[Hf]
»Zasavski tednik- le glasilo S ZDI. občinskih' odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik In Zagorje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar - Naslov; Uredništvo ln uprava -Zasavskega tednika-, Trbovlje, Trg revolucije 28 - Telefon 80-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - List izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, mesečna 40 dm -Cena Izvoda v kolportažl 10 din - Tiska: Tiskarna Časopisnega založniškega podjetja »DELO- v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov ln fotografij ne vračamo.

film
Štev. 12.
TRBOVLJE. 16. MARCA 1960
Cena 10 din • Veli Klil-
ZBORI PROIZVAJALCEV NE BI SMELI POZABITI NA SVOJE VOLIVCE
POZABUEKE DOLŽNOSTI
V teh dneh, ko so nasedali občinski zlbori proizvajalcev ter obravnavali družbene načrte in •Iploh nadaljnje naloge pri letošnjem gospoda rjemfliii, se jie ha mah pokazalo, da posamezni odborniki doslej še sploh niso seznanili svojih volivcev-proiz->ajalcev s svojim delom. Napo. »led se je marsikateri odbornik le spomnil, da mu njegove dolžnosti člana občinskega zbora Proizvajalcev nalagajo tudi nekaj zelo važnih dolžnosti, ki jih ima od svojih volivcev. Površna analiza, kolikokrat so Posamezni odborniki zbora proizvajalcev, odkar so bili izvoljeni v ta organ družbenega Upravljanja, prišli pred svoje volivce-proizvajalce in jim poročali o svojem delu, je pokazala precejšnje razpoke. Vrsta odbornikov je sicer na zasedanjih delavskih svetov zagovarjala nekatera stališča zborov
ADENAUER ODPOTOVAL V ZDA
Zabodnonemški kancler Konrad Adenauer Je 11. marca odpotoval na 12-dnevni obisk v ZDA. Od tamkaj bo odpotoval tudi na Japonsko. - Pred svojim odhodom Je kancler izjavil na bonnskem letališču, da je to potovanje zelo Važen političen dogodek.
SEDAJ PA ŠE KOBILICE
Po strahovitem potresu v Agadl-je Maročane doletela še neka hesreča: iz Sahare so čez atlaške Kore prileteli v dolino Suši za Agadirom in na zelene ravnine nkrog Marakeša velikanski oblaki kobilic. Ker so vse razpoložljive sile zaposlene v Agadiru, primanjkuj« za borbo proti kobilicam strokovnjakov, da bi se uspešno borili proti tej nesreči.
SEGN1JEVE TEŽAVE
V Italiji obstajajo še vedno težave okrog vladne krize, katere konec Je odvisen od stališča, ki ga zavzela krščansko-demokratska stranka. Iz poučenih krogov se sliši, da bo obisk britanskega ministrskega predsednika Macmilla-na in zunanjega ministra Selwyna Lloyda, ki je bil napovedan za marec, odložen, Če ne bo končana kriza italijanske vlade.
NAČRT ZA RAZOROŽITEV
Zahodni strokovnjaki ZDA, Fran-jUe, Velike Britanije, Kanade in nalije so pripravili načrt razorožitve, ki bi imel tri faze. Načrt so obravnavali dne 15. t. m. v 2e-J®vl na zasedanju odbora desetih.
času, ko pišemo te vrstice, rezultat obravnave Še ni poznan.
OBISK V PARIZU
Britanski ministrski predsednik ^acmillan Je prispel v soboto, 12. biarca v Pariz, kjer Je imel neuradne razgovore s predsednikom u« Gaullom. V Parizu menijo, da Spričo bližnjega obiska ministr-JNega predsednika Hruščeva v •ranclji razgovori med Macmllla-®°ui in de Gaullom niso brez poetičnega pomena.
KULTURNi STIKI MED GRČIJO IN JUGOSLAVIJO
v Atenah je v času od 4. do 8. J}arra zasedala jugoslovansko-gr-*a komisija za kulturno sodelova-uje. Na tem zasedanju so določili Program sodelovanja v tem letu.
IZRAELU ZAPRT DOSTOP V AKABSE3 ZALIV?
l«yiat*a Saudske Arabije Je spre-J*la sklep Arabske lige o razširitvi zemeljskih voda dežel, članic arabske lige, na 12 milj. Vlada je %e sprejela ta sklep. Po umen Ju nekaterih opazovalcev bo zraeiu s tem zaprta pot v Akab-*kl zaliv.
VREME
ZA Čas OD 18. MARCA DO 27. MARCA Približno do 25. marca bo v vD,°Sncm ugodno in zelo toplo femc. Le okrog 21. marca nc-*ah	M "o v glavnem v
~*bocln,i Slover. ji. - Okrog 2«.
SSuE"*
proizvajalcev in obveščala samoupravne organe o svojem delu v teh organih, dlje pa ni prišlo. Namreč med proizvajalce. ki jih zagotovo močno zanima delo zborov proizvajalcev, ker vedo. da ti organi usmerjajo gospodarstvo občine, sprejemajo stališča in priporočila, ki naj zagotove vsestranski razvoj gospodarjenja, pa tudi napredek družbenega standarda in mnogih drugih, perečih vprašanj v občini.
Ni ge moč pridružiti mnenju nekaterih odbornikov, da proizvajalci lahko zvedo za nekatere občinske oziroma skupne zadeve na rednih zborih volivcev, ki so v občinah vsaj vsake tri mesece. Resda zbori volivcev obravnavajo določene stvari s področja gospodarjenja, vendar so te razprave včasih hudo kratke, površne in celo ohlapne. Zato bodo verjetno delavci še večkrat neob-veščeni 0 delu zbora proizvajalcev. če jim odborniki, ki so jih izvolili za to odgovorno dolžnost, ne bodlo vsaj dvakrat, trikrat na leto poročali, kaj delajo, kakšne načrte imajo in podobno. In ne samo to: logično bi bilo, da bi odborniki dobivali od svojih volivcev tudi podporo za to ali ono stališče, sklep ali priporočilo, ki ga je sprejel ta ali oni zbor proizvajalcev. Razen tega kažejo izkušnje, da bi lahko odborniki dobili od proizvajalcev določene predloge in nasvete, ki bi jih bilo moč uresničiti. Doslej so nekateri odborniki zborov proizvajalcev v zasavskih občinah obveščali svoje volivce le na obratnih konferencah vseh treh rudnikov in še v ne-
katerih večjih tovarnah oziroma podjetjih. Drugod odborniki niso storili tega. zato delavci upravičeno menijo, da njihov odbornik ni opravil svoje važne naloge in dolžnosti.
Slaba stran takega dela se je pokazala zlasti v zadnjem obdobju, ko so občinski ljudski odbori načeli vprašanje združevanja sredstev skladov skupne porabe kolektivov. Ne le, da delavci niso vedeli, kaj namerava občina, zgodilo se je celo, da delavski sveti podjetij niso bili obveščeni o teh namenih in so morali nekateri odborniki zborov proizvajalcev na zasedanjih delavskih svetov na vrat in na nos pohiteti in povedati, kaj namerava občina, kako si zamišlja porabo teh sredstev, in kaj bo občina pridobila ter podobno. Ker odborniki niso bili v stalnih stikih z organi delavskega samoupravljanja. in ker ti niso pravočasno obveščali le-teh, . je prišlo celo do nekaterih nevšečnosti. To in nekatere slabosti ter pomanjkljivosti . naravnost silijo k boljšemu delovanju odbornikov zborov proizvajalcev med samoupravnimi organ; podjetij, predvsem pa kolektivi. Za gobovo se bodo izboljšani stiki odražali v večji pripravljenosti delavcev podpirati občinsko politiko na tem ali onem področju, saj bodo vedeli, da bo vse to v njihovo korist.
Zbori proizvajalcev bi morali dati tudi pobudo za občasno sklicevanje posvetovanj vseh samoupravnih organov v občini. Kajpada bi morala biti taka posvetovanja zelo skrbno
pripravljena in obravnavati samo eno izmed številnih področij gospodarjenja, ne pa skušati na enem posvetovanju govoriti o vseh problemih, a o nobenem tako pošteno in z vseh strani, da bi kaj hasnilo. Ne more biti nobenega dvoma, da bi taki razgovori odkrili marsikatero pomanjkljivost in slabost v delovanju organov samoupravljanja, hkrati Pa dali ustrezna priporočila za odpravo nekaterih slabosti. Pred leti so občinski sindikalni sveti že začeli uvajati tako prakso. ker pa posamezna posvetovanja niso bila kvalitetno pripravljena, so organi upravljanja nekako izgubili zaupanje v koristnost teh razgovorov. Zatorej je velike važnosti, ali je razgovof temeljito pripravljen ali na v naglici zmetan skupaj.
Podoba je, da se bodo zbori proizvajalcev v zasavskih občinah v prihodnjih mesecih še večkrat sešli in obravnavali gospodarjenje In druge zadeve. Prav bi bilo, da bt se razprave kasneje prenesle tudi v kolektive, da bi proizvajalci sprejeli stališča in dali .morda ustrezne
predloge, ki naj bi jih zbori proizvajalcev upoštevali. Vse t° bo sila koristilo razvoju samoupravljanja v nbčinah.
V spomin na
poslednje srečanje
PARIZ, 15. marca 57:
Predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je nocoj po hudem srčnem napadu umrl. V Pariz je prispel danes po enotedenskem obisku v Veliki Britaniji na čelu jugoslovanske parlamentarne delegacije.
BEOGRAD, 18. marca 57:
V slavnostni dvorani Zvezne ljudske skupščine, zasuti i morjem cvetja, v vzdušju nepopisne bolečine, je bilo ob 14. končano poslednje svidenje s. človekom, ki se je popolnoma posvetil tej hiši narodov Jugoslavije. Žalostni trenutki, ko je Moša Pijade za zmeraj zapustil poslopje zvezne ljudske skupščine, v kateri so ga ljubili, bodo ostali v nepozabnem spominu.
Žalost v očeh je spremljala Mošo na zadnji poti po ulicah njegovega Beograda, kjer se je rodil pred sedeminšestdesetimi leti. Tri sto tisoč ljudi se je po ulicah, kjer se je pomikal žalni sprevod, poklonilo spominu priljubljenega ljudskega tribuna, ki jih je znal s svojo ognjevito in prepričljivo besedo tolikokrat zbrati na veličastnih zborovanjih pred skupščino, na Trgu republike, na Terazijah... Čiča Janko je odhajal mimo vseh teh krajev, ki bodo ostali povezani z njegovim imenom v spominu Beograjčanov, tako nem in tih, da so se stiskala srca od bolečine.
Pred grobnico, poslednjim domom Čiča Janka, se je s toplimi besedami poslovil od svojega dolgoletnega prijatelja v trpljenju, borbi in delu predsednik republike Tito in spomnil na pokojnikovo delo, žrtev, neutrudnost, na velikega človeka, ki bo ostal svetal zgled našim narodom.
Potem — kot da srca niso mogla verjeti...
Pretekla so tri leta. Se čutimo bolečino, nesrečo, ki se je zgodila včeraj, nenadoma.
Čiča Janko je še vedno med nami. Njegove mirne oči nas gledajo s Kalamegdana kot pred leti, ko je bil čisto naš, neutruden graditelj napredka naše dežele.
