Prišel je cas za dobre odlocitve. Septembra boš prestopil/a prag srednje šole in se podal/a na štiriletno popotovanje, polno še neslutenih dogodivšcin. Gotovo jih že pricakuješ z vedro neucakanostjo. Veseli me, da si danes tu in da prebiraš tega Info Borca. Ta posebna številka šolskega casopisa je nastala zato, da te mi, dijaki, opremimo s koristnimi informacijami o bivanju na naši (in upam, da kmalu tudi tvoji) Drugi. Odgovarjamo na raznovrstna vprašanja, predstavljamo obšolske dejavnosti in razkrivamo, kaj vse dela Drugo fajn. Naj te ob listanju navda vsaj kancek tistega »Druga vibe-a«, ki se bo prav kmalu še svetleje odseval v žarkih septembrskega sonca. Dobrodošel/la! InfoBorec, poseBna števIlka šolskega casopIsa za osnovnošolce II. gImnazIje marIBor št. 2/150 – feBruar 21 letnik XXvIII urednica Vesna Muzek idejna zasnova, odgovorni urednik in mentorToni Klis, prof. jezikovni pregledTina Mojzer, prof. oblikovanje drugaOblika AVTORJI PRISPEVKOV Julija Koletnik, Vesna Muzek, Nika Lesjak, Manca Šerbinek, mag. Ivan Lorencic, prof., Mateja Krumpak, prof., mag. Polona Vehovar, prof., Renato Kuzman, prof., Toni Klis, prof. in dijaki 1. b in 1. f. FOTOGRAFIJEspletna stran II. gimnazije Maribor NASLOVNICAMatevž Rudl DRAGI DEVETOŠOLEC/DEVETOŠOLKA, MORDA BI ZA ZACETEK NAJPREJ REŠIL/A TA TEST ... Morda želiš priti k nam, imaš same petice, starši te imajo za genija, a na informativnem dnevu vseeno vse sprašujejo namesto tebe, pa kljub temu nekako nisi preprican/a, ce si primeren/na za drugogimnazijca/drugogimnazijko? REŠI TA TEST IN VSE TI BO JASNO! Rad/a jasno in glasno izražam svoje mnenje, tudi takrat ko je to povsem irelevantno ali me po njem nihce ne vpraša. a. Da, saj je moje mnenje tehtno, upraviceno hvaljeno, kompetentno in zrelo. Hvala za vprašanje! b. Ne. Kaj si prebral/a pred spanjem? a. Petkov izvod Mladine, nato še Global. b. Zadnje objave na profilu druga.tinder. Na hodniku se pomotoma zaletiš v dijaka 4. letnika, nato pa vzpostaviš ocesni stik. a. Takoj pokleknem in se opravicim iz dna srca. b. Nemoteno nadaljujem svojo pot. Pridružiti se želiš xy krožku, ampak prvi teden šole še ni nobenega obvestila o kraju in casu dogajanja. a. Na lastno pest kontaktiram mentorico/ mentorja, obstaja namrec možnost, da sem obvestilo spregledal/a. b. Mirno cakam. Ce mi je usojeno, bodo novice že priplavale do mene. Uspeh. Krožku xy si se uspešno pridružil/a, ampak se ta prekriva s krožkom xz, ki se pricne medtem ko še imaš pouk. Zavoljo udeležbe zamudiš optimalni avtobus. Kaj storiš? a. Na dark webu poišcem napravo, ki mi dovoli kontrolirati cas. Tako sem lahko povsod hkrati. b. Kaj morem, bom pac pri pouku. Izveš, da so na Prvi dobili komunalne grelnike vode, Druga pa jih nima. a. Nezaslišano. Iz principa ustvariš peticijo za dobavo grelnikov. b. Te ne gane. Voda v 2. nadstropju je itak dovolj vroca za pripravo nudlov. Ce si vecinoma izbral/a odgovor Kako je lahko v cloveku vec kot 70 % vode, ce je v tebi vec kot 50 % drugogimnazijca? Si ambiciozen/a, polena, ki ti jih življenje mece pod noge, preskakuješ s sposobnostmi Katerine Stefanidi/Thiaga Braz de Silve. Prenehaj z razmišljanjem, rojen/a si za Drugo. Ce si vecinoma izbral/a odgovor b Hja, kljub temu priporocamo vpis na Drugo, saj boš pod pravim vodstvom napredoval/a na vseh življenjskih podrocjih. USPELO? REZULTAT ZADOVOLJIV? POTEM SI PRIPRAVLJEN/A ZA RAVNATELJEV NAGOVOR. OBRNI LIST ... Dobrodošli na II. gimnaziji, kjer smo vam ob informativnemu dnevu pripravili posebno številko šolskega glasila Borec. V glasilu so zbrane številne informacije, ki vam na dostopen nacin predstavljajo šolo. Prepricani smo, da vam bodo v pomoc, ko se boste odlocali za nadaljevanje šolanja na II. gimnaziji Maribor. II. gimnazija – vceraj II. gimnazija je bila ustanovljena 1949 in postavlje­na v napol dotrajano stavbo, imenovano Zacarani grad. Mnogi so jo imenovali »šola cez Dravo«. Vanjo so se vpisovali številni vozaci, otroci s Pobrežja, Tezna, Studencev. Otroci z velikimi sposobnostmi, a zaradi velikih eksistencnih stisk z majhnimi mo-žnostmi za uspeh. V takšni šoli so se našli dvoji, ki so odlocujoci za kvaliteto dela, ambiciozni ucitelji in dijaki. Oboji so se zavedali, da je le ena možnost za uspeh: z delom ustvariti dobro šolo in izobraziti ljudi, navajene dobrega in poštenega dela, ljudi od­prtih glav in svojega jaza. Šola je hitro napredovala in kmalu stopila v širši mariborski prostor. Postala je znana po svojih ple­sih, športnih tekmah, pevskem zboru, gledališki dejavnosti. Dijaki so dosegali številne uspehe na tekmovanjih. Mnogi dijaki so kasneje postali nosil­ kulture, znanosti, politike, športa. Konec osemde­setih let je šola zacela