadran 16.15 Lobanje Qorofov celjskih 16.45 Risanka 16.^ Žrebanje lota 19.00 Oanes 19.05 Zrcalotedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 ZOOM 21.40 Inteo/ju 22.40 Poročila, šport, vreme 23.00 Zgodbe o knjigi 23.00 Sœzreza 00.00 Ples v Ameriki SLOVENIJA 2 06.55 VideospoinKe 09.30 Noro zaljubljena, 45/47 09.50 Emily z mesečeve do- mači|e, 13/13 10.40 Policija na naši strani 11.10 Našapesem 2001 11.40 Tvprodaja 13.00 Šport 1145 Op v latinsko amer, ple* sih, reportaža 14.55 Motociklizem za VN Japonske. posnetek 15.55 Košarka NBA PHOE-NIX:MINNES0TA, posne-tek 17.25 Pokal Slovenije v košartd, polftnale (M), prenos Iz Zagorja 19.30 Vkleospotnk» 20.05 Deset egipčanskih nad* log, doku m. oddaja 21.00 Trend, oddaja o modi 21.35 Homo turisticus 22.05 Končnica 23.05 La separation. Iranc. lilm 00.25 Vldeospomice 06.30 Z&fèc Oolgouhec in prija< lelji Družina Zakaj, nan. Navihanka Mestni fantje, nan. 11.30 âûlska košarkarska hga 12.30 Ameriška gimnazija, nan. Tabonenje s sinom, amer, film Več kot umor, amer film Prva izdaja, nad. Norma Jean in Marylin, ang. film 24 ur Lepo |e bn millionar Tat za vedno, nan. 10.00 10.30 11.00 13.00 14.40 16.20 17.15 19.15 20.00 21.10 09.00 Naj spot dneva • 22.10 i 22.65 ] 00.50 09.05 Miš maš, ponovitev 10.05 Vabimo k ogledu 1010 HolywQodska Šminka am i. à 11.40 Videostrani \ 16,K Naj spot dneva i 09.00 3 10.00 i 10.50 i 11.10 1 11.30 I 12.15 i 12.20 19.00 Avtomobilsko zrcalo-12, oddaja za ljubitelje avto* mobiiizma 19,30 Obvestila 19.^ Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 979. VTV magazin, reg. infonnativni pmgram 20.20 LordoftUe dance, kako so snemali svetovni ples- 1 13.40 1 14.30 ni spektakel 20.30 5. festival polk in valčkov i 14.50 na Koroškem, posnelek \ 15.40 1. dela koncerta na Pre- I 17.00 valjah 21.50 šola predelave sadja v sadna žganja, doloimen- i 1820 tami zapis \ 19.50 22.40 VTV magazin, pon. I 20.50 23,00 Naj spot dneva 23.05 Videostrani 1 21.15 8)lo)d Blues, amer film 24 ur, ponovitev kanali 2r S2 Miš Maš, odd. za otroke Iz pon. odd. Dobns jutro 978. VTV magazin Športni torek Športni gost pog. v studiu Vabimo k ogledu 5. festival polk in valčkov na Konjskem, posn. 1. dela koncerta na Prevaljah Iz sred, odd. Dobr^ jutro 979. VTV magazin Iz pel odd. Dobro )utn:> Vkleostrani Kako bomo ot^lečeni to pomlad In poletje?, posnetek modne revije Holywocdskašmifíka. am.f. Vkleo top. glasb, oddaja Po Oskarjih: Preíeči tigef, skriti zmaj Vkleostrani SLOVENIJA 1 06.00 Utrip 06.20 Zrcalo tedna 06.40 4x4 09.10 Zares divje živali. 19/26 09.35 Pravljičar,^ 10.00 Oddaia za otroke 10.35 Modro 11.10 Doselki 11.30 Na vrtu 11.55 Svetčudes,3/13 12.25 Parada plesa 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in z^lja 14.20 Polnočni Idub 15.30 Podobapodobs 16.00 Dober dan, Konsška 16.30 Poročila, špoit, vreme 16.45 Mikin Makin črkopis 16.50 Telebalski 17.15 Radovedni Tačd( 17.45 Volja najde pot 16.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Písanka 19.00 Kn)nika 19.30 TV dnevnik, Spon, vreme 20.05 Gozdarska hiša Falkenau 21.00 ChikJrenofashes, do- kum. oddaja 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Stebri slovenskega gleda* lišča: Arnold Tovornik 23.40 Volja najde pot SLOVENIJA 2 06.55 Videospotnice 09.30 Rad imam Lucy, 8. del 09.55 Ljubk:a,6/10 12.30 Bratranci pod ko2o, 2/2 13.30 Trend, oddaja o modi in vsualni pop kultu n 14.00 Sobotnanoč 16.00 Policija na naši strani 16.30 Rad imam Lucy, nan. 17.00 Ljubica, 7/10 16.00 Tele M, tv Maribor 16.30 Jasno in glasno 19.30 Videospotnica 20.05 Skrivnosti vojne, 8/13 21.00 Studiocity 22.00 South parte 26, del 22.30 Metropolis 23.00 BraneRončeltzzaodra 00.25 Golgotha,franc.čbfilm 01.55 Videospotnice 07.00 Dobrojutro, Stovenija 10.00 Moja usoda si ti, nad. 11.00 čmibiser, nad 11.50 Obala ljubezni, nad. 12.40 TV prodaja 13,10 Športna scena 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah snow 16.25 Obala ljubezni, nad. 17.20 Cmibisernad. 16,15 Moja usoda si ti, nad. 19.15 24 ur 20.00 TVdoberdan 20.55 Sedma nebesa, nan. 21.50 Možje v belem, nan. 22.40 JAG, nad. 23.30 M.A.S.H.,nan 00.00 24 ur, ponovitev © kanali 27 «2 09.00 Dobr^ jutro, informativno • razvedrilna oddaja 10.00 979. VTV magazin, pon. 10.20 Vabimo k ogledu 10.25 Najspotdneva 10.30 5. festival polk m valčkov na Koroâ(em, posne^k 1. dela koncerta na Pre* valjah 11.50 Videostrani 16.55 Naj spot dneva 19.00 Regionalne novice 19.05 Evnspsk) lumini v golfu, ponovitev oddaje 19.35 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Županova torta, kontaktna odda^, gostvstudiu: Ljubo žnidar, 2upan oj}čine Polzela 21.00 Regionalne novKe 21.05 Policija svetuje: Kako se ubraniti pred tatovi? 