NOVA LADJA »TRBOVLJE« V KOPRSKI LUKI
Z LETNE SKUPŠČINE DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE
VSO SKRB MLADINI
PREDSEDNIK 0L0 LJUBLJANA NA OBISKU V TRBOVLJAH
Novi predsednik OLO Ljubljana, tovariš Franc Popit, je obiskal v soboto 12. marca Trbovlje ter sl je v spremstvu sekretarja občinskega komiteja ZK Janeza Železnika in predsednika občine Martina Gosaka ogledal Strojno tovarno. Tu se je tovariš Popit seznanil z rekonstrukcijo tovarne, kakovo-
stjo in plasmajem njenih izdelkov. — Po ogledu Strojne tovarne je tovariš Franc Popit s predstavniki občine razpravljal o družbenem standardu ter se zanimal za razvoj trboveljske komune. — Popoldne si je predsednik OLO Ljubljana pod vodstvom tehniškega osebja ogledal trboveljski rudnik.
Naši mladini pripada prihodnost, zato je skrb za njen vsestranski razvoj, za njeno osebno življenje in usposabljanje ena najbolj humanih nalog naše družbe. To je dokazala tudi zadnja skupščina občinske Zveze prijateljev mladine trboveljske komune, ki je bila preteli teden v občinski dvorani. Skupščini so prisostvovali vidni predstevnlki republiškega in okrajnega Društva prijateljev mladine, med njimi Olga Vipotnik, Stane Repar in drugi ter tudi predsednik občinskega odbora SZDL tov. Slavko Borštnar.
Iz poročila predsednika občinske Zveze prijateljev mla-
dine Mirka Anželjna je razvidna precejšnja dejavnost te zveze in obeh Društev prijateljev mladine v Trbovljah. Čeprav ima občinska zveza za sabo le eno leto delovanja od ustanovitve, so upehi vidni na vseh področjih brige za našo mladino. Preteklo leto je društvo poskrbelo za letovanje 350 otrok naših delavcev in uslužbencev, ki so letovali ob morju. Letos pa nameravajo poslati na letovanje preko 750 naših otrok. Občinska zveza si je v ta namen zadala tudi nad vse važno nalogo, da za potrebe letovanja naših otrok vzpostavi ob morju stalno bazo. V Ankaranu bodo zgradiil
dom oddiha za naše otroke. Za kritje stroškov izgradnje tega doma bo letos v Trbovljah OO DPM priredil veliko tombolo, katere čisti dobiček je namenjen tej bazi.
Razen nekaterih uspešnih akcij, je bilo izvedeno preko občinske zveze in Društev prijateljev mladine praznovanje novoletne jelke, pustovanje in vrsta drugih proslav. Važna je predvsem odločitev, da se bo v letošnjem letu pričelo z vzpostavitvijo otroških igrišč v kolonijah in naseljih. Komisija že išče primeren teren. Prva, čeprav minimalna sredstva za gradnjo teh igrišč so že zagotovljena. V akcijo za vzpo-
C
POGOVOR NA GESTI
>
padavine z D. V. M.
Motorno vozilo je odskočilo, voznik je poskušal obdržati krmilo, toda gramoz je opravil svoje: prvo kolo je šlo čez stopalo na moč prestrašenega delavca, ki se ni imel več kam umakniti z roba ceste. Se sreča, da voznik ni naglo vozil, če ne bi možakarja enostavno vrglo v potok.
— Kaj hudiča, ne veste, kje je cesta! — je zarobantil delavec, ko se je opomogel od prestanega strahu. — Tole mi boste pošteno plačali! — je še dodal mož in divje gledal v voznika. Lastnik motornega vozila se je branil: — Poslušajte, saj ste videli, da nisem hitel. Kar poglejte tole cesto in tale gramoz. To so skale, ne gramoz. Se štirikolesno vozilo bi zaneslo ...
Otrok je za las ušel izpod kolesa tovornjaka. Voznik je naglo zavrl in še prej naglo obrnil na levb, da je proti njemu vozeč kolesar še komaj utegnil pritisniti na zavoro, če ne bi se zaletel naravnost vanj. Kot bi trenil, se je okrog otroka, ki je trepetajoč pohlevno pil vodo, in voznika, ki ga je pobral, nabrala gruča ljudi. — Ja, ja, saj rečem, tile avtomobilisti ne poznajo na cesti nič drugega kot svoj avto, kot da so sami na svetu. Ubogi mi, ki smo izpostavljeni takimle divjakom! — je pribila priletna ženska, ki se je prerinila v ospredje.
Voznik avtomobila sploh ni mogel do besede, tako ga je obtožba prizadela. Potem je le prišel do besede: — Tovarišica, če bi bili zraven, bi videli, da sem vozil počasi, ker ne vozim prvič tod, da je fant pridirjal naravnost izza hiše na cesto, In da sem ga rešil samo tako, da sem izpostavil nevarnosti nasproti vozečega kolesarja, sebe, tovor in vozilo. Vidite, tule doli bi moralo stati prometno znamenje, ki bi opominjalo
Človek v nevarnosti
nas, voznike, da je blizu šola. Cesta pa ni otroško igrišče. To rekoč je pobral otroka, ga rahlo pobožal in še sam prijel kozarec z vodo in se oddahnil od prestanega strahu...
Vozilo je divje poskakovalo po razdejani cesti. Z voznikom naju je metalo do stropa kabine in vsaka kotanja je trgala besede voznika, ki mi je dokazoval, da to ni več cesta, ampak ničvreden kolovoz, po katerem še s konjsko vprego ne bi daleč prišel. Četudi je kazalec na brzi-nometu kazal le hitrost dvajset kilometrov, je naneslo, da so kolesa avta obrizgala pešca do pasu. In razločno sva videla, kako je vzdignil pesti in nama zažugal. — Kaj morem? je dejal voznik: cesta je ozka, luknja pri luknji, v vsaki luknji voda, četudi bi vozil korakoma, bi moral pešca poblagosloviti z umazanijo! Sef v podjetju pa dobro ve, koliko časa potrebujem za tole vožnjo. Kar bom zamudil, bo šlo na račun mojega prostega časa...
— Tule bi moralo biti prometno znamenje. Trikrat sem opozoril organe, naj ga postavijo. Pa ga še niso. In ga bržkone ne bodo prej, dokler ne bo prišlo do česa hudega. Potem mi je pripovedoval, da za voznika motornih vozil, zlasti za tovornjake in avtobuse ni hujših časov, kot so zimski in pomladni meseci. Ceste v Zasavju so take kot menda nikjer v Sloveniji, vodstva podjetij pa se čudijo, ko praktično vsak teden porabimo kak nadomestni del ali pa obtičimo na cesti. Pešci preklinjajo, ker so vedno izpostavljeni nevarno-
sti, da bodo za vselej uničili obleke ali plašče, cestarji zmajujejo z rameni, ker posipajo ceste s kamenjem, namesto z gramozom, mi pa naj bomo daritveni kozli! Najhuje je to, da so ljudje zmeraj v nevarnosti, da jih ne bo iznenada kaj doletelo. — Zadnjič — je nadaljval voznik, — sem gledal mopedista, ki je zaman lovil ravnotežje. Komaj komaj, da je vozil trideset, in ko je mislil, da jo je zvozil, ga je kamen vrgel ob cestni mejnik. Skupil jo je na nogo in zlomil pedal...
Takih in podobnih nesreč, debat in razprav je v tehle predpomladanskih dneh vsepovsod na naših cestah dovolj. Vse preklinja razmehčane, razmajane ceste, ki ponosno nosijo ime I. in II. reda, sodijo pa izven kategorije, ker so skoraj praktično neuporabne. Osnovno je to, da je v nevarnosti človek. Da molčimo o škodi, ki jo trpi skupnost in ljudsko premoženje zaradi pogostih in nepotrebnih okvar na vozilih. Resnična in točna je ugotovitev ljudi, da nekateri deli zasavskih cest praktično niso več prevozni, ali pa da je škoda vsakega vozila, ki se poda na vožnjo po teh cestah, ker je komaj kak odstotek verjetnosti, da se ne bo poškodovalo.
Ali res ni sredstev za boljše vzdrževanje vsaj najprometnejših in tistih cest, ki so neogibno potrebne, ker so edine prometne poti v ta ali oni kraj. Če se človek napoti od Zagorja proti Lokam ali Izla-
kam, je v stalni nevarnosti, da ne bo prišel nepoškodovan na cilj. Ce gre človek po Zasavski cesti, nima nobenega jamstva, da se mu ne prikotalilo kako kolo pod noge. In tako je še marsikje. Resnična je ugotovitev, da premalo cenimo ceste, da jih ne negujemo, in da nam je žal vsakršnih sredstev, ki jih dajemo za vzdrževanje. Navadno samo krpamo, krpamo z ničvrednim kamenjem in mislimo, da s tem podaljšujemo življenjsko dobo cest, v resnici pa jo samo manjšamo, ker bo nekega dne odpovedala in bo moral nadrejeni organ enostavno zapreti cesto, ker preži na njej vse polno nevarnosti.
Tudi prometnih znamenj na mnogih krajih, kjer bi morala biti, ni. Ljudje ne poznajo cestnih predpisov in mislijo, da so samo vozniki motornih vozil tisti, ki jih morajo varovati. Nekatera cestišča so dobesedno postala otroška igrišča, starši to vedo, pa se samo prizanesljivo smejejo, češ, kam pa naj gredo? Prometni tedni so pa komaj vsako leto in navadno le v tistih dneh tu pa tam opozarjamo ljudi, da je cesta pač vozna pot, in da ima svoje zakonitosti, ki se jim morajo vsi podrejati. Avto-moto društva, v kolikor poskušajo prirejati predavanja o varnosti ljudi na cestah, nimajo poslušalcev. Kdo bi tratil čas s takimi prismodarijami (!).
Sistematičnost kliče z vseh strani. Predvsem s cest, ki še po krivici nosijo to ime, pa polomljena prometna znamenja, pa cestišča, kjer jih sploh ni, in končno še človek, ki meni, da je vsak dan v večji nevarnosti na cesti.
Zares ne bi smeli pustiti teh reči svojemu naravnemu toku. Utegne se nam hudo maščevati.
stavitev otroških igrišč nameravajo vključiti vse naše organizacije, predvsem pa mladino, ki naj bi s prostovoljnim delom pomagala pri gradnji teh igrišč.
Posebno skrb bodo v bodoče posvetili ustanovitvi dnevnih zavetišč za otroke v okviru stanovanjskih skupnosti. Zlasti pri gradnji novih blokov in stanovanjskih zgradb je nujno, da investitorji upoštevajo tudi prostor, kjer se bodo naši otroci lahko izživljali. S tem v zvezi je treba zagotoviti tudi varstveni, vzgojni kader, skratka vzpostaviti nekaj naših dobrih žena za to službo.
Razprava sama ter ves potek skupščine je podčrtal pomen tesnega sodelovanja društva prijateljev mladine in stanovanjske skupnosti, kajti le preko obeh bo možno uspešno reševati vsa vprašanja brige za naše otroke, reševati socialne probleme vzgoje naših otrok, skrbeti za njihovo razvedrilo in vzgojo. Skupščina je nadalje nakazala potrebo po tesnem sodelovanju z vsemi prijatelji mladine, s šolami, pionirskimi organizacijami, terenskimi odbori SZDL, občinskimi organi za šolstvo in kulturo ter
(Nadaljevanje na 2. strani)
VIDA TOMŠIČ V TRBOVLJAH
V petek, 11. marca, je prispela v Trbovlje tovarišica Vida Tomšičeva, podpredsednica glavnega odbora SZDL Slovenije. V revirskem kraju se je zadržala ves dan ter je imela dopoldne z ožjim političnim aktivom razgovor o aktualnih političnih problemih in o uveljavljanju žena v družbenem ln gospodarskem življenju. Po dvanajsti uri pa je Vida Tomšičeva obiskala tovarno »Mehanika«- Tu si je ogledala mlado in razvijajočo se industrijo, kjer sta zaposleni dve tretjini žena in se je tudi dalj časa zadržala v razgovoru z usluž-benimi ženami ,in predstavniki podjetja. Ob tej priliki so v tovarni izročili tovarišici Vidi Tomšičevi lep album, ki prikazuje razvoj in rast ter delo podjetja »Mehanika«. — Popoldne ob 17. uri je imela tovarišica Tomšičeva v Delavskem domu predavanje o pomenu 8 marca ter o nalogah žena kakor tudi moških pri uveljavljanju ženske enakopravnosti na vseh področjih dejavnosti.