navezovati številne medna­rodne stike s šolami v Avstriji, Italiji, Franciji itd. Velik korak odpiranja šole v svet predstavlja uved­ba mednarodne mature 1990, s katero se je sku­paj z Gimnazijo Bežigrad kot prva šola v takratni vzhodni Evropi vkljucila v družino najbolj prizna­nih svetovnih srednjih šol. II. gimnazija danes – šola, ki odpre vsa vrata II. gimnazija nadaljuje tradicijo in osnovno usme­ritev šole: omogocati dijakom kvalitetno znanje, razvijanje ustvarjalnosti, iniciativnosti, samostoj­nosti in solidarnosti. Šolanje dijakov poteka v naslednjih vzgojno-izo­braževalnih programih: splošna gimnazija, špor­tna gimnazija in mednarodna matura. Vsi progra-mi se zakljucujejo z eksterno maturo, ki omogoca Rezultati dijakov II. gimnazije na slovenski matu­ri uvršcajo šolo med najboljše v Sloveniji. Zavidljivi so rezultati dijakov mednarodne mature, saj uvr-šcajo šolo v sam svetovni vrh šol s programom mednarodne mature. Dijaki v športnih oddelkih dokazujejo, da je možno združevanje šolanja in vr­hunskega športa. Imena, kot so Katja Koren, Blaž Medvešek, Rok Kolander, Sonja Roman, Polona Hercog, Jan Muršak, Ilka Štuhec, najlepše dokazu­jejo to združljivost. Odlicni rezultati omogocajo dijakom vpis na najboljše svetovne univerze, kot so Oxford, Cambridge, Imperial College, St. Andrews, MIT, New York University, Univerza v Amsterdamu itd. Razvijanju ustvarjalnosti, individualnosti in vzpodbujanju iniciativnosti posveca šola iz­jemno pozornost. Zato ima kvalitetno razvi­te izvenšolske dejavnosti, združene v celovit pro­gram DrugaDruga. V DrugiDrugi ponujamo pre­ko osemdeset izvenšolskih dejavnosti. Tako na šoli s svojimi predstavami razveseljuje širši ma-riborski, pa tudi slovenski, prostor znani English Student Theatre, Drug’ Orkester, z resnejšimi te­mami pa nastopa gledališce GNOSIS. Uspešno de­lujeta francosko gledališce in gledališce Druga sce­na. V amfiteatru II. gimnazije potekajo predsta­ve drugih gledališc in ustvarjalcev, tako vsakole­tni festival Drugajanje. Prav tako poteka na šoli li­kovna in literarna delavnica, številne ekološke de­javnosti, raziskovalne naloge dijakov, pevski zbor, prostovoljno socialno delo in še bi lahko našteva­ li. V jezikovne tecaje nemšcine, španšcine, franco-šcine, latinšcine, rušcine in kitajšcine je vkljucenih preko 100 dijakov. Dvajset let izhaja šolsko glasi-lo Borec. V pomladanskem casu je šola organizator kulturnim maratonom. Veliko pozornosti namenjamo pripravam na tek­movanja iz znanj. Udeležba triinštiridesetih dija­kov na olimpijadah iz matematike, fizike, kemije, biologije, astronomije, naravoslovja, geografije in filozofskega eseja v zadnjih sedmih letih prica o iz­jemnih uspehih dijakov II. gimnazije. Zelo so razvite tudi mednarodne izmenjave s šo­lami iz Nemcije, Srbije, Italije, Švedske, Izraela, Rusije, Španije, Francije, Ugande. Posebej smo ve­seli izmenjave s Kitajsko, s Konfucijevo ucilnico pa je šola postala vozlišce širjenja kitajske kulture in ucenja kitajšcine v tem delu Slovenije. Šola spada med najlepše in najbolje opremlje­ne v Sloveniji. V vsaki ucilnici je interaktivna ta­bla z racunalnikom, dvorana z 200 sedeži je vr­hunsko opremljena. Jedilnica s 300 sedeži omo­goca izvrstne pogoje za tople in hladne malice ter kosila. Francoska kavarna, Hyde park Corner, Dunajska kavarna, Hard Rock Caffe, Španski trg in Slovenska kavarna v avlah omogocajo izvrstne po­goje za sprošceno druženje. Ponos II. gimnazije je telovadnica z dvema vadbe­nima površinama, plesna dvorana in naravoslovni prizidek s sodobno opremljenimi ucilnicami. Naši rezultati, pripadnost šoli današnjih in bivših dijakov, uspehi dijakov v nadaljnjem življenju se odražajo v geslu, ki oznacuje II. gimnazijo: šola, ki odpre vsa vrata. Prepricani smo, da jih bomo z vpi­som na II. gimnazijo odprli tudi vam. Dobrodošli na II. gimnaziji! KAJ, KAKO, ZAKAJ? RAZCISTIMO NEKAJ DILEM IN NESPORAZUMOV, KI SE NAVEZUJEJO NA VAŠA NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA. Dobrodošli na Drugi. Gotovo imate ogromno vprašanj, na katera vam bodo z veseljem odgovorili prijazni drugogimnazijci na stojnicah. Ker pa je teh vprašanj veliko, informativni dan pa kratek, smo za vas zbrali najpogostejša vprašanja, ki ji zastavljate, in nanje odgovorili po najboljših moceh. Se je res treba toliko uciti, kot pravijo? Naj te pomirim že na zacetku. Ni vse, kar pravijo o Drugi, res. Tako so tudi govorice, da se je treba uci-ti in uciti in uciti in ob tem pozabiti, kaj je socialno življenje, neresnicne. Verjemi, temu ni tako. Uciti se je treba povsod, to je jasno kot beli dan. Kolicina casa, porabljenega za ucenje, pa je odvisna od tebe in tvoje želje po znanju in rezultatih. Vsak