21.35 (z oddaje Ooûrojutn:^ 22.25 Naj spot dneva 22.30 Videostrani SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 Srebmogrivi konjič 09.25 Radoved)^i Taček 09.40 Oddaja za otrc^ 10.30 Vo^a najde pot 11.20 Pomagaimosi 12.05 Gozdarska hiša Falkenau 13.00 Poročila, šport, vreme 14.15 Otroška vprašanja, dokům oddaja 15.05 Stebn slov. gledališča 16.00 Prisluh nirrio tišini 16.30 Poničila, šport, vreme 16.45 Sprehodi v naravo 17.00 Ranč pri KraguljČkovi sedmici, 14/14 17.45 Alvar Aalto, dok oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Vrtička;flll.6/12 20.35 Nadnaravno, dok. oddaja 21.10 AkluaJno 22.00 Od rrïevi, šport, vreme 22.50 Alma, 2/3. drama 00.20 Alvar Aalto. dok. oddaja SLOVENIJA 2 09.00 Vkleospotnice 09.35 Rad imam Lucy, 9. d^ 10.00 Ljubica, 7/10 10.50 Skrivnosti vojne, 8/13 11.40 Oeset egipčanskih nadlog, dokum. oddaja 12.30 TV prodaja 13.35 Starecmotrok.lran.čbf, 15.00 Studio city 16,00 Metropolis 16.30 Rad imam Lucy, nan. 17,00 Ljubica, Û'I O 18.00 Stikalo, amer. Rim 19.30 Videospotnk:e 20.05 Tajska, dokum. film 20.30 Na papirnatih avionih, slov. Čb film 21.50 Jesus Christ superstar, musKal 23.3S Alica, dokum. film 00.05 Svetpomča 00.35 Vkleospotnice T XX 07.00 Dobro jutro, Stovenija 10.00 Moja usoda si ti, nad. 11.00 Črni biser, nad. 11.50 Obala ljubezni, nad. 12.40 TV prodaja 13.10 TVdoberdan 14.05 Zakon v Los Angelesu 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show 16.25 Obala ljubezni, nad. 17.20 Čmi b)ser, nad. 18.15 Moja usoda si ti, nad. 19.15 24 ur 20.00 Beg v Ilegak), amer, fî^ 21.45 Naša sodnica, nan. 22,40 JAG, nan. 23.30 M.A.S.H., nan. 00.00 24 ur, ponovitev kanali A9 sa 09.00 Naj spot dneva 09.05 Županova torta, ponovitev oddaje, gost v studiu: Liubo ^klar, 2upan občine Polzela 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Najspotdneva 10.15 Policed svetuje: Kako se ubraniti pred tatovi? 10.45 Videostrani 18.55 Najspotdneva 19.00 Avttmobîlsko zrcalo, pon 19.30 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Ogiasi 20.00 960. VTVmaga^n, reg. informativni program 20.25 Športni torek, športna in* iorrr^tivna oddaja 20.45 Šporlnl gost, kontaktna odd., gostje. R K Gorenje 21.30 Evropste turnirji v golfu (3. TV mreža) 22.00 Zgodovina avtomobilizma (3. TV mreža) 22.25 Iz pnîcfukojeaTV; oddaja ATV Signal Litifa {3. TVmreJa) 22.55 VTV magazin, pon. 23.20 Šponnl torek, pon. 23.40 Najspotdneva 23.45 VkJeostrani SLOVENUA 1 06.00 Odmevi 0630 Oobť^dan, Koroška 09.00 Babar, 65/76 09.20 LeîeCedviQak),3/7 09.45 Sprehod) v naravo 10,00 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, 14/14 10.30 Lingo, h/igrica 10,55 Alvar Aalto, dokum. oddaja 11.45 VrTičkariHL,6/12 12.15 Nadnaravno, dokum. oddaja 13.0 Poročila, šport vreme 13.25 Obzorja duha 13.55 Bežno srečanje, ang. čb film 15.15 Aktualno 16,00 Mostovi 16,30 Poročila, šport vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Nosorog in druščina, 12/13 1&45 Risanka 19.0 Kronika 19.30 Onevn)k, šport, vreme 20.05 Deadagain. amer, film 22,00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Gospodarski izzivi 23,25 Simfoniki rtv $k>venija SLOVENUA 2 09.00 Videospotnice 09.35 RadimamLucy, 10. del 10.00 Ljuiica,â'10 10.50 Šolski učitelj, franc, film 12,20 TV prodaja 13.30 Homo turisticus 14.00 Alica, dokum film 14 30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 15.30 Orleniâini plesi, franc, od- dd)a o plesu 16,30 RadimamLucy,11.del 17,00 Ljubica. 9/10 laOO Retum to tombstone, amer, film 19.30 Videospotnice 20,05 Ples na nevarnih tleh. do* kum. oddaja 21.15 Dokumentarna oddaja 22,25 V Frostovem skjgu, 5/5 23.^ Stalking Laura, amer, tiim 01.30 VKleospouiice 07.00 Dobro juto, Slovenija 10.00 Moja usoda si b. nan. 11.00 Čmi biser, nad. 11.50 Obala ljubezni, nad. 12,40 TV prodaja 13.10 Naša sodnica, nan. 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Oprahshow 16.25 Obala ljubezni, nad. 17.20 čmi biser. nan. 16,15 Moja usoda si ti. nan. 19.15 24 ur 20.00 Učiteljksa, amer, film 2145 Newyorška policija, nan. 22.40 JAG, nan. 23,30 M AS.H . nan. 00.00 24 ur, ponovitev kanali aT 99 09.00 Dobro jutro, Informativno razvedrilna oddaja 10,00 980. VTV magazin, pon, 10,25 športni torek, ponovitev 10.45 Vabimo k ogledu 1050 Najspotdneva 10.55 športni gost, ponovitev 11.40 Videostrani 16,20 Najspotdneva 16.25 Regionalne novice 16.30 Olroštó pn)gram (3. TV mreža)-V mojem košku je pa mavrica 19.20 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 Naj spot, oddaja z glasbenimi v kieospoti (3. TV mreža), QostSebasQan 21.00 Viva turistica 22.00 Regionalne nov<« 22.05 I? oddaje Dobm jutro 22,55 Najspotdneva 23.00 Videostrani hOrOSKOP Oven od 21.3. do 21.4. Pojdite med ljudi, saj si bodo sami to želeli od vas. V večji družbi boste deležni velike hvale, večje, koiste jo pričakovali. Doma tega ne pričakujte. Partner ima svojih skrbi preko glave, zato ne bo imel volje, da se ukvarja še z vašimi. Prizanesite mu z zgodbami, ki jih ne posluša rad, ker jih že nekaj časa pozna. Zdravje bo povprečno, občutili boste pomladansko utrujenost. Bik od 22.4. do 20.5. Vsega boste imeli dosti. Naveličanost vam jemlje energijo, ki jo sicer črpate iz narave in odnosov z dobrimi prijatelji. Vse skupaj je tako lepo potekalo, da vam je bilo že sumljivo. Že zdavnaj ste spoznali, da dolgo nikoli ne traja, če ne dmgega, se najde kdo, ki iz same škodoželjnosti poruši dobre projekte in zatre dobre ideje. Zato imejte dvakrat odprte oči - ponudila se vam bo priložnost, da najdete bolj ustvarjalno delovno okolje. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Skupaj z naravo, ki se že krepko prebuja, se prebujate tudi vi. V vas bo tlela stara želja. Tokrat se vam bo zdelo, da jo občutite še močneje kot prej. Tudi, če se boste še tako trudili, bo to tudi ostala. Vsaj še nekaj časa. Prijateljica, ki bo potrebovala vašo pomoč, ne bo vsiljiva. Na vas pa je, da spoznate, kako pomembna so dobra prijateljstva, ki jih je treba tudi negovati. Rak od 22.6. do 22.7. Zaradi čudnih okoliščin se boste v naslednjih dneh veliko ukvarjali z že zdavnaj minulimi dogodki. Med obujanjem spominov boste bližnjemu sorodniku razkrili marsikaj pomembnega. To mu bo v veliko pomoč, ko bo poskušal razumeti ravnanje nekoga, ki se vse preveč meša v njegovo življenje. Zdravje vam bo še nekaj časa nagajalo. Če bo treba, poskrbite, da boste na kakšen pregled prišli v samoplačniški ambulanti. Bolje to, kot v negotovosti čakati nekaj mesecev. Lev od 23.7. do 23.8 Čas bi bil, da si vzamete več časa le zase. Niste zadovoljni ne s svojim izgledom in ne s svojim počutjem. Naravnost čutite, da se vam že nekaj časa nabira in da energija kar kopni. Če ne boste spremenili navad, se kaj lahko zgodi, da vas bo na to opozorila bolezen. Če pa se boste odločili za sprememba izgleda, boste takoj občutili vsaj trenutno zadovoljstvo. Devica od 24. 8. do 23. 9. Skrbelo vas bo za nekoga od vaših bližnjih. Strah bo tokrat povsem upravičen, res pa je tudi, da imate nekaj grenkih izkušenj iz preteklosti. Poiščite si konjiček, ki vas sprošča, saj to v tem trenutki najbolj potrebujete, čisto vseeno je, če bo to le sprehod v naravi ali pletilke v rokah. Če se vam bo zdelo, da je čas za lenarjenje, bo tudi prav. Vse naredite zato, da se boste imeli lepol Boste videli, da se izplača. Tehtnica od 24. 9. do 23.10. Obeta se vam vesel dogodek, ki pa se ga vi zaenkrat še ne veselite. Če bi znali na zadevo pogledati bolj optimistično, bi vam bilo veliko lažje. Vsekakor boste presenečeni nad podatki, ki jih boste v rake dobili ob koncu tega tedna. In to pozitivno. Prepričali vas bodo v to, da delate prav. To vam bo dalo še več volje, da željeni cilj dosežete v čim krajšem času. Škorpijon od 24.10. do 22.11. A A^l ^^ delovnem mestu vam bodo pripravili neljubo pre-senečenje. Znašli se boste v hudi zadregi, saj ne boste znali reči »ne«, dobro pa veste, da sprejem naloge ne bo mačji kašelj. Kot vse doslej boste tudi to sprejeli z veliko odgov-omostjo, pri tem pa boste kar malo pozabili na ljubezen. To ne bo ostalo brez posledic, tega pa se tako in tako vse preveč zavedate. Strelec od 23.11. do 22.12. Nikar ne drezajte v osje gnezdo, saj se lahko zgodi, da se boste opekli vi, pa čeprav cele zadeve niste skuhali sami. Tokrat bo najbolje, če se branite z molkom. Že dolgo veste, da je ta lahko zlato in tokrat se bo spet izkazalo, da pregovor še kako drži. Uspeh na delovnem področju bo kmalu vaš, odmeval pa bo tudi pri tistih, ki vam ga ne privoščijo. Zato pazite, komu pravite prijatelj in kaj vse ste mu pripravljeni zaupati. Kozorog od 23.12. do 20.1. Naslednji dnevi bodo zelo uspešni, saj vas bodo planeti nar-avnost ujčkali. Seveda le, če boste tudi sami pripravljeni kaj ^^^Bj^ storiti za to, da se vam življenje spremeni in popestri, če bop-ste pozorni, boste opazili, da vas nekdo že dolgo zapeljivo ^^^ gleda, vi pa ga niti opazite ne. Lahko se zgodi, da se vam bo ponudila dobra poslovna priložnost, če jo boste le pravi čas opazili. Vodnar od 21.1. do 19.2. ^ i \ \ \ če bi si k srcu gnali prav vse, kar slišite o sebi, vam ne bi ^ I biloiepo. Navaditi se boste morali na to, da se v vaše živi-^ jenje in navade vtikujejo tudi taki, ki jih to prav nič ne briga. Najboljše zdravilo za obrekljivce je še vedno molk. Z njim jih boste najbolj kaznovali. Finančno stanje bo še nekaj časa nestabilno, zato se izogibajte nepotrebnim izdatkom. Ribi od 20. 