PRVE OBSEŽNEJŠE PRIPRAVE ZA VELIK PRAZNIK ZAGORJANOV
Na pragu uresničitve
Pred kratkim so v Zagorju Ustanovili pripravljalni odbor za otvoritev novega Delavskega doma in za otvoritvene slovesnosti. ki se bodo zvrstile na deskah novega hrama v prazničnih dneh od 15. do 25. maja-To pomeni, da končno lahko rečemo: zdaj se bliža uresničitev dolgoletne želje in potrebe Zagorjanov.
Ni moj namen tokrat podrobno opisovati potek gradnje Delavskega doma in številnih problemov, ki so jih morali graditelji ob tem važnem opravilu premagati, niti o pomenu tega poslopja, ker bo moral o tem pisati poznavalec, predvsem s stališča celotnega gospodarskega, kulturnega in političnega razvoja tega važnega kraja v Zasavju. Vsekakor bo to kompleksna naloga, ki naj pokaže delež Zagorjanov v skupnem boju za dokončno politično in socialno ter kulturno osvoboditev.
Rad bi nekoliko pokramljal o nekaterih pripravah za otvoritev doma. Najprej pa mi kaže poudariti, da otvoritvene slovesnosti ne bodo v nekem znamenju nepotrebnega sijaia, kdo ve kakšnega blišča in trkanja na prsi o zaslugah tega ali onega, pač pa bo to bolj prisrčna, iskrena delavska slovesnost, porojena v zavesti, da je Zagorje dočakalo trenutek, ko lahko odpre duri okusno in so-dodofonim zahtevam prilagojenega doma im ki naj v prihodnosti nudi boljše pogoje vsestranskega udejstvovanja delovnih ljudi. Po domače rečeno: dograjen bo hram, ki bo vsekakor nudil dovolj možnosti in pogojev vsem tistim, ki bodo znali pokazati sadove svojega amaterskega dela in tistim, ki morda nimajo možnosti za aktivno delo, bodo pa sestavni del izvajalcev, ker jih bodo bodrili, jim pomagali in omogočili, da bodo sposobnosti izvajalcev prišle do polnega Izraza.
Razumljivo pa je, da terjajo priprave za otvoritev doma prav posebno skrb in naloge. Saj gre konec koncev za praznik vsega Zagorja, vseh ljudi, saj ni dvoma, da menda ni občana, ki se ne bi tako ali tako zanimal za gradnjo tega poslopja, in ki ne bi vedel, da se mu obetajo velike možnosti večjega kulturnega razvedrila in dobivanja določenega znanja oziroma širjenja svojega obzorja- Kot rečeno, je pripravljalni odbor začel z delom. Za lažje delo je ustanovil več komisij. ki bodo vsaka, na svojem delovnem področju storile svoje dolžnosti. Pripravljalni odbor bo povabil k sodelovanju tudi nekatere sosedne kultur-noprosvetne skupine, ker bo otvoritev doma pravzaprav praiznik Zasavja.
Hkrati s čisto strokovnimi pripravami za otvoritvene slo-
vesnosti pa stopajo v ospredje še nekatere druge, prav tako važne naloge. Zagorje mora v tistih prazničnih dneh dobiti slavnostno podobo. Ne le v okolici novega doma, pač pa vsepovsod, kjer domujejo delovni ljudje. S površja mora zginiti vsa navlaka, ki kazi podolbo. kraja, zato pripravljalni odbor resno računa na vsestransko sodelovanje vsega prebivalstva.. Da bo vestno Izpolnilo vse zamisli odbora po olepšavi mesteca, pa četudi v skrajnem delu ali v najbolj skriti stanovanjski hiši.
In zdaj k programu:	po
okvirnem načrtu je predvideno, da bo na dan otvoritve veliko zborovanje vseh zagorskih občanov pred delavskim domom, združeno s kulturnim programom. Nato si bodo občani ogledali posamezne prostore doma.
Zvečer b0 v veliki gledališki dvorani slavnostna uprizoritev Cankarjevega »Pohujšanja v dolrimi Šentflorjanski«. Ttekrat se bodo dejansko prižgale slavnostne luči novega amfiteatra in dom bo doživel svojo krstno predstavo. V naslednjih dveh dneh sta predvideni gostovanji ljubljanske Opere in Drame, sledil pa bo še festival oziroma kultumo-zabavna revija, ki jo organizira Svet »Svobod« in prosvetnih društev ljubljanskega okraja. Predvideno bo revija trajala najmanj teden dni; na odru se bodo zvrstile mnoge zabavne skupine iz malodane vseh občin ljubljanskega okraja.
Kot rečeno, je to samo plan v grobem. Ni dvoma, da bo še znatno izpopolnjen in dopolnjen. Za izpolnitev bo pa treba precei odgovornega dela in priprav.
Kulturni paberki iz Hrastnika
Delavski dom v Hrastniku. mezne sekcije hrastniških Hrastniška kulturna dejav- Svobod pri njihovem delu in nost je že vrsto let utesnjena razvoju. Tako danes v Hrast-v prostorih, ki so majhni, niku ne morejo pomisliti, da neustrezni in ki ovirajo posa- bi na njihovih odrih gostovala
'jM
ZAGORJE V SNEŽNI ODEJI
VSO SKRB MLADINI
(Nadaljevanje s J _ strani)
otroškimi vrtci. Dokaj uspešna je povezava s šolami, kjer naši učitelji na roditeljskih sestankih s starši prirejajo vzgojna predavanja in tako pomagajo roditeljem pri vzgoji otrok. — V razpravi je bil sprožen predlog, naj se pri občinski zvezi DPM ali pri šolah ustanovi stalna posvetovalnica za starše. Nedvomno bi le-ta bila potrebna v Trbovljah.
Na skupščini je govorila tudi tov. Vipotnikova. Začrtala je nekaj osnovnih nalog, ki stojijo danes pred društvi prijateljev mladine, to je skrb za najmlajše, za našo mladino in pomoč naši ženi-materi. Posebno skrb je po njenem mnenju posvetiti varstvu in vzgoji otrok zaposlene žene in vzgojno zanemarjenih otrok. Pri tej nalogi je važno sodelovanje društev z vsemi organizacijami in podjetji, zakaj razbremenitev zaposlene žene, vzgoja naših otrok je naloga vse komune. K tej nalogi pa je potrebno, kakor je poudaril tudi tov. Stane Repar, aktivno pritegniti tudi naše državljane v komuni. Ni dovolj, da deluje le nekaj aktivistov, članov društva, iskati je take oblike, ki bodo k delu pritegnile vse občane.
Bogata razprava o vseh vprašanjih dela društva prijateljev mladine in občinske zveze je dokazala, da v Trbovljah naši državljani aktivno načenjajo in rešujejo vsa vprašanja vzgoje naših otrok. Vse te naloge so nakazali številni diskutanti, med njimi doktor Kramberger, tovarišica Filače-va, Guštinova in še drugi.
Tovariš Slavko Borštnar, predsednik občinskega odbora SZDL, je v zaključni besedi prinesel nekaj svojih misli. Po njegovem življenje v naši komuni odpira nove možnosti za raznotere oblike dela z našo mladino. V tej raznoliki dejavnosti je potrebno začrtati v skladu s finančnimi možnostmi realne programe dela društev prijateljev mladine in vključiti v delo čimveč naših državljanov. SZDL bo tako kakor doslej tudi v bodoče skrbela in pomagala pri delovanju društev prijateljev mladine.
Občinska skupščina je tako dosegla svoj namen. Brez dvoma bodo občinska Zveza prijateljev mladine in tudi ostali dve Društvi prijateljev mladine v letošnjem letu dosegli še lepše uspehe.
poklicna ali amaterska gledališča, ki zahtevajo za uprizorjena dela sodoben oder, ki ga pa v hrastniški občini, razen v Radečah, ne premorejo. Tako gledališka dejavnost že nekaj let stagnira, kljub prizadevanju igralcev in režiserjev, na možnostih, ki jih dovoljujejo sedanji odri. Pa tudi druge sekcije se morajo zadovoljiti s prostori, s katerimi razpolagajo in ki so čestokrat zasedeni cele popoldneve z vajami zdaj pevcev, gledališčnikov in tudi predavanji.
Zato je misel na lasten dom kulture ali delavski dom že večleten sen hrastniških Svo-bodarjev, ki ga skušajo realizirati tako kot so ga v Trbovljah in ga nameravajo v najbližnji prihodnosti v Zagorju.
O gradnji delavskega doma razmišljajo v Hrastniku že tri leta. V vsem tem času so iskali lokacijo, ki naj bi najbolj ustrezala in kjer bi bil dom varen tudi pred plazovi, ter zbirali sredstva za gradnjo. Zdaj je lokacija odobrena, nekaj sredstev je že tudi zbranih, in če bo šla vsa stvar po sreči, bodo hrastniški Svo-bodarji že letos zasadili prve lopate za gradnjo delavskega doma.
NOVE OBLIKE
V okviru občinske zveze Svobod in prosvetnih društev
hrastniške občine deluje devet društev, ki imajo vključenih 1540 članov. Lani so skoraj vsa društva pokazala veliko prizadevnost pri organizaciji kulturnih prireditev v počastitev 40-letnice KPJ m SKOJ.
Ce malo pogledamo dejavnost teh društev, vidimo, da se vse delo vrti okrog godb na pihala, pevskih zborov, dramskih sekcij, knjižnic in šahovskih skupin. Razen tega imajo štiri Svobode kino sekcije, dve lutkovni sekciji in le v eni srečamo sekcijo, ki se je posvetila predvsem delu z mladino.
Zadnje mesece pa je čutiti v vseh teh društvih željo po novih oblikah dela, ki bi pritegnila v društva tudi nove ljudi. Tako naj bi povsod, kjer so dane možnosti, ustanovili klube. O lepem napredku kluba lahko govorimo v vasi Vrhovo, ki naj ne bi ostal osamljen primer na naših vaseh, seveda ne tudi v Hrastniku. Tu se zavzema zanj največ Svobod v Zg. Hrastniku.
JAVNA KNJIŽNICA
Na zadnji seji ObLO Hrastnik so se odborniki precej zavzemali za ustanovitev skupne knjižnice v, Hrastniku, za katero so dani vsi pogoji. Zdaj obstajata dve društveni knjižnici. Z ustanovitvijo javne knjižnice bodo mislili še na potujoče knjižnice za okoliške vasi. Prav bi bilo, da bi pred ustanovitvijo javne knjižnice pomislili tudi na javno čitalnico, ki ni nujnost samo za Hrastnik, temveč tudi za druge občine v Zasavju.
2.570 ČASOPISOV
Člani SZDL v Hrastniku prav radi bero, saj prejema kar 2570 članov naše dnevnike in tednike. Tako pride vsak dan v hrastniško občino 1163 izvodov »-Dela-« in nad 300 izvodov ••Ljubljanskega dnevnika-«. Na naš članek je naročeno v Hrastniku 382, na Dolu 68, v Radečah 185 in Zidanem mostu 34 članov SZDL. Mnogo pa jih je naročenih tudi na »Komunista-«, »Delavsko enotnost«, »Naše razglede« in razne revije.