ima svoj nacin ucenja, teh pa je toliko, kot je dijakov, zato najdi svojega, ki bo zate najucinkovitejši. Ali se nacionalna preverjanja znanja (NPZ-ji) štejejo pri vpisu? Dosežki pri NPZ-ju ob koncu 9. razreda bodo vpli­vali na tvoj vpis le v primeru, ce bo vec kandidatov na spodnji meji v izbirnem postopku imelo enak seštevek zakljucnih ocen iz obveznih predmetov 7., 8. in 9. razreda. Samo v tem primeru se upošteva tudi dosežek pri NPZ-ju iz materinšcine in mate- Je res, da ni treba imeti šolskih copat? Je res. In pika. Katere jezike se lahko ucim na Drugi? Kot drugi tuji jezik se lahko uciš nemšcino (zacetno ali nadaljevalno), španšcino in francošcino. Šola po­nuja tudi mnogo jezikovnih tecajev. Uciš se lahko nemšcino, španšcino, francošcino, rušcino, latin-šcino in celo kitajšcino. Za vsakogar se kaj najde. V osnovni šoli se kot drugi tuji jezik ucim nemšcino, a ne vem, ce znam dovolj. Ostali jeziki me ravno ne zanimajo. Naj se vpišem na nadaljevalno ali zacetno nemšcino? Skoraj vsi smo bili pred to dilemo. Ce ti sicer nem-šcina kar gre, poskusi sreco, in se vpiši na na­daljevalno nemšcino. Kar hitro boš moral pisa-ti svoj prvi gimnazijski test iz nemšcine, a rezul-tat bo tebi in šoli povedal le to, ali boš brez težav bo test nekoliko ponesrecil, ni panike. Priložnost imaš, da nadgradiš svoje osnovo znanje pri zacetni gem nadstropju, ki služi kot dodatna racunalniška nemšcini. Ce boš test odlicno odpisal, ti ni treba ucilnica in ni namenjen prehodom. Ta podatek ti skrbeti, ‘maš to. Okronaš se lahko za pripadnika 1. bo v prvem mesecu bivanja na Drugi prišel še kako c-razreda. Vsi, ki imajo nadaljevalno nemšcino, so prav. :) v C-razredu. Še vedno si lahko premisliš in greš na Lahko med odmorom greš iz šole na zacetno nemšcino. A ce se res želiš nauciti nemško, kavo? tega raje ne stori, saj se boš vsaj dve leti ucil to, kar Seveda, iz šole lahko kadarkoli greš kamorkoli, znaš že iz osnovne šole. samo ne špricaj, to res ni kul. Imaš isto omarico od 1. do 4. letnika? Je res, da z mednarodno maturo ne moreš Da, imaš in je samo tvoja. na slovensko univerzo? In obratno, je res, Prihajam iz bolj oddaljenega kraja. Mi bo da s slovensko maturo ne moreš na tujo vožnja v šolo in domov jemala prevec casa univerzo? za ucenje? Nikakor. S katerokoli maturo se lahko vpišeš ka- Na Drugi je precej dijakov, ki prihajajo iz odda-morkoli. Z mednarodno maturo pridobiš dvojezic­ ljenih krajev, morda celo poznaš kakšnega iz svo­jega kraja. Na splošno je pomembno, da si vza­meš dovolj casa za ucenje. Toliko, kot ga potrebu­ješ. Dijaki, ki lahko z razlicnimi oblikami prevoza v Maribor prispejo v dobre pol ure, se v šolo nava­dno vozijo. Tisti, ki bi se morali voziti po celo uro, raje živijo v dijaškem domu (najpogosteje izberejo DD Drava ali DD Lizike Jancar). V kolikor bi ti vo­žnja vzela prevec casa, lahko med šolanjem živiš v dijaškem domu. Zaupala ti bom zgodbo o treh di­jakinjah istega letnika iz istega, 40 km oddaljene­ga, kraja. Prva je v dijaškem domu zacela živeti že v prvem letniku, druga šele, ko se je vpisala v pro­gram mednarodne mature, tretja pa se vsak dan vozi z avtobusom. In povem ti, vse tri imajo dovolj casa za ucenje. Kot vidiš, je odlocitev prepušcena tebi, ce pa raz­mišljaš, da bi živel v dijaškem domu, se med infor­mativnimi dnevi spotoma oglasi tudi tam. Imaš pouk vedno v isti ucilnici? Ne, nimaš, zato se boš tloris šole moral kaj kma­lu nauciti. Na sreco je oznacevanje ucilnic prepro­sto in enako v vseh nadstropjih. Edina posebnost no diplomo, kar pomeni, da se tvoje mednarodne ocene, ki so veljavne po vsem svetu, pretvorijo tudi v slovenski ocenjevalni sistem po posebnem (in za dijake ugodnem) pretvorbenem kljucu. Ob vpisu v tujino je treba slovenske ocene pretvarjati glede na pretvorbene kljuce posamezne države ali univerze. Vec o tem lahko povprašaš na predstavitvi medna­rodne mature. Strah me je fazaniranja. Je res tako hudo? Ce so ga preživele že vse generacije pred teboj, ga boš tudi ti. Kar takoj odmisli nemoralno popiso­vanje, obmetavanje s koruzo in podobne zaostale štose. Tega pri nas ne boš videl. Naj te ne bo strah. Krst fazanov se dogaja v šoli in šola poskrbi, da se nihce ne pocuti ponižanega. Ceprav te bo na dan vstopa med drugogimnazijce šcemelo od treme, ko boš v veliki telovadnici s svojimi sotrpini cakal na sodbo cetrtih letnikov, ne skrbi. Preživeli boste. Upam, da ste na informativnem dnevu izvedeli vse, kar vas je zanimalo. Zdaj se boste lažje odlocili za vpis na najboljšo šolo, kar jih poznam. Srecno! DO ZDAJ VSE OK? POMIRJEN/A IN SPROŠCEN/A? POTEM NADALJUJMO S PROGRAMI, KI JIH NUDI NAŠA ŠOLA ... Na šoli izvajamo naslednje vzgojno-izobraževalne