2. do 20.3. Kdo so vaši pravi prijatelji, že dolgo veste. Držite se jih, saj se morate zavedati tudi, da vam mnogi, ki do vas kažejo nasmejan obraz, ne želijo dobro. Drobne radosti boste delili s partnerjem, s katerim bosta spet našla kup stvari, ki vaju bodo še bolj povezale. Z denarjem bo treba še nekaj časa ravnati previdno, stiskaško pa spet ne. Zdravje bo stabilno. VIJOLICA V ameriških kopalnicah je veliko več vijolic, kot jih je še ostalo v Afriki, njihovi domovini. V svetlih kopalnicah pričaramo idealne razmere za rast vijolic, saj je v njih toplo in vlažno, kot je v njihovih naravnih rastiščih, v deževnih gozdovih Afrike. Matična domovina vijolic so vlažni gozdovi severne Tanzanije. V naravi rastejo v skalnih razpokah, kjer je malo zemlje in od koder voda hitro odteče. Dobro uspevajo v okolju z 80% zračno vlago, pri čemer pa zemlja ne sme biti premokra. Večino vlage vsrkajo iz ozračja skozi drobne dlačice na listih. In kako so prišle v Evropo? Baron Aldalbret Emil Walter Redcliffe le Tanneuxvon Sa- v (vetliřnem kotičku int Paul-Ilaire, guverner področja Usambra, je odkril vijolice leta 1892. V tem časuje bil guverner Tanganyke, takratne nemške kolonije na področju današnje Tanzanije. Odkril jih je ob raziskovanju področja s svojo bodočo ženo Margaret. Zbral je rastline, nekateri domnevajo, da je zbral semena, in jih poslal svojemu očetu, baronu Ulric-hu von Sain Paulu, po duši vrtnarju. Ta jih je podaril Hermannu Wendlandu, direktorju Kraljevskega bota- ničnega vrta v Hanovru. Wen-dland je opisal novo rastlino z besedami »poudarjena lepota ... ena izmed nežnih rastlin gojenih v toplih prostorih (rastlinjakih)«. Wendland je poimenoval vijolico tudi z botaničnim imenom: Saint-pauha, po dveh baronih, očetu in sinu. K besedi Saint-paulia je dodal še ionantha, zaradi purpurne barve. Drugo afriško vijolico so uvedli v enakem času in jo kasneje poimenovali Saintpaulia confu-sa, saj je bila križana z drugimi vrstami. Po prvi svetovni vojni je Tanzanija postala Britanska kolonija. V tem času so odkrili veliko novih afriških vijolic: po barvi cvetov od purpurnih, roža, skoraj rdečih, belih. Odkri- li so tudi take z enojnimi in take z dvojnimi cvetovi. Med barvami cvetov nista zastopani rumena in oranžna. V matični domovini Tanzaniji je danes malo vijolic, saj njihova rastišča - deževne gozdove nenehno krčijo. Zelo so se uveljavile pri dekoraciji notranjih prostorov v Evropi in Ameriki, saj se zlahka gojijo v notranjih prostorih in tudi njihovo razmnoževanje ni težko. Vir: Diana Wells, 100 Flowers and How They Got Their Names, katalog nizozemske cvetlične zbornice. s NATAŠA DOLEJŠls.p. h Gorlěka46 3520 Velenje kuturaoctja telefon: 041/269-707 Neverietna prvoaprilska dogodivščina Po ugodni vremenski napovedi seje deset velenjskih planincev odpravilo v hribe kot že tolikokrat doslej. Pot nas je vodila na Golte, od tam na Smrekovec in nazaj in nazaj v dolino. Po kratkem postanku na Golteh, smo se napotili naprej na Boskovec. Ob poti so nas razveseljevali teloh, cvetoče vresje, norice, žafran in zadnje zaplate snega. Med zapletom in šalami smo brez zapletov kmalu prišli na Smrekovec k šaljivemu oskrbniku. Malo smo se okrepčali iz nahrbtnikov, malo s Fikovo pomočjo in se odločili za vrnitev na Mozirsko kočo. Ko smo se vračali po gozdni stezi, smo nekaj metrov pred sabo zagledali večjo ptico, ki je vsa našopirjena stopicala po stezi. Saj to je vendar divji petelin. Vsi smo obstali in ga začudeni opazovali. Za vse je bilo to prvo bližnje srečanje z njim v naravnem okolju. Po prvem presenečenju se mu je Marjan previdno približal s fotoaparatom, da bi ptič ne zbežal. Ta pa se je med oglašanjem zapodil za njim. Tako je "lovec" postal plen. Med tem se je bližal še Jože, tudi z aparatom in tudi on je doživel napad. Nastavil je čevelj in ptič ga je nekajkrat krepko kljunil v podplat. Se nekaj časa se nam je lepotec pustil opazovati. Počasi smo se odpravili naprej vsi začudeni in obogateni z nepozabnim doživetjem. Milica Skaza RENAULT AVTO DOM in VELENJE NAGRADNA KRIŽANKA Cesta talcev 28 Tel.: 03/898 26 00 Nova Laguna -vizionarska, drzna in prisrčna Najvarnejše voziio na svetu - prvič v zgodovini 5 zvezdic na Euro NCAP Crasii testu! Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom " KRIŽANKA AVTO DOM IN najkasneje do 16. aprila. Izžrebali bomo 5 nagrad: -darilna vrečka nova Laguna. EVROPSKA PTICA PEVKA STEMNO-RJAViMI KRILI TER HRBTOM IN SI-VO GLAVO KRSTA NEČEDNA ZADEVA ALI DOGOD^EK mitusta: NOVITEL-JICAKAR-TAGINE ^RA-NISTKA PUSAB-JERIG VERA ALBREHT PRVA SLOV FILMSKA IGRALKA 15B0VALO ZA STANOVANJE PISANA TROPSKA PAPIGA 'majhen izrastek na kozi D DROBUE-NJE LESA V VLAKNA NEKD.JAP. POLITIK IHAJATA) D mesto ob izl.marice avstrij. tisk.agenc IGRALEC (FRANCO) O ZNAK NAPA BLAGAJNA OSNOVNA Mlžgl OSREDNJI PREDMÈT OBRAVNAVANJA ALI UMETNIŠKEGA DELA črnilo" (ljudsko) FRANC. IZ-DELOVA-LEC KLAVIRJEV "PREMAZ ŽIVALI AM.FILM. IGRALKA EKBERG MESEC ŽIDOVSKEGA KOLEDARJA IGRAŠ KARTAMI najv.'vrh mm VODNICA KRIŽANKA R.N. wosti.' tev, mojo 0-;nje NOČNO POPIVANJE, KROKANJE kmečko orodje zanakl gnoja SRBIJL POD PRUSKO GORO KRILO NEKD.RIM-SKE KONJENICE îzôlbk1ve- VIKTOR SÔDSLOV DIRIGENT (ANTON) gTOTF SMUČAR. CENTER IT MESTO V POKRAJ. TERAMO T R "litOCNO^ RAZSTRELIVO (TNT) FR,™: IGRALKA (ISABELLE ŠPORTNO ORODJE ZA KOTAL-KANJE KINO VELENJE PREŽEČI TIGER, SKRITI ZMAJ drama Režija :Ang Lee Vloge: Ctiow Yun-fat, Michelle Yeoh, Chang Chen, Zhang Zi Yi Dolžina: 120 minut Četrtek, 5.4., ob 21.00 Petek, 6.4., ob 17.30 Sobota, 7. 