-Pb-
POGLED NA NOVI DELAVSKI DOM V ZAGORJU
PREDLOG DRUŽBENEGA PLANA IN PRORAČUNA TRBOVELJSKE OBČINE
Veliko želja - malo sredstev
O pripravah za sprejem družbenega plana in proračuna trboveljske občine je bilo že več razprav, v kratkem pa bo dan predlog družbenega plana in proračuna za letošnje leto v obravnavo zborom volivcev. Šole nato bosta oba zbora občinskega ljudskega odbora sprejela družbeni plan in proračun-
Osnovne smernice družbenega plana trboveljske občine za leto 1960 gredo za tem, da bi v vseh vejah gospodarstva dosegli večjo proizvodnost dela, racionalneje zaposlovali delovno silo, izboljšali organizacijo dela in izpolnili sistem nagrajevanja. Nadaljnja skrb bo razvijati trgovsko mrežo na drobno in izboljšati kapacitete družbene prehrane. Modernizirati storitveno obrt v o-kviru stanovanjske skupnosti in ustanavljati komunalne službe. Družbeni plan predvideva tudi nadaljnjo skrb za izgradnjo stanovanj, šolskih in ostalih potrebnih objektov. Tudi v letošnjem letu bodo nadaljevali z združevanjem finančnih sredstev, da z njimi desežejo okrepitev enotne ekonomske politike.
Na podlagi obsega proizvodnje in storitev ter prizadevanj zaposlenih se v letu 1960 pričakuje porast družbenega bruto proizvoda za 4 odst-, narodnega dohodka za 8 odst., dohodka gospodarskih organizacij za 14 odst., plač (bruto) za 19 odst., čisti dohodek gospodarskih organizacij pa bo po predvidevanjih za 18 odst. manjši. Število zaposlenih bo za 4 odst. večje kot v letu 1959.
Glede družbenega 'bruto proizvoda je po posameznih gospodarskih področjih v industriji predviden 99-odstotni dosežek. se pravi zmanjšanje industrijske proizvodnje za 1 odst-, to pa zaradi rekonstrukcije tovarne. medtem ko bodo ostala industrijska podjetja proizvodnjo povečaal, tako na primer Rudnik Trbovlje-Hrastnik za 30.000 ton premoga več. v STT se bo proizvodnja povečala za 5 odst., v ostalih gospodarskih organizacijah pa bo po predvidevanjih proizvodnja večja za 4 odst.
Strojna tovama Trbovlje ima potrjen investicijski program za nakup strojev za proizvodnjo povečale, tako na primer transporterjev, Eeletotra-ma Trbovlje b0 dogradila obrat za proizvodnjo opeke iz preostalega pepela. Ta obrat bo pričel letos z redno proizvodnjo-
Po planu kmetijske proizvodnje se pričakuje po dosedanjih predvidevanjih in ugodnih vremenskih pogojih povečanje obsega proizvodnje za 25 odst. Ta porast ima svojo osnovo v okrepitvi proizvodnje v kooperaciji. Povečanje proizvodnje
mmmsnmmmKmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm'
PO SVETU
Iz Pariza je prišla vest o novi »bombi«; ne gre sicer za atomsko, ki bi jo Francozi preizkusili v Sahari, marveč za vest, da je premier Hru-ščev v zadnjem trenutku zbolel in preložil obisk v Franclji za teden ali za deset dni.
Novica je delovala na javno mnenje v francoski prestolnici, pa tudi v drugih glavnih mestih zahodnega sveta kot senzacija, kajti tri dni pred obiskom tega ni nihče pričakoval, obisk Hruščeva v Parizu pa so začeli celo v Bonnu vrednotiti po njegovi pravi teži, t. j., da je enakovreden obisku Hruščeva v ZDA ali obisku Macmilana v Moskvi.
Francoski veleposlanik v Moskvi je od zunanjega ministra Gromika zvedel, da je premier Hruščev nenadno zbolel za gripo in da zato predlaga, naj bi obisk preložili do 24. marca; iz verodostojnih virov v Moskvi pa se Je zvedelo, da je Ni-kita Hruščev že 9. marca odpotoval na obale Črnega morja — morda res samo zato, da bi se izognil gripi, ki je v epidemični obliki za jela Moskvi-čane.
Sovjetski veleposlanik v Parizu Vinogradov je približno enako povedal francoskemu zunanjemu ministru Couve de Murvillcju in izrazil željo sovjetske vlade, da bi bil obisk preložen do 24. marca.
Kot omenjeno je vest izzvala veliko presenečenje v zahodnih krogih, čeprav domala nihče ne dvomi v to, da je premier Hruščev zares bolan. Prav to dejstvo pa odkriva, kako napeti so živci v obdobju priprav za sestanek na vrhu in kako hitro so opazovalci pripravljeni verjeti, da se celo za boleznijo skrivajo globlji,
diplomatski vzroki. Ali so te domneve res popolnoma neupravičene.
Dva dni, preden je »izbruhnila novica«, je v Parizu prodrla med javnost vest, da so hude težave ekrog programa, ki bo vodil Hruščeva po Franciji (v Pariz bi moral priti 13. marca). Francozi so si namreč močno prizadevali, da bi spravili sovjetskega gosta na ogled petrolejskih področij v Sahari, ki jih Aižir-ci in vsi arabski narodi smatrajo
nedavnega mednarodnega zapleta znašla v takem položaju, da bi si vsak državnik, ki bi moral iti na obisk v Pariz v tem času dejal: raje čakaj in glej.
Medtem, ko komentatorji še premlevajo vest o odložitvi obiska premiera Hruščeva Franoiji, je priletel v Washington zahodnonemški kancler dr. Adenauer. Namen njegovega obiska v ZDA je približno
Druga bomba iz Pariza
kot sestavni del Alžirije, kjer Francozi nimajo kaj iskati.
Francoski protokol je med drugim poskrbel, da bi imel Hruščev kaj malo časa za posvetovanje, za počitek in tudi za politične razgovore. Za ogled Pariza so mu »dovolili« samo dva dni, delavske četrti kjer je komunistična partija Izredno močna, pa naj bi si ogledal samo iz helikopterja. Morda je k temu prispevala tudi njegova pretirana zgovornost, ko se je mudil v delavskih četrtih indonezijskih mest... Skratka, pravijo, da je francoski protokol pripravil program, s katerim se sovjetska vlada in visoki gost nista mogla strinjati. S tem seveda ni rečeno, da je bil razlog za odgoditev obiska ta in ne bolezen; upravičeno pa je domnevati, da so v Moskvi prav zaradi navedenih razlogov bolezen sovjetskega premierja z veseljem vzeli na znanje, kajti Francija sc je spričo
tak, kot je bil namen sovjetskega obiska v Parizu; preprečiti popuščanje! Toda komu? Sovjetski premier je skušal vplivati na de Gaulla, naj za vse na svetu več ne popušča za-dohnonemšklm težnjam, ki gredo za tem, da bi sestanek na vrhu spremenile v brodolom, iz katerega bi se brodolomci rešili na ledeno goro, hudo sprti med seboj (to je zahodni in vzhodni), drug drugemu očitajoč krivdo za nesrečo.
Adenauer pa je poletel čez Atlantski ocean, da bi prepričal predsednika ZDA Eisenhowerja, kako nevarno je popuščati sovjetskim pogledom glede Nemčije in glede Berlina. Po njegovem naj se šefi štirih držav le sestanejo, če ni drugače, toda po sestanku se ne sme v Berlinu nič spremeniti, prav tako tudi ne v Nemčiji, razen če bi šlo za združitev po zahodnonemškem receptu. Vsa za-hodnonemška diplomacija je usmer-
isiiHiinifHTiiihMniiniinniinTifiTiniiiiniiiinTiiiiiiniiinininiinNftnHfffiHiiiniiiuHiiiiiitutiiuniKtttuiuriiii
jena v to smer in pokazala se je zelo vešča celo v iskanju umetnega zaostrevanja — afera okrog zračnega koridorja med Berlinom in zahodno Nemčijo (zahodna letala naj bi letela več kot tri tisoč metrov visoko, čeprav je določeno, da jim je na razpolago prostor do višine tri tisoč metrov). Toda prav ob tem je imela zahodnonemška diplomacija razlog za zaskrbljenost. Ameriški vojaški krogi so se sicer navduševali, naj bi si ameriška vojaška letala sama »krojila pravico« do višine leta, toda predsednik Elsenhoiver je osebno ukazal, da »za sedaj ni treba letati iznad predpisane višine, kar so v Bonnu že smatrali za škodljivo ameriško popustljivost. Razen tega zahodna Nemčija ni dobila v zahodni družini pravico, da bi stavila veto na sklepe, ki so jih sprejeli trije »veliki« (Franclja, Britanija In ZDA) in se torej boji, da ji v daljši perspektivi le utegne spodleteti njena zaviralna politika.
Ni mogoče napovedovati, ali bo Adenauer v VVashingtonu uspel ali ne. Jasno pa Je, da bo neizmerna škoda za ves nadaljnji razvoj, če bi uspel. Kot potrdiino pa je moč smatrati izjavo ameriškega zunanjega ministra, ki je dejal, da »ZDA ne bodo smatrale, da so Rusi prekršili duh Čamp Davida, pa četudi bi enostransko sklenili mirovno pogodbo z vzhodno Nemčijo«. Ta izjava v vsakem primeru odkriva, da so Američani pustili odprta vrata tudi za primer, da bi Sovjeti uresničili svojo grožnjo, t. j. da bodo enostransko sklenili mirovno pogodbo z vzhodno Nemčijo, če zahodne sile ne bi bile pripravljene podpisati miru z obema nemškima državama.
se nadalje pričakuje v gradbeništvu. jn sicer za 18 odst. — v trgovini oziroma v blagovnem prometu pa je predviden porast za 23 odst. Družbeni plan pričakuje., da se b0 promet v gostinstvu v letu 1960 povečal za 9 odst., prav tako tudi plan obrtne proizvodnje za 21 odst. Na področju prometa, komunale, gozdarstva in finančno samostojnih zavodov plan ne predvideva nobenih bistvenih sprememb, razen povečanje družbenega bruto proizvoda, in sicer za 10 odst. v primerjavi z realizacijo v letu 1959. Komunalna dejavnost se bo v letošnjem letu močno povečala, saj so v načrtu rekonstrukcije krajevnih cest, vodovodov, kanalizacije, pa tudi ostali objekti.
Proračun je sicer nekoliko večji kot lansko leto, vendar je glede na željo in potrebe še vedno premajhen. Predlogi (predračuni) koristnikov proračunskih
KUPUJTE IN NAROČAJTE
..ZASAVSKI
TEDNiK"
sredstev za leto 1960 so pa znatno večji, kot znaša proračun ter presegajo proračunsko vsoto za 23,346.000 din. Tako predvideva predlog predračuna za prosveto in kulturo 26,4 odst. več kot lani. socialno varstvo za 23 odst. več, zdravstvena zaščita 19,9 odst. več, državna uprava pa za 5,5 odst. več. Komunalna dejavnost predvideva 12,5 odst. več, dotacije finančno samostojnim zavodom, družbenim organizacijam in gospodarstvu pa kar za 96,4 odst. več-Zahteve prosvete in kulture so utemeljene, prav tako izdatki državne uprave, ker so le v letošnjem letu povečale plače. Zelo visoko pa so porasle dotacije finančn0 samostojnim za-vodom in društvom. Ker pa predvideva letošnje povečanje dohodkov največ za 19 odst. proti lanskemu letu, bo pač treba predložene predračune za toliko zmanjšati. Proračunskih sredstev je za ugoditev velikih želja premalo, ker pa so tudi v drugih sektorjih dejavnosti precejšnje potrebe-Proračun in družbeni plan bodo še večkrat pretresali — kakor pa je bilo poudarjeno, se bosta pred sprejetjem obravnavala prej na zborih volivcev, da tudi ti izrečejo svoie mnenje.