programe: • program gimnazija – splošna • program gimnazija – športni oddelek • program mednarodne mature (International Baccalaureate) PROGRAM SPLOŠNE GIMNAZIJE je sestavljen iz obveznih štiriletnih predmetov, ob-veznih predmetov in obveznih izbirnih vsebin. Obvezni štiriletni predmeti so: slovenšcina, mate-matika, dva tuja jezika (anglešcina, nemšcina, fran­cošcina, španšcina), zgodovina in športna vzgoja. Vsi ostali predmeti, ki so napisani v predmetniku gimnazije, so obvezni predmeti in jih imajo dijaki od enega do treh let. V vsakem letniku, razen v prvem, imajo dijaki na raz­polago tudi nekaj ur za izbirne predmete. Ure za iz­birne predmete omogocajo dijakom poglabljanje znanj pri dolocenih predmetih, predvsem tistih, ki jih bodo imeli na maturi. Dokoncno se dijaki odloci­jo za izbirno skupino maturitetnih predmetov v 3. le­tniku. Obvezne izbirne vsebine (OIV) so programi naj­razlicnejših dejavnosti, ki jih šola ponuja dijakom z namenom, da si poleg osnovnih znanj in obve­znih šolskih predmetov pridobijo tudi znanja, ki zadovoljujejo njihova individualna nagnjenja in želje v skladu z njihovimi vrednotami in življenj­skimi cilji. Del vsebin je obvezen za vse dijake, del vsebin pa je prosta izbira. Po koncanem štiriletnem izobraževanju na gimna­ziji opravlja dijak maturo. Matura je zunanji (eks­terni) izpit, ki ga pod enakimi pogoji opravljajo vsi kandidati v državi. Opravlja se vsaj iz petih pred­metov, ki so razdeljeni v dve skupini. Prvo skupino predstavljajo predmeti skupnega dela, ki so obve­zni za vse dijake – to so slovenšcina, matematika in en tuji jezik (anglešcina, nemšcina, francošcina). LETNIK (ŠTEVILOUR NA TEDEN) STANDARD MATURITETNI STANDARD PREDMET 1. 2. 3. 4. OBVEZNI ŠTIRILETNIPREDMETI * Izvaja se v okviru obveznih izbirnih vsebin; V drugi skupini so predmeti izbirnega dela, ki jih izberejo dijaki glede na svoje interese. Izberejo vsaj dva predmeta, lahko tudi tri. Dijaki, ki se vpi­sujejo v 1. letnik II. gimnazije, bodo imeli možnost izbirati med naslednjimi predmeti: tujimi jeziki (anglešcina, nemšcina, francošcina, španšcina), ke­mijo, biologijo, fiziko, sociologijo, psihologijo, filo­zofijo, zgodovino, geografijo, ekonomijo, umetno­stno zgodovino. Po uspešno opravljeni maturi, ki je pogoj za vpis na univerzo, lahko dijak nadaljuje s študijem na univerzi. PROGRAM ŠPORTNIH ODDELKOV Z izjemo športne vzgoje je enak predmetniku v splošnem gimnazijskem programu. Dijakom sku­šamo olajšati šolsko delo s prilagajanjem ucnega procesa njihovim športnim aktivnostim in obve­znostim. PROGRAM MEDNARODNE MATURE V ta program se lahko vpišejo dijaki, ki so že uspe­šno koncali 1. in 2. letnik gimnazijskega programa. Program je sestavljen iz šestih predmetov: 1. skupina: jezik A (materni jezik) 2. skupina: jezik B (anglešcina, nemšcina, francošcina) 3. skupina: družboslovje (ekonomija, psihologija, filozofija) 4. skupina: eksperimentalne vede (fizika, kemija, biologija) 5. skupina: matematika, racunalništvo 6. skupina: umetnost ali eden izmed neizbranih predmetov 2., 3., 4. ali 5. skupine Poleg tega morajo dijaki izdelati seminarsko nalogo, obiskovati predmet teorija spoznanja in sodelovati pri interesnih dejavnostih (ustvarjalnost, šport, soci­alno delo). Tudi dijaki mednarodne mature zakljuci­jo izobraževanje z maturitetnimi izpiti. Minilo bo 30 let, odkar je bil uveden projekt športnih oddelkov na treh gimnazijah v Sloveniji. Med njimi je bila tudi II. gimnazija. DEJAN KOROTAJ, prof., športni koordinator športnih oddelkov P omembna je bila ideja, da je možno uspešno združevati šolo in šport, ob tem pa spodbujati mlade športnike, da ob športni nadarjenosti dosegajo vrhunske rezultate na obeh podrocjih. Spoznali smo, da je sestavni del šolanja dijakov športnikov kvalitetno sodelovanje staršev, trenerjev, selektorjev in šole s ciljem, da bo športnik postal pomemben del družbenih procesov tudi po koncani športni karieri, in ne kot nekoc, odrinjen na rob družbe, brez izobrazbe in brez prave perspektive. Športniki so skupina, ki potrebuje dolocene prila­goditve izobraževalnega procesa, saj zaradi velike odsotnosti od pouka ne zmore opravljati vseh ob-veznosti, ki jih pred njih postavlja izobraževanje. Oddelek na šoli je športno heterogen, prevladujejo olimpijski športi, zato trenažni proces in tekmovalni ritem poteka celo koledarsko leto. Na šoli to rešujemo tako, da najboljšim športnikom organiziramo individualni pouk in konzultacije, ki jih izvajajo ucitelji posameznih predmetov. Šolske obveznosti, zlasti pisna preverjanja znanja, lahko opravljajo tudi med vikendi, prazniki in pocitnicami pod nadzorom uciteljev ali pedagoškega koordinatorja. Hkrati razvijamo, ob sponzorstvu