4., ob 20.00 Nedelja, 8.4., ob 20.45 Avanturistično akcijska ljubezenska zgodba, ki se dogaja v nekdanji Kitajski vendar takšni Kitajski, ki verjetno nikoii ni resnično obstajala temveč le v domišljijskem svetu režiserja Le-eja. Da je povedal svojo zgodbo pa je uporabil bongkonški akcijski film o borilnih veščinah. Pri tilmu so sodelovali številni mojstri filmskega izražanja in mojstri borilnih veščin. Film je tehnično izpeljala ekipa, ki je že bila nagrajena z Oskarjem za specialne efekte. Prežeči tiger, skriti zmaj je bezčasna zgodba o moči, skrivnostih in dveh bojevnikih, ki ne poznata vdaje. Rim je dobil kar štiri letošnje Oskarje -za tuji film, kamero, glasbo in scenografijo! MOŽJE ČASTI vojna drama Režija: George Tillman Jr. Vloge: Robert De Nero, Cuba Gooding Jr. Dolžina: 120 minut Petek, 6. 4., ob 20.00 Sobota, 7. 4., ob 22.30 Ponedeljek, 9. 4., ob 17.30 Torek, 10 4., ob 20.00 Sreda, 11.4., ob 20.00 Resnična zgoddba o črnopol-tem vojaku Carlu, ki se želi vključiti v Program šole potap- ljanja. Njegov častnik za urjenje ga priganja do onemoglosti, da bi odnehal toda ne odneha. Leta kasneje, ko Carl ostane brez noge mu ta častnik pomaga premagati vojaško birokracijo in Carl končno le doseže cilj za katerega se je boril vseskozi! V Velenju predvajajo ta film v pre-miernem slovenskem terminu! RDEČI PLANET znanstveno fantastična drama Režija: Anthony Hoffman Vioge: Val Kilmer, Tom Size-more, Carrie-Anne IVIoss Dolžina: 106 minut Petek, 6.4., ob 22.30 Sobota, 7.4., ob 17.30 Nedelja, 8. 4.. ob 18.30 Ponedeljek, 9.4., ob 20.00 Leto 2050. Zemlja umira. Že dolgo je prenaseljena, onesnažena in zastrupljena. Človek potrebuje nov dom, nov planet. Izbral si je Mars. Že nekaj let raziskujejo pogoje za življenje na tem planetu. Nenadoma pa začrie nivo kisika na Marsu padati. Zato sestavijo ekipo najboljših ljudi, ki odpotujejo na Mars raziskati kaj se je na Marsu zalomilo. 102 DALMATINCA družinska komedija Režija: Kevin Lima Vloge: Glen Close, Gerrad Depardieu, loan Gruffu Dolžina: 100 minut Nedelja, 8.4., ob 16.30 Premiera! Cruella je ozdravljena. Obožuje živali, še posebno psičke. Kot popolnoma spremenjena osebnost želi pomagati pasjemu zavetišču, ki ga želijo las^iki zemljišča podreti. Toda nekaj v njej se prelomi. V tem času se rodijo AVTO CIŠLJIŠ^ TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJ^ RABLJENA VOZILA NA ZALOGI v Celju... Ipavčeva c. 21 Telefon (fl3) 426-11-78 in 426-12-12 Up vozila letnik cena z DDV v Srr ALFA ROME0146 L +Kllma+ABS 96 1.959.000.00 srr FORD MONDEO 1.8 CLX lar^rea.mar. 01 95 1.247.000.00 sn- FORD FIESTA 1,25 FLAIR /real, leo.OI/ 96 978.000.00 SIT FORD FIESTA 1,1/reoLleb. 01/ 96 726.000.00 Siï FORD FIESTA 1,1 i SX/rea. mal 01/ 93 557.000.00 Siï RATBRAVGl.6-i-kllma 96 1.699.000.00 Siï RATPUMT055S5v/rea, lunllOI/ 96 1.230.000.00 Siï nATPUMT055S5v/reQ, ian 01/ 95 797.000.00 Siï RAT UN01,0 le/œo. iulllOI/ modra 96 649.000.00 Siï RENAULT SAFRAN 2.5 /vsa oor. rea. lui. 01 96 3.299.000.00 Siï RENAULT CLI01.4 RT 96 929.700.00 Siï OPEL ASTRA 1,61 kar, /Mlm. rea,dec,01/ 96 1.297.000,00 Siï KIA CLARUS1,8 SLX -f kllma/rea, ian 02/ 97/98 1.499.000,00 Siï V VELENJU.... Partizanska c.3 telefon (03)669-00-24 tip vozila letnik cena z DDV v Siï FORD ESCORT 1,4 CL karyre(),mai 01 95 699,000,00 Siï RATPUm'O 55s3v/reQ. |uli| 01 94 687.000,00 Siï LANCIA Y 1,2 96/99 1.299.000,00 Siï SEAT CORDOBA 1.4 SE (reo. aj)rll/01) 97/98 1.437.000.00 Siï SEAT TOLEDO 1,61 CL/registr, okt.01/ 93 698.000,00 Siï SKODA FEUCIA LXI rea. feb02 96 799.000,00 Siï DAIHATSU CHARADE TS 3 v 93 398.000,00 Siï ......iN ŠE VEDNO 00 40 RABUENIH VOZIL RAZLIČNIH ZNAMK Telefon 03/426-11-78 In 426-12-12 'KREOIT * STARO ZA STARO ' KOMISIJSKA PRODAJA * VOZILA IMAJO VELJAVNI TEHNIČNI PREGLED * za doloCene lipe dajemo delno garanciiol OGLED VOZIL OD 8. D017, URE GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Tomšičeva 21, roj. 1937; Anton Cajnar, Potok št, 27, roj, 1924; Ivan Završnik, Brezje št. 55, roj. 1941. Upravna enota Žalec ■ Smrti: ■ Helena Marolt, Mozirje, Na trgu 3, roj. 1915; Marija Hren, Kasaze št, 87, roj, 1914; Jožef Kuntarič, Velenje, Tomšičeva 16, roj, 1931; Karolina Slatinšek, Velenje, ■ Poroka: Širše Jani, Tabor 41/a in Jožica Sopotnik, Tabor 41/a. srčkani mali Dalmatinčki, Ali so v nevarnosti za nov Crueilin plašč? Ker je to družinska komedija v Kinu Velenje ponujajo za družine poseben popust.Ob nakupu štirih vstopnic namreč, dobite eno zastonj! Petek, 6. 