Ma kratko po domovini
PLENUM CK ZKS V LJUBLJANI
Minuli četrtek je bila v prostorih republiške Ljudske skupščine II. plenarna seja CK ZK Slovenije. Na tem zasedanju so obravnavali vloge komunistov pri reševanju nekaterih važnih vprašanj gospodarske operative in o odpravljanju birokratskih pojavov v podjetjih in družbenih upravnih organih.
1
2
POMOČ NASE MLADINE AGADIRU
Ob veliki potresni nesreči v Agadiru je poslal Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije delavski mladini Maroka in mladini Instiklala pismo, v katerem komite LM Jugoslavije izreka v svojem in v imenu naše mladine najiskrenejše sožalje ob strašni nesreči, ki je zadela mesto Agadir. Centralni komite LMJ prejema dan za dnem številna pisma mladinskih organizacij iz vse države, v katerih mladi ljudje Jugoslavije izražajo razen sožalja tudi pripravljenost pomagati pri graditvi novega Agadir a. Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije je sprejel predlog naše mladine ter je pripravljen poslati v Maroko svojo mladinsko brigado, da bi sodelovala pri obnovi mesta Agadir.
SEDMI ZLET BRASTVA IN ENOTNOSTI
V letošnjem juniju bo VII. zlet Bratstva in enotnosti, ki bo tokrat v Sloveniji, v Novem mestu. V okviru tega zleta so že bile tri prireditve, in sicer pohod na Triglav v lanskem avgustu ter izlet na Bazo 20. septembra, nadalje pohod na Gorjance letos. Začetek zleta bo 5. junija v Črnomlju, glavni zletni dan pa bo 19. junija v Novem mestu, ki se ga bo predvideno udeležilo okrog 15.000 mladincev in mladink.
3
mmmmsmmmmmmmmm
iiiiiiniiiiiiniiiiiiuiiniiiiiiiiiii!
iiiiiiiiiuiiiiniiiiiDiiiiminciiuii

4
TO POT SEJA V TRBOVLJAH
Industrijska dejavnost v Trbovljah je gleda na ostalo problematiko v okraju Ljubljana svojevrstna. O tem vprašanju bodo razpravljali na razširjeni seji Sveta za industrijo in promet OLO Ljubljana s svetom za industrijo ObLO Trbovlje, ki bo še ta mesec v Trbovljah.
Na tej seji se bodo seznanili člani okrajnega sveta s perečimi vprašanji in o perspektivnem razvoju trboveljske industrije. Ogledali si bodo ob tej priliki Rudnik Trbovlje-Hrastnik, strojne tovarne in Steklarno Hrastnik ter še nekatera druga industrijska podjetja.
SAMOPRISPEVEK DRŽAVLJANOV
V Beogradu bo 18. marca posvetovanje v organizaciji Sekretariata zveznega Izvršnega sveta za socialno politiko in komunalna dejanja o delu naših stanovanjskih skupnosti ter njihovih izkušnjah pri uveljavljanju novega zakona o teh skupnostih. V naši državi že deluje okrog 700 stanovanjskih skupnosti, ki so že dosegle pomembne uspehe. V nekaterih teh skupnostih, kot na primer v Ljubljani, Skopju, komunah Črne gore in Srbije so uvedli samoprispevek državljanov v denarju ali delovnih urah, kar je rodilo izredne dosežke. Po vseh krajih države, kjer so uvedli samoprispevek državljanov, zaznamujejo razveseljive uspehe.
5
6
ENAJST MILIJARD ZA KMETIJSTVO
V LR Makedoniji predvideva družbeni r za letošnje leto vložitev znatnih sredstev v ki tijstvo, in sicer kar 11 milijard dinarjev. V ki tijstvu pr.čakujemo letos 11 in pol odstotka v pridelek kot lani. Predvsem je računati na V' donos v poljedelstvu, precej pa se bo razvila t živinoreja.
USPEH SLOVENCEV V BEOGRADU
Na festivalu kratkometražnih in dokumentarnih filmov, ki je bil prejšnji teden v Beogradu, so Slovenci odnesli kar 7 nagrad. Festival sicer ni dosegel vseh pričakovanj, vendar sta dosegla največje priznanje Dušan Vukotič, znani ustvarjalec risanih filmov, in Dušan Povh, znani slovenski režiser. Oba sta dobila prvo nagrado zi* filma »Trije spomeniki« in »Picollo«.
Z OBČNIH ZBOROV PODODBOROV SINDIKALNE PODRUŽNICE NA RUDNIKU ZAGORJE
Povečane dolžnosti
Pred kratkim so imeli obratni Pododbori sindikalne organi-**«15e pri rudniku Zagorje let-n* občine zbore. Rudniški odbor imel pred občnimi zbori pod-
odborov vrsto razgovorov s posameznimi odborniki pododborov in storil vse, da bi bili zbori kvalitetni in usmerjeni ne le za ocenitev dosedanjega
Vzela sem ponujeni kozarec
Po pripovedovanju matere, ki je to doživela, zapisala Gitica Jakopin
Ko sem v Vašem listu brala vprašanje naročnice, ki Vas je prosila za nasvet, ko se ni mogla odločiti, ali naj se poroči s fantom pijancem ali ne, sem čutila, da moram povedati zgodbo svojega zavoženega življenja Vam, njej, njemu in vsem, ki berejo Vaš list. Rada bi, da bi jih bilo veliko in da bi jo zlasti prebrali tisti, ki so kdaj popili odvečen kozarec vina ali žganja.
Saj mi boste komaj verjeli! A zakaj naj bi olepše-vala najstrašnejše, kar se materi lahko zgodi? Zgodilo se je; tisoč stvari me dan na dan spominja na mojo nesrečo, ki jo je povzročil alkohol.
Doma sem z enega tistih nesrečnih hribov, kjer ima vsaka bajta vinograd na pobočju blizu domačije; če tega ne, pa vsaj nekaj brajd pri hiši; v glavnem sadijo šmarnico. Naša koča stoji na samem. Mož je nekaj časa delal v tovarni, potem pa se je tako zapil, da ni več redno hodil na delo. Od kraja sem po gostilnah hodila za njim in ga jokaje vodila domov, če se je le dal; potem pa sem obupala. Popivala sva družno; včasih tako, da nisva vedela drug za drugega. Kadar sem se pošteno streznila, sem se zgrozila nad samo seboj in nad svojim življenjem; hitela sem pospravljati po hiši in si zatrjevala, da se kaj takega ne sme več ponoviti z menoj. Nekaj časa sem se skušala tega držati, potem pa je šlo vse po starem.
Toda ko sem pred dobrim letom rodila hčerko, je res kazalo, da bova z možem začela čisto na novo. Dobro se je branil pijače in gledal, da mi je redno dajal po nekaj denarja; odločil se je celo, da je odšel na sezonsko delo in mi obljubil, da bo varčeval pri hrani in mi vse drugo nedotaknjeno prinesel domov.
Bila je sobota. Punčka je bila takrat šest tednov stara. Kot že dostikrat poprej, sem jo zaklenila in odšla po kostanj; tako na gosto je padal z visokih kostanjev v redki hosti od koče proti cerkvici vrh hriba, da ga je bil brž poln cekar. Ravno je bila zaspala; drobcen, tih otročiček je bila, samo toliko se je prebujala, da sem jo nahranila in spet je zaspala; vse dni tako. Zato sem jo brez skrbi pustila samo in šla z doma. Imela sem že precej kostanja, ko zaslišim okoli bližnjega krama veselo govorjenje. Nekaj glasov sem spoznala; večidel so bili to ljudje, s katerimi sem že skupaj delala, moški in ženske. Ko so me zagledali, so me kričaje povabili, naj za hip prisedem, malo založim in popijem kozarček, dva. Branila sem se, ker sem dobro vedela, da se človek v taki družbi rad zasedi, doma pa bi se ta čas lahko zbudila Milenca. Nekaj me je svarilo, tih, pekoč glasek, ki človeka v takih trenutkih posvari pred na videz malenkostnimi, v resnici pa usodni odločitvami. O, da bi ga ljudje ubogali, kadar koli se jim oglasi! Jaz ga nisem, in ko so me začeli na silo vleči medse, sem si mislila — da ne bodo take reči počeli, za pet minut posedim in odidem.
Pet minut! Vzela sem ponujeni kozarec z vinom in ga počasi izpraznila. Druščina me je glasno bodrila in se mi smejala; silili so me, naj si ga vendar privoščim, ko je tako lepa priložnost. Zdelo se je, kot da bi tekmovali v tem prizadevanju; in res mi je vino kmalu zadišalo; zvračala sem kozarec za kozarcem in se na ves glas smejala sebi in drugim — vsem nam je bilo tako čudno veselo.
Kaj se je potem še godilo v hramu, ne vem. Hudo sem se morala napiti, kajti zavedela sem se šele v opoldanskih urah. Sonce je pripekalo. Ležala sem v jarku blizu vasi. Po praznem želodcu me je zvijalo in glavo sem imela težko kakor kamen, a najbolj sem. se zavedala strašne žeje, ki mi je sušila grlo. S težavo sem vstala in zaneslo me je naravnost v vaško gostilno. Pijače sem morala dobiti! Ko sem odprla vrata, je butnil vame val vročega, dušljivega zraka, da se mi je kar zvrtelo v glavi. Sla po vinu pa me je vseeno pognala naprej; iz žepa sem potegnila zmečkan bankovec in ga potisnila točajki. "Pol litra belega,« sem rekla. In sem spet pila in zapila ves denar, kar sem ga že imela. Kako se je vse to zgodilo, ne vem več prav. Vem le, da me je zeblo v ostrem jutranjem zraku, ko sem s težavo odklenila vrata koče in pritapala domov v vežo. Vse je bilo tiho. Zavlekla sem se v izbo in se sesedla na klop. Omotična sem se ozrla Okoli sebe, oči so se mi ustavile na košari ob posteljici. Milenca! Na otroka sem čisto pozabila, lačen je gotovo. Na silo sem se spravila na noge, nekako zanetila ogenj v štedilniku in skuhala kamilice. Nalila sem jih v stekleničko in jih ponudila punčki. Ni jih hotela. Ni in ni razmaknila ustnic, da bi prijela za cucelj! Čudno — saj je tako rada pila čaj!
Tedaj sem se bliskoma zbudila iz pijane omotice in bistro pogledala okoli sebe. Koliko pa je sploh ura? sem se vprašala in grozen strah mi je stisnil prsi. Kako dolgo sem pa sploh hodila s kostanjem? Saj ga nimam, ne cekarja ne kostanja!
Vzdignila sem pučko in jo divje stresla. Bila je mrzla in brez diha, in na njenem belem, otrplem obrazu ni bilo niti sledu več o strašnem boju, ki ga je morala biti, ko je tako dolgo jokala, dokler ni umrla, drobcena in sama na vsem širnem svetu.