krovne športne organizacije OKS in odbojkarskega kluba OK Nova KBM, tudi nov model poucevanja in pridobivanja ocen, ki športnikom omogoca bolj skladen in optimalen razvoj na obeh podrocjih. To je e-izobraževanje, sodobnejša oblika izobraževanja, ki ponuja priložnost za športnike, da v casu odsotnosti zaradi treningov, priprav in tekem ohranjajo intelektualno kondicijo, pridobivajo ocene in ko se vrnejo k pouku, lažje pricnejo opravljati šolske obveznosti, saj so njihove misli bolj osredotocene tudi na tovrstno delo. S pomocjo te oblike izobraževanja so šolanje v na­šem oddelku zakljucili danes uveljavljeni športniki. Sestavni del športa so poškodbe, zato vsako leto kandidiramo za sredstva Fundacije za šport, s katerimi ob delnem sponzorstvu Inštituta za medicino športa Medicinske fakultete v Mariboru, omogocamo športnikom hitrejšo obravnavo pri zdravnikih specialistih, nato pa tudi rehabilitacijo po poškodbah. Poskrbimo tudi za preventivo. Iz teh sredstev v višini 50 % krijemo stroške za masaže in krioterapije. Da se trudimo in mislimo resno nadaljevati našo skupno pot s športniki, smo potrdili tudi s prija­vo za pridobitev certifikata Športnikom prijazno izobraževanje, ki ga je podeljeval OKS. Šolo je obi-skala neodvisna komisija, ki je ocenila in tockovala vsa naša prizadevanja in vsakodnevno delo s špor­tniki. Certifikat smo prejeli februarja 2019. Katja Fain, verjamemo, da jo bomo s.e kot dijakinjo nas.e gimnazije spremljali na OI v Tokiu Iza Mlakar, c.lanica slovenske z.enske odbojkarske reprezentance, danes igra Tjas.a Kriz.a, nas. up v suvanju krogle za uveljavljeno ekipo iz Italije Zala Mers.nik,c.lanica ekipe FC Turbine Potsdam Ilka S.tuhec, alpska smuc.arka Rok Moz.ic., c.lan izbrane selekcije Slovenije in OK Merkur Maribor ODPRLI SMO MNOGO VRAT IB – INTERNATIONAL BACCALAUREATE. IBO ima sicer vec programov, naša gimnazija pa ponuja le dveletni t. i. Diploma Programme, ki je namenjen dijakom med 16. in 19. letom, torej se pri nas v program Mednarodne mature (MM) vpisujejo dijaki po koncanem 2. letniku gimnazije. V program vsako leto sprejmemo 22 slovenskih dijakov in 9 dijakov iz bivših jugoslovanskih republik. Da bi dijak po dveh letih šolanja dobil diplomo oziroma spricevalo mednarodne mature, mora v angleškem jeziku opraviti izpit iz šestih predmetov. Dodatne zahteve programa Dijak mora napisati razširjeni esej (Extended Essay) v obsegu 4000 besed, obiskovati mora pred-met Theory of Knowledge (TOK) in napisati TOK esej. Udejstvovati se mora tudi v CAS dejavnostih (ustvarjalnost, športna aktivnost, socialno delo). Študij v tujini Najpogostejši razlog, ki ga dijaki navajajo ob vpra­šanju, zakaj v MM, je študij v tujini. Dobro zna­nje anglešcine, ki ga pridobijo ob pouku pri vseh predmetih (razen pri maternem jeziku in tujih jezi­kih, seveda), je temelj za nadaljnji študij. Eden po­gostih razlogov je tudi pridobitev poglobljenega znanja, saj imajo dijaki le šest predmetov, od kate­rih so trije izbirni, pouk pa poteka v manjših sku­pinah. Mnoge dijake privlaci samostojno delo, npr. pisanje porocil in esejev, izvajanje nekaterih razi­skav po lastnem izboru in mednarodno sodelova­nje, ki smo ga poimenovali IB-Travel ali pa dejav­nosti MUN in WSC. Vpis na univerze Po opravljenem programu mednarodne mature di­jaki prejmejo dvojezicno diplomo, s katero se lah­ko vpišejo na univerze v Sloveniji in tujini. Imetnik diplome lahko kandidira povsod po svetu, vkljuc­no z najimenitnejšimi evropskimi in ameriškimi univerzami. Dijaki, ki so koncali program medna­rodne mature na II. gimnaziji Maribor, so uspešni na tujih univerzah, kot so Univerza v Cambridgeu, Univerza v Oxfordu, Imperial College in UCL v Londonu, University of St. Andrews, Glasgow in Edinburgh na Škotskem, Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem, Dunaj v Avstriji, Berlin, Mannheim, Nürnberg in München v Nemciji ter na drugih univerzah po svetu, kot so New York University v Abu Dabiju, Stanford, MIT, Berkeley in Harvard v ZDA. Rezultati mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor V spodnji tabeli so nanizani rezultati v primerja-vi s svetovnim povprecjem IBO v zadnjih petih le­tih: uspešnost dijakov na maturi, povprecno števi-lo tock, število dijakov z vec kot 40 tockami, števi-lo dijakov s 45 tockami. Tabela 1: Uspešnost na maturi v obdobju 2010–2019 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 ŠTEVILO DIJAKOV, KI SO PREJELI DIPLOMO (v %) 100 100 97 94 94 100 100 97 100 100 POVPRECNO ŠTEVILO TOCK NA MATURI* 37 38 39 38 37 40 39 39 40 38 DIJAKI, KI SO DOSEGLI VSEH 45 TOCK 1 0 2 2 1 3 0 0 0 3 DIJAKI, KI SO DOSEGLI 40 TOCK IN VEC 10 15 14 16 9 21 19 13 17 16 *Dijaki, ki so opravili