4., ob 17.00 In 19.00 Sobota, 7. 4., ob 23.00 SCARY MOVIE-FILM, DA TE KAP komedija Režija: Keenen ivory Wayans Vloge: Carmen Electra, Dave Sheridan Petek, 6. 4., ob 21.00 Sobota, 7. 4., ob 18.00 PREŽEČI TIGER, SKRITI ZMAJ akcijska drama OTROŠKA MATINEJA: Sobota, 7.4., ob 16.00 Nedelja, 8. 4., ob 16.00 BABE- PUJSEK V MESTU komedija Dolžina: 96 minut Sobota, 7.4., ob 21.00 RDEČI PLANET znanstveno fantastična drama Nedelja, 8. 4., ob 18.00 In 20.30 MOŽJE ČASTI vojna drama FILMSKI CIKLUS: OSKARJEVCI 2001 Ponedeljek, 9. 4., ob 19.00 Torek, 10 4., ob 19.00 PREŽEČI TIGER, SKRITI ZMAJ drama Oskarji 200: za tuji film, za glasbo, za kamero in za scenografijo! Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT, predpremlre 700 SIT, otroške matineje 400 SIT Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do U.ure. Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic! êiUPS A^OPREVOZNIŠTVO IN SERVÍŠI d.d. VELENJE OBVESTILO! Turistična agencija APS d.d. Velenje obvešča vse uporabnike storitev in poslovne partnerje, da je svoje poslovanje s 1.4.2001 združila s Turistično agencijo GOST - gostinstvo, turizem, trgovina d.o.o. Ostale informacije so vam na voljo na telefon 03/ 58710 57 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. EMmm^mj četrtek, 5. aprila - dopoldan Blatnik, dr. med., popoldan Ž-uber, dr. med., nočni Friško-vec, dr. med. in Urbane, dr. med. Petek, 6. aprila-dopoldan Klemene, dr. med., popoldan Friškovec, dr, med., nočni Klemene, dr. med. in Grošelj, dr. med. Sobota, 7. aprila - dežurni Pirtovšek, dr. med. in Stravnik, dr. med. Nedelja, 8. aprila-dežurni Pirtovšek. dr. med. in Puvalič, dr. med. Ponedeljek, 9. aprila - dopoldan Friškovec, dr. med., popoldan Vrabič, dr. med, nočni Urbane, dr. med. in Slavič, dr. med. Torek, 10. aprila - dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Stravnik, dr. med., nočni Vrabič, dr. med. in Friškovec, dr. med. Sreda, 11. aprila - dopoldan Puvalič, dr med., popoldan Lazar, dr. med., nočni Vidovič, dr. med. in Stupar, dr. med. mMEsm^mn 7. in 8. aprila - Cvetka Ro-gan, dr. stom., v zasebni zobni ambulanti, Šalek 8, Velenje (od 8. do 12, ure) Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnifi praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Veterinarska postaja Soštan Od 6. aprila do 13. aprila-Ivo Zagožen, dr. vet. med., gsm 041/633-677. It A IM O V II L E K J II 8 : 897 5005 ČETRTEK, 5. aprila: g.oo Dobro jutfo; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje: 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvetii; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 6. aprila: g.oo Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec;. 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 AkUjalno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 7. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.55 Kličemo policijsko postajo Slovenj Gradec; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 8. aprila: 6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; B.GODutiovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Brez pardona; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17,00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje, PONEDEUEK, 9. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30,8.30 in 9,30 Poročila;. 10,00 Na svidenje: 14,00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18,00 Brez pardona; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 10. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6,55 Kličemo policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8,30,9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18,00 S,O.S, - slovensko obarvane skladbice; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 11. aprila: 6,00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 6,55 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7,00 Horoskop; 7,15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30; Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; Pesem tedna; 15.GG Aktualno; 15,30 Poročila: 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16,20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje. V tednu od 26,marca 2001 do 1 .aprila 2001 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Pakl, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 Od 26.marca 2001 do 1.aprila 2001 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka kritična vrednost: 700 mikro-g S02/m3 zraka MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR 1 ff 1 rfK lES26.mar Q27.mar BZS.mar DÎS.mar EI30,mar DSlmar B31.apr I 5. aprila 2001 OBVESCEVALEC 31 mall OGLASI APARATI IN STROJI PLETILNI STftOJ BROTHER, KH 260, (volna, bombaž), prodam. Telefon 041/509-906. KOSILNICO ALPINA,za hribovski teren, prodam. Telefon 041/289-252. ZAMRZOVALNO SKRINJO, 410 In zast^leno okno 140x160, ugodno prodam. Teielon 03/586-80-60. DELO glUATED£LO?ProslepOzicijs g Szapolnidetovnićas. ^ gPoifebujemolOnovIh g SstMeisvcsv za področje ^ XStâjeiske.Prljsvttesd'. ^ QÛ35411-646,pCfl.