(Iz revije Otrok in družina)
dela, ampak tudi v prihodnja, povečana opravila- Udeležba na 6koro vseh občnih zborih je bila zelo lepa, pa tudi razprava, mestoma več ali manj živahna in konstruktivna. Poročila dosedanjih vodstev so nakazala najbistvenejše zadeve in ponekod zelo nazorno predočila delo posameznih pododborov. Vsepovsod tam, kjer je bilo vodstvo aktivno in v stalnih stikih s članstvom, .je pododbor uspet v svojem delu, žal pa so nekateri pododbori precej pasivni. Le-tern ni uspelo zainteresirati članstva za delo v sindikatu, pokazalo se je pa tudi, da so bili nekateri pododbori precej enostransko usmerjeni in da s0 nekoliko pozabili na svoje dolžnosti v komuni, zlasti pri reševanju nekaterih splošnih vprašanj.
Sicer je usmerjenost pododborov na reševanje obratnih in zadev na področju podjetja razumljivo, nujno pa se bodo morali pododbori preusmeriti tudi na dejavnost izven svoje gospodarske organizacije, zlasti na sodelovanje pri organih stanovanjskih skupnosti in sploh organov družbenega upravljanja. Zapiranje izrecno vase, v lastne probleme in pozabljati na številna vprašanja izven podjetja, v komuni, bi povzročilo prav gotovo prepočasno reševanje številnih zadev na področju komune, zato bo moral rudniški odbor usmeriti pododbore tudi na to de-jevnost.
Na nekaterih občnih zborih je stekla beseda o problemih komune im o posameznih področjih družbenega življenja v občini, kaže pa, da je bilo teh razprav odločno premalo. Vendar je razveseljivo, da so bile razprave nekako bolj odločne glede stanja in razvoja njihovega podjetja. Članstvo se polagoma zaveda in spoznava, da je podjetje, v katerem delajo.
pred obsežnimi deli, da se jim obeta modernizacija in povečana proizvodnja, da pa bo vse to zahtevalo povečane napore in vseh političnih in drugih organizacij, ki delujejo na rudniku. Res je, da so se ponekod te razprave nekoliko razdrobile. ker so posamezniki govorili o drobnih zadevicah, ki tu pa tam ovirajo redno proizvodnjo in bi jo morala odločnejše reševati operativna elužba v podjetju- Na drugi strani pa te razprave kažejo, da delavce tare pri njihovem delu precej težav in ovir, ki jih je s skupnimi napori le moč odstraniti.
Govorili so tudi o mnogih
drugih vprašanjih, predvsem o skrbi za delavce, o preskrbi, dopustih in sploh o možnostih ter pogojih letošnjega letovanja, in podobno. Nekateri so se zavzeli za to, da se usmerijo vsi napori za boljše medsebojne odnose, ki tu Pa ton močno oviraio enotnost kolefciva ln ki tudi drugače silno škodijo. Kaže, da bodo morali novi odbori o tem večkrat razmišljati in 9e zavzeti za prave delavske medsebojne odnose. — Nova vod-sva so nekoliko mlajša; precej je bilo izvoljenih mladih ljudi, ki jim bo treba pomagati, da se bodo lahko uveljavili na tem področju dela.
Tretjič pred mikrofoni
Nekako mesec dni po drugi oddaji je mladinski aktiv trboveljske gimnazije priredil v četrtek zvečer že tretjič interno oddajo »Spoznavajmo svet in domovino-v režiji Rada Ccšnovarja. Tokrat so prvič prestali »-ognjeni krst-tretje težavnostne stopnje tekmovalne skupine in tekmovalci iz gimnazije, ki so pred tremi meseci prvič odgovarjali na stavljena vprašanja izpraševalca Jana Kužnika. Razen gimnazijskega »fotografa-, ki so mu postavili »statistično- vprašanje, so vsi tekmovalci zadnje stopnje srečno »zvozili- in dobili za prizadevanje na oddajah praktična darila, ki so Jih z razumevanjem podarila nekatera trboveljska in hrastniška podjetja.
Tretja oddaja je za nami, čez štirinajst dni, vsaj tako so napovedali, pa se bodo tekmovalci pomerili že v četrti oddaji »Spoznavajmo svet in domovino—. -pb-
Ekskurzije
Kovinarji med rudarji
Pred kratkim Je skupina dvajsetih kovinarjev mladincev iz STT obiskala rudnik, si ogledala proizvodnjo premoga v jami ter se zanimala predvsem za uvajanje železnih stojk STT v trboveljskem rudniku. Po ogledu so imeli kovinarji zanimiv pogovor z mladinci z rudnika ter pri tem izmenjali
nekatere izkušnje in napotke iz dela obeh mladinskih aktivov.
RUDARJI MED KOVINARJI. -Gojenci 3. letnik Industrijske rudarske šole Trbovlje, ki bodo v kratkem postali rudarji, so si na zadnji ekskurziji po Slovenskem Primorju ogledali tudi Koper s pristaniščem in tovarno motornih koles »Tomos-, kjer jih je najbolj zanimala proizvodnja »Colibrijev-na tekočem traku, scooterjev in ostalih motornih koles, ki jih izdeluje ta tovarna.
KAM EH PADE V
PETMKl SEKUNDE, 20 CM GLOBOKO
VARUJ SE ELEKTRIKE
0 ČEM JE RAZ RAVUAL DS CEMENTARNE TRBOVLJE
Razpra/a o letovanju
Na zadnji seji delavskega sveta Cementarne Trbovlje so njegovi člani najprej poslušali poročilo centralne inventurne komisije ter poročilo upravnega odbora Počitniškega ciloma podjetja v Grikivenici za leto 1959. Iz slednjega poročila smo slišali, da je bilo v času lanske počitniške sezone, ki je trajala od 11. junija do 27. septembra, izvršeno 4.727 oskrbnih dni. Letovalo je 93 aktivnih članov, 59 žena ter 84 otrok, torej 236 članov kolektiva in njihovih družinskih članov. Letovalo je v Critovenici tudi 21 odraslih in 5 obrok iz drugih kolektivov glede na to. da 6o nekateri člani kolektiva odstopili .prazne sobe, pa so jih raje oddali, in sicer predvsem uslužbencem KB in drugim. — Celokupni stroški poslovanja v počitniškem domu so znašali 2,444.169 dinarjev, kateri izdatki se krijejo iz prispevkov članov kolektiva in regresa 250 din na člana kolektiva ln družinskega člana. Iz poročila UO Počitniškega doma so tu<ži razvidne potrebe in želje glede letovanj v letu 1960. Na podlagi ankete bo treba najeti 2 sobi na Pohorju, na Gorenjskem ravno tako 2 sobi. in sicer v mesecih julij in avgust-
Delavski svet je ob tej priložnosti sprejel pravilnik in normativ osebnih zaščitnih sredstev pri delu, ki sta bila pred zasedanjem DS nekai dni razobešema v vseh obratih podjetja.
Člani dela/vkisega sveta 60 nadalje obravnavali predlog plana koriščenja fonda za kadre v letu 1960, s katerimi razpolaga podjetje za dve leti ter sklenili, da se razdelitev sred-
stev v višini 2,860.000 din odobri za izvenšolsko izobraževanj na mojstrski šoli cementne industrije, za tečaj za pridobitev kvalifikacije, za tečaje in seminarje v podjetju in izven njega. S tem v zvezi ao uvedli tudi kadrovsko službo v Cementarni.
Na kraju je delavski svet razpravljal o investicijskih nalogah pri razširitvi oz. rekonstrukciji tovarne.	t.
Pesem združuje narode
Prav prijeten večer lepih umetnih in narodnih pesmi so pripravili domačinom pevci Svobode Trbovlje IX na rednem letnem koncertu v soboto, 12 marca zvečer- Pod vodstvom pevovodje prof. Staneta Ponikvarja je zapel v dvorani Svobode II moški pevski zbor pet pesmi, mešani zbor pa deset pesmi. — Izbor pesmi je bil bogat ter so morali pevci pesem »Polž se je oženit šel« Staneta Mihelčiča, ki jo je napisal posebej za pevski zbor Svobode II, ponavljati. Pesem je bila prvič izvajana na tem koncertu. Prav navdušile so poslušalce tudi črnske duhovne
pesmi St. Foretera in sicer »Težki čas« in »Rdeča roža«. — V celoti je bil koncert skrbno naštudiran ter gre vsem, od pevovodje do poslednjega pevca in pevke priznanje za lep kulturni večer.
Skoda bi bilo, če bi pevci s tem programom ne nastopili vsaj še v sosednih krajih, kot na primer v Zagorju, Hrastniku in Litiji. Bilo bi priporočljivo, da bi pevci koncert ponovili. in sicer napravili poseben nastop za našo mladino. Med drugim pa bo pevski zbor Svobode II s tem sporedom gostoval v Slovenskem Javorniku.
SEJA PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V TRBOVLJAH
Pravočasna izvršitev na og
LEPO JE POLETI V LOGARSKI DOLINI
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah Je na svoji seji imelo zelo obširen dnevni red, ki Je vseboval poročilo tajništva o poteku in izvedbi občnih zborov sindikalnih podružnic, o sklicanju občnega zbora občinskega sindikalnega sveta ln o nekaterih organizacijskih in gospodarskih vprašanjih.
Iz poročila o poteku občnih zborov sindikalnih podružnic je razvidno, da poteka izvedba teh po sestavljenem koledarju, tako da je od predvidenih 45 sindikalnih podružnic z novo reorganizacijo izvedlo občni zbor 33 podružnic ter vseh 7 sindikalnih odborov po obratih Rudnika Trbovije-Hrastnlk. Le na dveh občnih zborih se član-
P0VEČANE MOŽNOSTI LETOVANJA
Anketa med rudarji
^^R33

FANT, POJDI SE PO EN LITER
Letos je značilno, da so se zasavski delovni kolektivi začeli razmeroma zgodaj pripravljat; na letovanje. Izkušnje preteklih let kažejo, da navadno tedaj, ko naj bi delovni ljudje začeli letovati ni bilo vse tako, kot bi moralo biti; vrsta slabosti in pomanjkljivosti je slabo vplivala na delavce, nekateri pa so se celo odrekli letovanjem. Ze lani je vrsta podjetij oziroma sindikalnih organizacij v podjetjih razpisala ankete med svojimi člani, v katerih naj bi povedali svoje želje, misli o letovanjih sploh, kje želijo letovati in podobno. Ankete so dale dobre rezultate; sindikalna vodstva so imela tako rekoč pred seboj precej realne podobe o željah in sodbah svojih članov ter so marsikje upoštevali vse želje, seveda, če so bile Izvedljive.
Tudi rudniški odbor sindi-
kalne organizacije pri zagorskem rudniku je letos sklenil izvesti med svojim Članstvom posebno anketo, v kateri naj bi delavci povedali, kje želijo letovati, komisija za letovanje pa jim bo hkrati tudi obrazložila pogoje letovanj, namreč koliko lahko prispeva sindikalna organizacija, koliko pa bi morali delavc; prispevati sami. Znano je, da v Crikve-nici pospešeno urejujejo Počitniški dom, ki bo letos lahko pravočasno sprejel mnogo več letovalcev v eni izmeni kot lani. V Počitniškem domu bo poskrbljeno za vse potrebe oddiha željnih ljudi; izkušnje, ki sta si jih komisija oziroma odbor pridobila v zadnjih letih, bodo pripomogle k temu, da se bodo ljudje zares ugodno in sproščeno počutili.
Logično pa je, da ves kolektiv, kolikor se bo odločil za
letovanje ob morju, ne bo mogel letovati v Crikvenici. Sploh bi kazalo zbuditi večje Zanimanje med rudarji za letovanje v zasavskih planinskih postojankah. Počitniški dom na Izlakah ne nudi rudarjem prave možnosti oddiha, pač pa so že mnogi letovalci izrazili dosti pohval nad letovanjem v hribih. Čemu ne bi vse take delavce, kj raje letujejo v hribih, in ker to večkrat tudi koristi njihovemu zdravju, v večji meri usmerjali v te postojanke. Kajpak bi morali postojanke skušati še bolje opremiti in jih sploh usposobiti za resnično dobro počutje letovalcev.