maturo ŠOLSKI CASOPIS BOREC ENGLISH STUDENT THEATRE GLEDALIŠKA SKUPINA DRUGA SCENA II. gimnazija vabi! Pred vami je pregled tistega, kar vas na Drugi v resnici pritegne. Obšolske dejavnosti z imenom DrugaDruga! Na zabaven in vam, fazanckom, prijazen nacin vas seznanjamo z nekaterimi najbolj priljubljenimi dejavnostmi. Prvi nasvet, ki bi vam ga rada dala, je ta, da zacnite slediti profiloma @ii.gimnazijamaribor na Instagramu in II. gimnazija Maribor na Facebooku, da na zacetku leta cim prej dobite informacije o prvih srecanjih, sestankih in avdicijah ... » Whoever controls the media, controls the mind.” — JIM MORRISON(THE DOORS) Pomisli! To bi lahko bil tudi ti. Dijaki Druge so pravzaprav vse prej kot ovce. Ravno nasprotno! Med nami se pogosto najdejo uporniške duše, ki se noce­jo prikleniti na drog in ki zato svoje misli in nestrinjanja raje natipkajo na racunalnik. Borec pa ni le sredstvo za izpostavljanje politicne nekorektno­sti in vsakdanjih krivic, ampak je tudi krasen prerez vsega, kar se dogaja na naši šoli, saj imajo naši novinarji prstke vsepovsod zraven. A moram sploh kaj napisati? Bi rekla, da je kar samo po sebi umevno, da 90 % bodocih dijakov pozna EST, 75 % pa si je že ogledalo letošnji muzikal Figarova svatba ali prejšnje­ga z naslovom Sen kresne noci ali pa predprejšnjega z naslovom Alica v cu­dežni deželi. Romea in Julije se najbrž ne spomnite, saj ste bili še zelo mla­di. EST vam priporocam, ce ste malo prevec hiperaktivni in imate željo, da bi vas vsi na šoli poznali. Mogoce vas bolj zanima EST-tehnika? Tam boste, verjetno bolj kot kjer koli drugje, stkali mnoga prijateljstva. Zdaj pa malo bolj resno. Si že kdaj bil na kakšni predstavi v SNG-ju? Bilo ti je zelo všec in bi se tudi sam rad podal v gledališke vode? Potem je Druga scena pravi naslov. Ti gle­dališcniki ustvarjajo klasicno gledališce. V zadnjih letih so uprizorili drame po znanih književnih delih. Alamut, Saloma, Nora (Hiša lutk). Letos pripra­vljajo Antigono. Gre za gledališce od dijakov za dijake. Preizkusi se prav v vseh vidikih nastajanja predstave in potipaj naš amfiteater tudi malo druga-ce, ne le kot obiskovalec. Za datum avdicij v zacetku šolskega leta spremljaj instagram @druga_scena. GLEDALIŠCE GNOSIS MLADINSKI PEVSKI ZBOR DRUG’ ORKESTER Tudi Gnosis se ukvarja z gledališcem, ampak prej alternativnim kot pa kla­sicnim. Dobrodošel, ce imaš v lasti vsaj en crn plašc in si že kdaj razmišljal o tem, kako bi se odzvala tvoja mama, ce bi na odru pocel nekaj kontrover­znega. Vstop v skupino je malo bolj zapleten. Prvo leto se je potrebno ude­ležiti gledališke šole, ki jo vodi mentor Svit Vurberški. Ta po izobraževanju z lahkoto oceni, ali si iz pravega testa za Gnosis. V bistvu gre za avdicijo, ki trajajo eno leto. Imajo tudi svoj instagram @gnosisgledalisce. Si tudi v osnovni šoli obiskoval pevski zbor in želiš zdaj biti še boljši? Poješ pod tušem, ker se nerad izpostavljaš? Si fant, ki je že mutiral, in imaš kra-sen glas? Potem je pevski zbor II. gimnazije pravo mesto zate. Šestdeset mladih pevcev, ki jim petje s prijatelji predstavlja najvecji užitek, te z vese­ljem pricakuje. Ob tem ne smem pozabiti na izjemen sloves, ki ga zbor ima, saj je z mednarodnih tekmovanj prinesel že veliko nagrad. Kljub sprošcene-mu vzdušju na vajah so naši pevci res izvrstni in nas po vsakem nastopu pu­stijo brez besed. Spremljajte socialna omrežja II. gimnazije, da v septembru ne boste zamudili avdicij. Dobrodošli so seveda tudi vsi pevci, ki obiskujejo druge srednje šole! Si tudi ti eden izmed mnogih, ki je obiskoval glasbeno šolo in zdaj ne veš, kaj bi z znanjem igranja trobente, flavte, violine, saksofona, klavirja ali celo kitare? Ti ni vec do igranja babici in stricu po nedeljskem družinskem kosi­lu? V kolikor imaš talent za igranje na inštrument, se moraš hitro pridru­žiti našemu Drug’ orkestru. Zate bo to, ce še nikoli nisi igral v vecji zased-bi, zares prelepa nova izkušnja. Vsako soboto dopoldne boš na šoli delal to, kar imaš rad, in ob tem boš z novimi prijatelji. Za prav vsak inštrument se najde mesto v našem orkestru! Ne pozabite! Septembra so razpisani datu-mi avdicij. PROSTO­VOLJSKO DELO Na naši šoli imamo tako imenovane OIV-ure, ki jih zbiraš sam, tako da se udejstvuješ v raznih obšolskih dejavnosti. Lahko greš na kakšno predava­nje, predstavo ali koncert. Morda pa lahko postaneš prostovoljec? Vecino prostovoljskega dela po navadi opraviš v Dnevnem centru Pika za otroke in mladostnike, kjer drugim ucencem ali dijakom nudiš pomoc pri šolskem delu. Naredite nekaj dobrega za skupnost in zase. DEBATNI KLUB LITERARNA DELAVNICA FILMSKA ŠOLA Si se že kdaj sprl s kom in si vedel, da imaš prav, pa tega