-peL OCJd. g Qdo17.iirs, sob.odS. do 12, q Our^.^i.AND•LlNKd.o.D. Q GLASBILA OIATONIĆNO HARMONIKO CE, ES, DE, manjšo, primerno za učenje, prodam. Te[eion 5892-006. KOLESA OOBRO OHRANJENO športno žensko kolo na 12 prestav, varilni aparat in lahek gumi voz, prodam. Slavka Ograjenšek, Ponikva 48 A, Velenje. Ogled popoldne OTROŠKO KOLO ROG do 12 let, komplet, prodam. Telefon 041/516-489. KUPIM KOSILNI GRE8EN za Gorenje Mula, kupim. Telefon 5882-941. LOKALI ODDAM PISARNO 25 m2 v Velenju. Telefon 041/216-125. STIKhPOZNANSTVA PRUAZNA UPOKOJENKA, 60- lelna, želi prijatelja, starega do 71 let Kom. tel. 090-7442. SIMPATIČEN 53-letni poslovnež, urejen, želi prijateljico do 53 i et staro. Kom. tel. 090-7442. RAZNO PRODAM SENO PRODAM. Telefon 5893-592. KVALITETNO ULEZAN GNOJ, dobro razgradljiv, prodamo in tudi dostavimo. Telefon 041/344-883. TRDA DRVA PRODAM. Telefon 5893-071. METRSKA BUKOVA DRVA prodam. Telefon 5886-276, zvečer. DVA NOVA STOLA, narava les, za kmečko mizo, ugodno prodam. Telefon 5863-038. STANOVANJE MIRNO DEKLE, ves dan zaposleno, išče garsonjero ali sobo s sanltarijan^l v Velenju aH bližnji okolici z mesečnim plačilom. Telefon 898-17-51,od 9. do 14.30 ure. SAMSKI FANT i§če sobo v bližnji okolici Velenja, najraje pri starejših ljudeh. Telefon 5874-838. ODDAM STANOVANJE V HIŠI v Gaberkah coa. 90 m2 terasa Invrtvnajem. Telefon 041/216-125, OPREMLJENO STANOVANJE v stanovanjski hiši oddam. Te- lefon 5865-086. VOZILA IMT TRAKTOR 539, Ielnik 1987, prodam. Telefon 041/851-205. GOLF, letnik 85, JL6, dizel, prodam. Cena po dogovoru, Telefon 031/527-833. G0LF3 1,4,letnik 95, irojevrat, reg. do 02/3, prodam. Telefon 03/897-42-12. ŠKODO FAVORIT 135 LX, letnik 94, s katalizatorjem, 75.000 km, prvi lastnik,prodam. Telefon 041/923-071. ŽIVALI KRAVO SIMENTALKO, mlado, 7 mesecev brejo, prodam. Telefon 5893-587. TELIČKO težko cca 200 kg, si-mentalko, prodam. Telefon 5893-725. PRAŠIČA ZA ZAKOL, težkega cca. 110 kg, prodam po 350 SIT/kg. Telefon 587-40-36. PRODAM PRAŠIČA, težkega 90 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo in jedilni krompir dezire. Telefon 03/5869-869. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELfNJE. Tel.: 03^ 891 00 30, Mob.: 050/ 636 939 Kol kaplja rose v jutranjem soncu si oJ.šla draga mama ANTONIJA MA VSAR ""27. 12.1915 - +14.2001 Ko\ scncc noči v jutru polzi ždnikom za pomoi ob tei^kih trenutkih. Zahvaljujemo se ludi goví^rniku gospodu Dragu Semetu, pevcem, gospodu župniku Vchovarju za pogrebni o(>rcd, osebju Bolnišnice'Ibpolšica za lajšanje lK>lcČin ter vsem ostalim, ki so darovali cvetje in svcče ter jo pospremili na poli. VSI NJENI V iiliaw grobu 7.dai huš spah. a vnuŠUt sir.ilt hit svetfíl zairíkÍTOš ofitala. ZAHVALA Oh boleči in mnogo prezgodnji izgubi drage žene, mame in babice KAROLÍNĚ TRIGLAV iz Podkraja pri Velenju 9.11.1946 - 23. J. 2001 se iskreno zahvaljujemo vsem stirod nikom, s<\scdom, prijalcijcm in znancem ter krajanom za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala pevcena in govorniku za lepe pc«lovilne liescde. Hvala tudi vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poli. ýMiujwi: moi Fťrdtfj hčerke KanÀina z ilndino, Mihaela i/t Ga/fríjcla. • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI I • UREDITEV DOiajMENTACUE ^ • NABAVA CVETJA I MOŽNOST PUČILA NA VEČ OBROKOV mUUEMO 24 UR DNEVNO male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka^ do 16. ure. 8: 898 17 51 RABLJENA VOZILA NA ZALOGI: T TIP LETNIK CENA v SIT UDA SAMARA 1300S 1996 400.000,00 MERCEDES BENZE280 1993/94 2.000.000,00 CITRDENBERL 1.9DftlfQ0n 1997^8 950.000,00 Merceđez razred A • úrezpldčen najem. TSlefon: 03/ $96 47 24. HONDA popusú la letnik 2000 • od 275.000 SfT (filjel NOVI CIVÍC 4DŽEV SALONIH! klra4i i prM(K MIM, ML: n/M 47 u k 02/tli s M Sporočamo žalostno vesl, da nas je mnogo prezgodaj zapustila naša cenjena sodelavka ZVONKA CASL trgovka v Blagovnici Gorica Od nje se bomo poslovili danes, v četrtek 5. aprila 2iX)l,ob 17. uri na pokopališču Podkraj Pogrevali jo bomo ludi mi ER4d.