Prav bj bilo, da bi letos letovalo še več delovnih ljudi, morda bi nekaterim zaradi izrazito težkih gmotnih razmer še bolj pomagali, da bi vsaj deset dni preživeli na resnič-
nem počitku in nabiranju novih moči za težko jutrišnje delo. Ni dvoma, da bodo komisije ali odbori za letovanje tudi letos morali poskrbeti, da bi letovanje vsestransko uspelo. Ne bi bilo slabo misliti tudi na različne oblike razvedrila, ki jih je moč organizirati v večjih 'počitniških središčih in za to zainteresirati posamezne skupine delavskih društev. Povezava z delavskimi društvi bi sploh lahko koristila in dala letos prve boljše rezultate.
»ZASAVSKEGA TEDNIKA«!
NAROČNIKOM
S)’or.'čamo naročn:kom v t -"t h krajih, kjer ne bodo pobirali naročnine pismonoše, da smo priložili položnice za poravnavo naročnine. Tisti, ki so narcčr.ino že poravnali, lahko položnico shranijo ali jo daj) drugim.	UPRAVA
stvo ni strinjalo s predlagano reorganizacijo, vendar je predsedstvo na podlagi dosedanjih Izkušenj ugotovilo, da praksa kaže, da bo treba tudi v teh dveh podružnicah Izvesti ustrezno reorganizacijo ln formirati podružnice v posameznih podjetjih ali ustanovah.
Občni zbori sindikalnih podružnic so bili prav dobro Izvedeni, med najboljše se pa doslej prišteva občni zbor sindikalne pod-družnlce v STT. Na občnih zborih je članstvo razpravljalo o gospodarjenju v podjetjih, nagrajevanju po učinku, delu in njegovi vsebini v sindikalni podružnici, o oddihu članstva, skrbi za človeka.
Sporedno so na tem zasedanju določili 26. april t. 1, za dan občnega zbora sindikalnega sveta ter se pogovorili o tehničnih pripravah, sestavi poročil, o številu delegatov društva upokojencev na občni zbor ObSS.
Predsedstvo je tudi načelo vprašanje proslave X0-letnlce delavskega samoupravljanja In 1. maja. Sklenilo je, da bi bila 30. aprila osrednja slovesnost obeh praznovanj. Delavski sveti naj bi ob praznovanju desetletnice, to Je ob dnevu sprejetja zadevnega zakona, organizirali slavnostne seje, medtem ko bi se ob prevzemu uprav podjetij po proizvajalcih priredila večja zborovanja delovnih kolektivov.
Kot posebno točko je imelo predsedstvo na dnevnem redu tudi naloge sindikalnih podružnic ln sindikalnega sveta pri Izvajanju gospodarskih nalog,
V poročilu so bile nakazane tudi naloge komisije za gospodarska ln tarifna vprašanja Ob SS, ki naj bi kot pomemben organ te ustanove zasledovala ne le gospodarjenje v komuni, marveč tudi v posameznih podjetjih. Ta komisija naj bi napravila tudi analizo nagrajevanja v podjetjih ter skupno z organi 1,0 odločila okvirne roke, v katerih naj bi posamezne gospodarske organlzaclle predložile Izboljšane oz.izpnpolnjene pravilnik* o nagrajevanju.
LEDU OBRAČUN SINDIKATA V STEKLARNI HRASTNIK
Večja skrb za delovnega človeka
Prejšnjo nedeljo so se zbrali izvoljeni delegati iz kolektiva hrast-niške Steklarne, k obračunu dela svoje sindikalne podružnice. Občnega zbora so se udeležili tudi gostje iz Ljubljane ter iz Hrastnika. Predsednik tovarniške sindikalne organizacije Franc 2ibret je podal na letni skupščini obširno poročilo, iz katerega povzemamo glavne misli, ki osvetljujejo delo te sindikalne podružnice.
Dejavnost organizacije je v zadnjem :einem obdobju prišla do izraza največ v ekonomskih in materialnih vprašanjih, kot so: letni Oddih članov v obeh počitniških domovih v Crikvenici na morju in Bohinju na Gorenjskem, v dajanju razne pomoči v primerih bolezni, smrti itd., nudenju pomoči društvom in organizacijam, ki delujejo v okviru steklarniškega kolektiva. Manjšo skrb je polagala podružnica vprašanju izobraževanja članstva, bodisi v strokovnem ali po-litično-ideoioškera pogledu. To bri-gp je skoraj v celoti prepustila SZDL ali pa Klubu mladih proizvajalcev v tovarni. Opravičljivo je to v toliko, da je delo v preteklem letu slonelo po večini na ramenih samih odbornikov, ker še ni obstajal pododbor oziroma ni bilo postavljenih komisij za razna vprašanja razen dveh odbornikov, ki sta skrbela za oddih članstva.
Kot že poudarjeno, je podružnica posvečala največjo skrb materialnim osnovam, tako društvom kot članstvu nasploh, zlasti ker so bila ta vprašanja zelo važna in aktualna.
Podružnica je nadalje po svojih zastopnikih sodelovala pri izdelavi tarifnega in premijskega pravilnika. Na obeh je imela podružnica mnogo dela na sejah, na katerih so sodelovali tudi zastopniki uprave podjetja in ObSS. - Pred sprejetjem je bil predvsem tarifni pravilnik obravnavan tudi na množičnih sestankih po oddelkih tovarne. Kljub vsestranski obravnavi pa je ostal pravilnik še vedno nepopoln in ima svoje naoake, ki se očituiejo šele sedaj. Temu so krivi tudi Člani sami, ker niso prinesli pravočasno svojih pripomb, delno pa tudi DOdružnica sama, ker pravilnika ni dovolj obravnavala v praktičnih primerih za vsako delovno mesto posebej. Tako so se vrinile napake za razna delovna mesta, kot so to na primer stroji za stiskano steklo ter posamezniki z večjo strokovno sposobnostjo. Podružnjca ni bila povsem na. jasnem glede nagrajevanja po stažu ali sposobnosti, ker delovni staž ni vedno zanesljiv oorok za večjo storilnost !n kvalitetno delo. Zelo težavno je bilo razporediti in vskladiti toliko delovnih mest. ker nroizvodnja v tovarni fie daleč ni serijska, ampak delavci izdelujejo določen proizvod.
Kljub tem pomanjkljivostim pa sta oba pravilnika vendar velik korak naprej, saj se je osebni dohodek na splošno povečal za celih 24•/• v primerjavi z letom 1958. Da je bila odmera ustvarjenega presežka v preteklem letu tako nizka, je iskati vzrok v tem, da so se osebni dohodki po tarifnih postavkah povečali za okrog 8—10*/* cmJ planskih, zato ni ostalo toliko sredstev za osebni dohodek (dobiček) nad tarifnimi postavkami.
Razprava sama Je prinesla jasnost v tem vprašanju ter nakazala poti, po katerih se je mogoče izmotati iz položaja. Res je namreč tudi to, da so cene raznim surovinam zelo poskočile, medtem ko se cene steklarskih izdelkov niso smele podražiti, k čemer se je pridružilo še nedoseganje mesečnih planskih nalog v poletju, zlasti zaradi vročine in letnih dopustov. Iz tega vzroka in tudi zaradi velikega števila premiranih, ki so presegli 35*/* predvidenega denarnega zneska, se tudi nagrade niso mogle v celoti izplačati.
Kakor že poudarjeno, Je sindikalna podružnica posvetila zelo veliko skrb letnemu oddihu članov kolektiva. Tako je lani v Crikvenici in v Bohinju letovalo skupno 547 članov, svojcev in otrok. Podružnica je nadalje poslala na brezplačni oddih v oba počitniška domova 27 izčrpanih članov kolektiva. Sredstva za to je podružnica črpala delno iz fonda preventive, delno pa jih je krila sama.
Sindikat je prav tako organiziral lansko leto 12 izletov.
Silno kritično je v steklarskem kolektivu tudi stanovanjsko vprašanje. Komisija za delitev stanovanj je stala pred težavno nalogo, kako razdeliti 16 stanovanj 70 prosilcem. Spričo okoliščine, da nimamo stanovanj in tudi ne sredstev za nove gradnje, ljudje upra-
vičeno grajajo delitev sredstev republiškega stanovanjskega sklada, ki sta jih dobili dve drugi podjetji v kraju, steklarna pa ne.
Tudi kulturna in fizkulturna dejavnost je bila v kolektivu precejšnja, saj deluje v Svobodi II in v športnem društvu »Bratstvo«« največ tovarniške mladine. V Svobodi II je posebno delavna godba na pihala, ki ima precej podmladka, nadalje pevska sekcija. Vsi se pripravljajo na praznovanje 100-letnice Steklarne, ki bo predvideno 18. septembra t. 1.
Zelo delavno je bilo tudi SD »Bratstvo««, saj je s pomočjo članov in podporo tovarne zgradilo svoj lastni dom, nogometna sekcija pa je dosegla izredne uspehe na tekmovanjih doma in na tujih Igriščih.
Se bolj delavno pa je bilo Društvo mladih brodarjev. Letos hočejo člani sodelovati tudi na Pohodu ob žici okupirane Ljubljane, in to kar s tremi ekipami.
Živahna razprava se je razvila ob vprašanju delavskega upravljanja in izobraževanja članstva, zlasti mladine, kjer čakajo novi odbor obširne naloge.
Druga aktualna naloga, ki čaka činitelje v tovarni in tudi sindikat, je pristop k plačevanju po enoti proizvoda oziroma po ekonomskih enotah. Tudi to vprašanje bo treba rešiti v najbližji prihodnosti.
Naloga sindikata bo tudi skrbeti za nadaljnjo rast in razvoj kulturnih in športnih društev, v katerih se v prostem času izživlja pretežni del članstva, posebno še mladina. Prav tako bo treba iskati sredstva ozir. kredite za gradnjo novih stanovanj in za gradnjo nujno potrebne ambulante, ki je postala pereč problem ne le tovarniškega kolektiva, ampak komune nasploh.
Nadaljnji problem v kraju so filmske predstave. Treba bo omejiti prikazovanje kvarnih cowboy-skih filmov ter predvajati predvsem resne, vzgojne filme.
Ena izmed glavnih teženj članov kolektiva pa bo ostala, da se čim-prej izvede druga etapa rekonstrukcije steklarne, da dobimo sodobno urejeno tovarno ter v njej z modernimi stroji in pripravami dvignemo produkcijo, z večjo proizvodnjo pa dosežemo višjo življenjsko raven delovnih ljudi.
Prav tako bo treba skrbeti za doraščajočo mladino nasploh, zlasti še mladino, ki živi po samskih domovih in je pogosto v nevarnosti, da zaide na krivo pot. Vse večjo pažnjo bo treba posvetiti v tovarni zaposlenim Ženam. Treba bo vskladiti plače žena na odgovornih delovnih mestih z moškimi, voditi bo treba tudi brigo za pravilno razporejanje in nagrajevanje mladine, ki je prišla Iz šol. Žene je treba pritegniti, da bodo soodločale pri reševanju važnih problemov v tovarni. Končno bo treba stopiti prej ali slej iz tesnih nkvirov ter preiti k Širokemu delu članov kolektiva v celoti — težiti bo namreč treba za tem, da postanejo odnosi med delavci ter izobraženci boljši in tovariški. Inteligenco je treba v večji meri pritegniti k reševanju družbenih nalog.