nisi mogel dovolj dobro utemeljiti in si zato “izgubil”? Ali rad nastopiš jasno in glasno, kadar v nekaj mocno verjameš? Bi rad izboljšal svoj besedni zaklad v anglešcini in sam sebe pripravil do kriticnega mišljenja? Potem je naš Debatni klub pra-vi naslov zate. Pogovarjali se boste in obravnavali aktualne teme ter pri tem sestavljali dobre argumente za ali proti. Pridi se družit prav s takšnimi inte­lektualci, kot si ti sam, in ob tem razvijaj nove sposobnosti! Spremljaj druž­bena omrežja za datum prvega sestanka oziroma termine srecanj. Te zanima kreativno pisanje? Mogoce si že kdaj napisal kakšno pesem ali sestavek, ki ni bil namenjen pouku? Ti gre na živce, da moraš pri slovenšci­ni pisati po tocno dolocenih tirnicah in od zahtevanega ne smeš odstopati? Vse to in še vec te caka na literarni delavnici. Z drugimi mladimi nadobu­dnimi literati boš lahko delil svoje ideje in z mentoricino pomocjo izboljšal svoj slog pisanja, pri tem pa ohranil svoj unikaten literarni pecat. Ob koncu leta literarna delavnica izda zbornik, v katerem bodo objavljena tudi tvoja dela. Te že šcemi v prstih? Tvoja pisateljska žilica te vabi k pisanju. Ti je katera od teh oseb poznana? Quentin Tarantino, Martin Scorsese, J. J. Abrams, Greta Gerwig ali Christopher Nolan? Te bolj pritegne igranje v fil-mu kot na odru? Te preprosto zanima proces nastajanja filma? Tudi za to poskrbimo na Drugi! V filmski šoli lahko skupaj z drugimi dijaki in pod vod­stvom mentorjev ustvarite vec krajših filmov in se tako poglobite v malo drugacen svet. Filmska šola je tudi zelo dobra iztocnica za naprej, saj se na­ucite delati v skupini, kjer imajo vsi odlicne ideje in želijo uspešen koncni iz­delek. Spremljajte socialna omrežja in oglasne panoje v avli šole! PREŠERNOV NATECAJ IZMENJAVE To ni obšolska aktivnost, pac pa priložnost, da se dokažeš na raznih podro-cjih umetnosti. Literarna dejavnost, poustvarjalna dejavnost (scenarij za Prešernovo proslavo), fotografija, likovni del, glasba ter film/video/animaci­ja. Pravzaprav lahko narediš karkoli in oddaš na natecaj. Nikoli ne veš, kaj je za koga umetnost. Doma lahko fotografiraš svojega psa z razlicnimi klobuc­ki in dodaš zanimiv pripis. Lahko oddaš kratko štirivrsticnico, ki si jo napi­sal pri pouku matematike, ko si razmišljal o tem, da bi se raje z glavo zabijal v zid. Natecaj poteka od decembra pa do konca januarja, na Prešernovi pro-slavi pa se razglasijo zmagovalci. Vljudno vabljeni k sodelovanju! Res je, prav si slišal, na naši šoli se dogaja toliko izmenjav, da o vseh vca­sih sploh ne vemo. Naštela jih bom samo nekaj: Nemcija, Španija, Francija, Italija, Švedska, Izrael, Rusija, Kitajska ... Da ne omenjam vseh izmenjav oziroma projektov znotraj programa Erasmus+ (Romunija, Portugalska in celo Uganda). Ce se želiš udeležiti nekaterih “vrocih” izmenjav, moraš imeti pogoje, to se pravi priznanja z razlicnih podrocij in cim boljši uspeh v šolskem letu. Ker se za izmenjave zanimajo mnogi dijaki, priporocam, da se kar v prvem le­tniku prijaviš tja, kamor želiš potovati. Oci na peclje, da ne zamudiš objave na našem facebooku ali instagramu. NAŠ NASVET DRAGI NAŠI! PO ŠTIRIH LETIH NA TEJ ŠOLI DOŽIVIŠ MARSIKAJ IN NAJPOMEMBNEJŠI NASVET, KI VAM GA LAHKO DAMO, JE, DA SI MORATE UPATI POSKUSITI NEKAJ NOVEGA. ZDAJ PRIHAJATE V NOVO OKOLJE. SPOZNALI BOSTE NEŠTETO NOVIH LJUDI, RAZVIJALI SE BOSTE BOLJ KOT KADARKOLI PREJ IN POMEMBNO JE, DA SE NAJDETE. NAJ VAS NE BO STRAH OBISKATI PRVEGA SESTANKA DEJAVNOSTI, PA CEPRAV BOSTE ŠLI SAMI. VSI STAREJŠI DIJAKI VAS BODO PRIJAZNO SPREJELI, SAJ SO TUDI SAMI BILI NA VAŠEM MESTU. VSAKO LETO SI ZADAJTE NOVE CILJE IN NE POZABITE, DA SE LAHKO RAZVIJATE NA VEC PODROCJIH. UŽIJTE VSE, KAR VAM DRUGA PONUJA, SAJ LAHKO IZBIRATE MED VEC KOT 80 DEJAVNOSTMI. SE VIDIMO SEPTEMBRA! Kaj bi ponosen drugogimnazijec iz 1. letnika, ki je preživel že pol leta na šoli, svetoval tebi, devetošolcu/devetošolki? Razlika med vami je le eno leto, pa vendar je tako velika. Našim 1. letnikom je uspelo, ti verjetno upaš, da ti bo. Nekaj dijakinj in dijakov 1. letnikov smo povprašali, kaj bi svetovali. » Kljub temu da so casi, ko se moraš veliko uciti, je vseeno ful fajn. Ljudje so super. Ne bi se odlocil za nobeno drugo šolo … Ce imaš dobre ocene, pridi! — GAL » Ce imaš v osnovni šoli odlicen uspeh brez vecjega truda, potem ne vidim razloga, zakaj ne bi prišel. Res je, da moraš delati malo vec, ampak ni tako grozno, kot ti drugi povedo. Vzdušje in ljudje so najboljši in res si ne znam predstavljati, da bi bila na kateri koli drugi šoli. — LARA » Druga je fajn, zelo dobra šola, ampak moraš delati, tako da ce noceš delati, ne hodi. — TINE » Druga je sicer težka in se je potrebno