(l. n:LENJE láli ZAHVALA ()l> nepričakovani boleči iz.gubi ljube mame, babice, sestre, lete in tašče FANIKE SKAZA sc iskreno zahvaljujemo za velikodušno sosedsko pomt'ič. Hvala govorniku, sorodnikom. P(xjkrajskim ťaniom 7Z zapeti žaloslinki, gospodu župniku za opravljen obred In gospe Marini Žubcr, dr. med., za večletno zdravstveno <îskrtx). Hvala vsem, ki sle darm> ki od-2>lužene reCi pripeljejo tja in s tem pokažejo sv<»J<» ekološko osveščenost, tega ne bi računali, ampuk bi jih jili z zastonj •*sprejemom'\ na nek naCin nagradili. Pa divja odlagališča res nastajajo zaradi tega? "Nikakor,** meni Stclan Pra/nikar. vodja p.C. Kanalizacija Komunalnega podjetja Velenje in obenem vodja odlagališča nenevarnih odpadkov, "'lo že ne more bili vzrok. Cene na pragu odlagiiJišča so lako nizke, da vsak. ki je kolikor toliki) ekoloških osvoščon, ta denar zlahka pogreša in na primeren način odpadek odloži." Zadeva ni "dramatična" K«ik<^ sivar izgleda v praksi? Komu računajo in komu ne? KiiJ računajo in kaj ne? So cene res tako visoke, kol .se govori? Ko smo stvari preverjali in dobili vpogled v cenik, se je i/kazalo, da /aileva Se zdaleč rii lako "dramatična", kol se govori. Denimo: na odpad pripeljana izrabljena avtomobilska guma stane I.SO tolarjev, elektronski aparal 3()i) lolarjev, kos hladilne tehnike 51H) lolarjev, večje oblazinjeno pohiî>tvo (kavč) 500 tolarjev in manjše (ťotelj) 20() tolarjev. Kosovni odpadli! iatos dvakrat "PUP pa bi) letos kosovne odpadke, po sistemu od vrat do vrat, p<^biral dvakraU Doslej smo jih enkrat na leto. Splača se računali tudi s tem. Začeli bomo v maju. še enkrat pa stvar ptmovili jeseni. Uporabniki laliko večje kose. kijih ni ireba lakoj odpeljali, shranijo in počakajo na akcijo. Ko jo bomn I/vajali. lxi pa napovedana, bodo le odpadke dali pre vi svranjem na instrumente. Ema Gorsek. ki je spi*emljala njihovo delo, jih je spodbudila za predstavitev v širši javnosti. lopel sprejem pri občinstvu je Faniko Ažman. Mici Konečník, Ido Lakncr, Albino Mavh 1er Karlo Pustinek tako navdušil, da so si nadele ime Vesele babice. Od takrat dalje so jim prisluhnili lahko že širom po Sloveniji, povsod pa je bil njihov naslop zelo odmeven. Pred dvema letoma so Vesele babice posnele video kaseto, pred nedaviiim pa so v studiu Mira Klinca posnele sc kaseto, na njje je U) pesmi, predvsem iz njihove mladosli. Kiiseto so na pot pospremile s koncertom v dvorani kulturnega doma v Smarinem ob Paki. Nanj so povabile še nekatere domaČ'e skupine in goste iz okoliških krajev. V skoraj dve uri irajajnčem programih so nastopajoči ogreli dlani obiskcwalcev v nabilo polni dvorani, svoje pa je k prijetnemu razpoloženju prispevala tudi odlična scena Jožela Napolnika. mtp Za odsluženo gumo 150 tolarjev. Na deponiji poskrbijo, da se uniči na ekološko sprejemljiv način. Dogodite dispečer "evidentira" "Na odlagališče nenevarnih odpadkov lahko občani, ki so znolraj tarifnega sistema PUP-a Velenje, brezplačno odlagaj«^ vse odpadke, razen kosovnih. Za le plačajo res minimalno ceno, ker z njimi naslajajo določeni stroški, ki bremenijo komunalno pod- jetje. Ore za stroške Iranspor-la. demontáže... CSume je recimo treba poslali na sežig pravi Pražnikat. *''Ib, da gre za druge individualne odpadke. ki jih ni treba plačali, se vidi tudi po načinu transportni. Običajno so lo osebni aviomiibfli ali prikolice. Dispečer na odlagališču le dogodke evidentira. Zapiše osebne podalke občana. Šte- vilko osebnega dokumenta, ki kaže na to. kje biva. hkrati pa na io. ali se občan nahaja znotraj ali zunaj lega vzajemnega stslema zbiranja odpadkov, loje važno, da se ugotovi, ali zbiranje odpatl-kov plačuje ali ne," pravita sogovornika. ■ Milena Krstič • Pian/nc Pozdrav pomladi 2001- drugI del Jutri še revija otroškiii in mladinskiii zborov Za letošnjo revijo otroških in mliidinskih zl\)-rov Rwdrav pomladi 2iX)l. ki jo bo juiri (v petek) v dvorani velenjske glasbene .^>le, se je prijavilo 14 zborov. Organizatorja prireditve -Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Velenje in Zveza kulturnih društev Šaleške doline — ugotavljala, da med njimi tudi letos ni zbora Í7 občine Šoštanj, Zbori se bodo predstavili na Ireh koneerlih, in sicer na koncertu ub 16. 50 url : olroški zbtui Vrtec llnkara - Kekec Velenje, Sonček Seniilj, osnovnih šol Antona Aškerca in («v riea (oba Velenje); ob 18. uri : otrcxški zlx^ri Male glasbene šole Frana Koruna Kožcij-skega Velenje, Vrlca Najdihojca, OS Antona Aškerca Velenje - podružnica Pesje, OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki in glasbene Šole Frana Koruna Koželjskcga Velenje; mladinski zbori bodo koncert začeli ob 19.50 uri: nastopili bodo vokalna skupina OŠ Šalek. mladinski zK>ri OŠ Aniona Aškerca, Mihe Pinlarja Toleda Velenje, bratov Letonja Šmarlno ob Paki in mešani zbor Šolskega centra Velenje. Njihtwe nastope bo strokovno ocenjeval Franci Kovač iz Kumniee. ■ tp Logarska dolina Mejni prehod Pavličevo sedlo odprt Na pmilagi ustrezne iKirc-dbe slovenske vlade so v nedeljo odprli mejiti prehod za meddržavni cestni p