veliko uciti, ampak je vseeno fajn. Tu srecaš veliko posebnih ljudi in spleteš super prijateljstva. — LARA » Ce si želiš izbrati šolo, na kateri se boš pocutil prijetno, pridi na Drugo. Res je, da Druga odpre vsa vrata. Tukaj ti je omogoceno, da razvijaš vse svoje sposobnosti in poleg tega še uživaš. Vcasih zna biti naporno, vendar ce se potrudiš, ti to ne bo predstavljalo problema. — KAJA » Super šola s super profesorji. — ZARJA » Ce hoceš preživeti, ne biti buden do treh zjutraj. — NIK » Druga je šola, na kateri lahko najdeš veliko razlicnih ljudi in stilov, vendar te družba vseeno sprejema takšnega, kot si. Okolje je zelo sprošceno, kljub temu pa se je treba za dobre ocene kar potruditi in se v decembru in maju pac potopiti v knjige. — VESNA » Veseli december« ne bo vec tako vesel, kot ste navajeni, ampak trud se na koncu splaca. — KLARA » Vecina predmetov gre skozi tudi, ce se za oceno zacneš pripravljati zadnji dan, samo sodelovati je treba pri pouku. — MIHA » Pa saj ni tako hudo kot pravijo. — MAŠA » Delaj sproti, pa ti bo vse jasno, atmosfera je pa vedno dobra. — VERONIKA » Ne odreci se svojim hobijem. Ce si boš mislil/a, da casovno ne boš uspel/a, boš nekega dne to obžaloval/a. Samo sproti se uci in naj ti ljubezen ne križa tvoje poti, saj bo za to še vedno dovolj casa. — SIMON » Najboljša izkušnja/nasvet, ki ga lahko dobiš, je skoraj vedno s prve roke, zato ti toplo priporocam, da se kaj oglasiš in sam vidiš, kako je. Zaupaj svojemu obcutku! — ANA » Ce želiš priti na Drugo, pridi. Ja, bodo trenutki, ko bo naporno in si boš želel, da se ne bi nikoli vpisal, a na koncu ugotoviš, da v bistvu ne bi šel drugam. — LARA » Zabavni profesorji, dobri ljudje in lepe punce … Kaj še te hoceš? — LUKA » Super obcutek, fajn družba. Je res, da se moraš potruditi, ampak z malo volje bo vse v redu. Tudi profesorji so super (skoraj vsi) in na šoli je veliko udobnih kotickov. — EMA » Dostikrat je naporno. So pa tudi dnevi brez ocen. In ko si naspan (decembra že ne), je še bolj fajn kot po navadi. — LUCIJA » Ljudje so prav super. Ni ti treba skrbeti, da ne boš našel dobre družbe, ker je na šoli ogromno ljudi z zelo razlicnimi interesi, zato se boš takoj "zaštekal" z nekom. Uciti pa se je priporocljivo sproti. — TINE » Najboljša šola ever. :) — NEŽKA Pred vpisom na našo šolo smo se vsi spraševali, kar se devetošolci sprašujete prav zdaj: »Se na II. gimnaziji samo ucite?« Naj vam odgovorijo zgodbe o pestrih trenutkih drugogimnazijcev, ki so se jim pripetili prav v šoli (in njeni okolici). Verjemi, v resnici je še bolje. Samo tistega nismo napisali, ker … S tabo so tvoji starši, ne? » Pisalo se je leto 2016. Bil sem prvi letnik in s prijatelji smo se odpravljali na moj prvi kulturni maraton. Za moje kolege ni bil prvi, povedali so mi mnogo zgodb, zato so bila moja pricakovanja visoka. Držali smo se protokola. Nekaj ur, zapravljenih v magdalenskem parku, nato pa koncerti v amfiteatru. Vse je potekalo super, dokler se s kolegi nismo odlocili, da gremo na svež zrak. Nihce nam ni povedal, da izhoda iz šole med doloceno uro ni. Varnostniki nas seveda niso pustili ven. Intelektualci kot smo, smo se z njimi zaceli prepirati in kot ste morda uganili, ni delovalo, svež zrak pa nas je že precej mikal. Odpravili smo se do profesorice Krumpak, ki se verjetno ni želela ukvarjati z nami in nas je osebno pospremila ven iz šole. Še enkrat vam hvala, profesorica!« — RAJE ANONIMNI BIVŠI DIJAK » Skakala sem v kup snega pred II. gimnazijo, ker mi ni bilo za bit na Droogstocku.« — RAZOCARANA DIJAKINJA, KER LETOS NI NIC SNEGA » Med »Disco party« cago smo pekli cevapcice v parku.« — DIJAKI NEZNANEGA RAZREDA No, sicer pa nam tudi med poukom ni tako hudo! » S profesorico Borko smo laufali okoli amfiteatra, da smo dobili vec kisika in se bolje osredotocili na pouk.« — DIJAKI, PUSTIMO ZDAJ KATEREGA RAZREDA » Hoteli smo imeti cim manj fizike, zato smo profesorja Crcka spraševali o njegovi fitnes rutini in koliko kilogramske uteži lahko dvigne.« — DIJAKI, PUSTIMO ZDAJ KATEREGA RAZREDA » Izbirali smo ucitelja, ki bi šel z nami na maturantsko ekskurzijo, ko je profesor Vunjak samo vstopil v razred, rekel ni niti besede, naredil je samo »wave motion« z rokami in odšel. Septembra gre z nami v Andaluzijo.« — DIJAKI, PUSTIMO ZDAJ KATEREGA RAZREDA SMO TE PREPRICALI? SI ŽELIŠ PRITI K NAM ŠE ZA KANCEK BOLJ, KOT SI SI TO ŽELEL/A ŽE PRED INFORMATIVNIM DNEVOM? SRCNO UPAMO, DA JE RES TAKO. SE TOREJ VIDIMO 1. SEPTEMBRA 2021? VERJEMI, PRAV VSI NA DRUGI TE BOMO VESELI! II.NADSTROPJE I.NADSTROPJE PRITLICJE KLET www.druga.si ali www.facebook.com/solakiodprevsavrata oz. II. gimnazija Maribor (uradna stran), www.facebook.com/gremnadrugo.