Končno moramo vztrajati, da se reši vprašanje steklarjev, ki ga je obdelala in predložila posebna komisija na Zvezni izvršni svet v potrditev — namreč, da se skrajša delovni staž v določenih področjih steklarske industrije, nadalje da se reši predlog o poklicnih obolenjih.
Naloge, ki stoje nred nami, so velike, rešili jih pa bomo le s skupnim tovariškim delom vseh in vsakega posameznika.
Ob letnem obračunu sindikalne podružnice Cementarne Trbovlje
Premala razprava
Vso skrb posvetiti izboljšanju oblik dela sindikalne organizacije in vse sile vložiti za pravočasno rekonstrukcijo cementne tovarne, sta dve osnovni nalogi, ki sta se postavili v ospredje v kompleksu nalog ob nedeljskem občnem zboru sindikalne organizacije Cementarne Trbovlje.
STARA STEKLARNA V ZAGORJU
Poročilo UO sindikalne podružnice je obravnavalo široko področje dela, od proizvodnih problemov, nagrajevanja po učinku, higiensko-teh-nične zaščite prj delu, skrbi za človeka, do organizacijskih nalog sindikalne organizacije in obolenj ter kontakta s članstvom, dela organov samoupravljanja itd. Zelo kritično je bil ocenjen dosedanji sistem dela podružnice oz. njenega izvršnega odbora.
Sam program dela je že ob uvodu občnega zbora začrtal glavne naloge sindikalne podružnice.
Naslednja razprava, ki je bila iz vrst članstva zelo skromna, je načela vprašanje izobraževanja članstva ter formiranje kadrovsko-socialne službe v podjetju. Razprava tovariša direktorja pa je osvetlila nekatere nejasnosti v zvezi z oblikovanjem ekonomskih enot v podjetju ter naloge kolektiva v zvezi z rekonstrukcijo tovarne. Razpravo sta obogatila dva gosta, in sicer presednlk ObSS Trbov-

REZULTATI NAŠE NAGRADNE ANKETE
ŽELJE IN ZDRAVE POBUDE
Končana je nagradna anketa Zasavskega tednika, ki jo je razpisal naš list v svoji 7. letošnji številki. Odgovori so prihajali dan za dnem ter je njih število doseglo 286. Dvajset razpisanih nagrad bomo te dni razposlali naslednjim izžrebanim anketirancem:
1.	nagrado 3000 din, LEOPOLD HOČEVAR, Keršičeva 44, Trbovlje;
2.	nagrado 2000 din, ZLATA BREGAR, osnov, šola Konjšica, pošta Zagorje ob Savi;
3.	in 4. nagrado po 1000 din prejmeta MARIJA KOCBEK, Rigonce 37, Dobova in MARINKA GROŠELJ, dijakinja, Šuštarjeva 27. Trbovlje;
6 nagrad po 500 din dobijo: MARICA ASlC, veliki Dol 29, pošta Koprivnica pri Brestanici, ZINKA AVGUSTI, Hrastnik 90, ANA BUKOVSEK, Polje 1, pošta Zagorje ob Savi, NEŽKA TADIČ, Moslavina, pošta Cazma, MIHA OGOREVC, Vodenska 47, Trbovlje ter FRANC MEDVED, Okro-garjpva 22, pošta Zagorje ob Savi.
Knjižne nagrade »Svet humorja in satire« prejmejo: NANDE RAZBORSEK, Pplšine 8, Trojane; BOGOMIR KOS, V. P. 4788/29, Sinj, Dalmacija; JOŽE KOČAR, Pratpretno 24, pošta Hrastnik; JULIJANA MOČNIK, Obrežje 108, pošta Loka pri Zidanem mostu; MARIJA SMOLE, Reštanj, pošta Senovo; RAJKO ZUPANC, Vojni Odsek, Slavonska Požega; JOŽE KOMOČAR, Nova vas 12, Jesenice na Dolenjskem; MARIJA GROBLJAR, Izlake 63; IVAN HOLESEK, Brnica 47, pošta Hrastnik; MILKA JERMAN, Gabrsko 4, Trbovlje.
Vsem izžrebancem, ki prebivajo izven Trbovelj, bomo poslali nagrade po pošti, izžrebani iz Trbovelj pa naj pridejo ponje V uredništvo Zasavskga tednika, Trbovlje, Trg revolucije 28.
Kaj je prinesla anketa? — Od 286 anketirancev, ki so se oglasili v tako kratkem času, jih je 238 odgovorilo, da jim je sedanji format našega lista všeč. Tudi za Večji obseg tednika se jih je nekaj izjavilo, ta sicer 36. Ostali so pa mnenja, da sedanji obseg zadostuje.
Na naše tretje vprašanje, česa v listu pogrešajo, jih je večina odgovorila, da Jele več sodelovanja z delavci in z osta-mni organizacijami, več dopisov s terena. Nekateri si žele več poročil o športu, romanov in humorja, večina se je pa izjavila it Zdravniške in vzgojne nasvete. Žele si t?&di potopisnih opisov, več o turizmu in gjfidobno. Mnogo anketirancev je dodalo še
poseben list, v katerem navajajo, da komaj čakajo, da jim pismonoša prinese Zasavski tednik. Vsi si žele, da bi Pepče pripovedoval vsak teden, in to kar najbolj obširno. Temu pričajo tudi odgovori, da jih je kar 69 dalo pritrdilen odgovor, da bi sodelovali pri Zasavskemu tedniku. Vsem tem velja: kar pogum, svinčnik ali pero v roko in naj sodelujejo! Več ko jih bo sodelovalo, boljši in bolj pisan bo naš tednik.
SAMO NEKAJ ODGOVOROV, KI NAM POVEDO ZELJE BRALCEV
Odgovor št. 31: Obsega je dovolj, več sodelovanja s terenom, več poročil o filmih in še bolj okrepiti sodelovanje s kolektivi.
Odgovor št. 34: Pogrešam še en lep roman. Z vsebino lista sem zadovoljna, kot zagorska rojakinja si želim še več novic iz našega kraja, nadalje tudi poročil o porokah in smrti.
Odgovor št. 39: Anketiranec piše, da je preveč hvale o nekaterih podjetjih, želi kotiček za žene in stalne zdravniške nasvete. Zeli več črtic, in to predvsem tudi iz partizanskega življenja. Zadnja stran — pravi — mi ugaja.
V ostalih odgovorih so želje: več o filmih, zakaj ni rubrike Halo 91, več novic iz znanosti in tehnike. Pepče naj se večkrat oglasi. Premalo novic iz Trbovelj. Več si jih želi, da bi objavili izid žrebanja Državne razredne loterije. Nekdo piše, da bi kaj več napisali o tistih tujih mestih, ki jih je obiskal tovariš Tito, in o ljudstvu’ ki tam živi. Opomb nimam — piše — list bom pa naročeval, dokler bom živ.
— Ker spoznavam naše Zasavje samo po časopisih, si želim še več poročil o razvoju in napredku naših krajev — pravi nekdo — spet drugi pa piše, da mu je list všeč, vendar pripominja, da vsem tako ne bomo mogli nikoli ustreči. Da bi priljubljen tednik večkrat izhajal. — Listu želim še dolgo življenje, piše neka bralka, priporočila bi se še za kak zanimiv roman.
Nešteto je torej želja ter zdravih in dobrih predlogov. Uredništvo si bo po svojih močeh prizadevalo, da bi želje bralcev izpolnilo, vendar je res, kar je neki ankeri-ranec rekel: »Vsem tako ne boste mogli ustreči«.
Skratka: anketa je dala mnogo pobud za nadaljnje delo in izboljšanje našega lista. Skušali bomo želje uresničiti — vi vsi pa sodelujte z nami tako, da bo naš Zasavski tednik postal in ostal glasilo vseh članov SZDL na področju našega Zasavja.
UREDNIŠTVO
lje tov. Pavle Kovač, ki je obravnaval nekatere probleme dela sindikalne podružnice, rekonstrukcijo tovarne, sistem dela sindikalne podružnice (formiranje sindikalnega odbora tovarne, pododborov po obratih), oddih članov kolektiva itd., ter tov. Cepuder, podpredsednik OSS Ljubljana, ki je v glavnem obravnaval skrb sindikatov pri izpopolnjevanju sistema nagrajevanja po delovnem učinku, skrb za uvajanje kadrovske - socialne službe, ki predstavlja nekako drugo temeljno nalogo sindikalnih organizacij v podjetjih, do skrbi za človeka pri zaščiti dela, izobraževanje delavcev za delovno mesto, uvajanje toplih obrokov. hrane, ter zaključil s poudarkom, da se oblike dela sindikalne organizacije čimbolj približajo članstvu, to je po posameznih obratih.
Ce napravimo povzetek občnega zbora, moramo reči, da sta bila poročilo in program dela dokaj skrbno pripravljena. Pogrešali pa smo več razprave članstva, ki o njem vemo, da je v svojih ocenah kritično. To narekuje novoizvoljenemu sindikalnemu izvršnemu odboru, da bo moral posvetiti veliko skrb razgovorom s članstvom, da ga bo v poln imeri zajel v razprave o neštetih vprašanjih, ki se porajajo v tovarni. Se bolj bo to potrebno spričo uvajanja ekonomskih enot po obratih, kar bo zahtevalo vsestransko sodelovanje posameznika v okviru enote.
Članstvu delovnega kolektiva Cementarne Trbovlje pa v polni meri zaupamo, da bo kos tudi tem nalogam, kakor je doslej dosledno izpolnjeval nelahke planske naloge. Vemo, da se bo v celoti zavzel za izpolnitev programa dela, ki ga je na svojem občnem zboru ob 10. obletnici delavskega upravljanja sprejel.
Zbori volivcev
V	ZAGORSKI OBČINI
Občinski Ljudski odbor v Zagorju Je te dna sklicali zbore volivcev. Hi bodlo v petelfc. 18- t. m- 111 v nedeljo 20. marca, na njih pa bodlo raapraivIjiaJiL ° pre^uo&u dt*už-b-enega pliana in pnoralCuna ObLO Zagorje za leto 1®®®' Ra«zen tega bodo nia zborih volivcev poročali še o realil-ziat-IJ l predlogov zadnjega zibona voišiivoev.
Z botri bodo v zagorski ofbčtnl po-tekiaill takole: v petek 18. marca bodo Ob 18. umi zbori voHvcev za naslednje volilne enote: za J. volilno enoto v hotelu Kuim; za 2. volilno enoto v poslopj u d ružbe min organizacij (stara občima); za 3. enoto v klinu Triglav; za 4. volilno enoto v menzi podjetja »Beton« na Polju; aa 5. enoto v gostilni »Kolodvolr«; za 16. volilno enoto v domu SD Proletarca; za 9. volilno enoto v Godlbenem domu v Toplicah: za 10. enoto v gostilni Kovač v Topi ne ah; za 11. volilno enoto v osnovni šoli na Lokah in za 12. enoto v domu Svobode v Kisovcu.
V	nedeljo pabodo zborni volivcev; za 7. volliino enoto v gostilni Učakar v Kotredeiu ob 9 url; za 8. volilno enoto v gostilni Juvan v Ravenski vasi ob 17. url; za 13. in H. volilno enoto v Zadružnem domu na Izlakah ob 10. url za 15. volilno enoto v osnovni šoli Sent-gotard ob 7,30; za 1«. im 17 volilno enoto v osnovni šoli v Cemšeniku ob 7, uri; za 18. volilno enoto v osnovni Sodit Mlinše ob 14. url; za 19. volilno enoto v osnovni šoli v Kolovratu ob H, url: za 20. volilno enoto v osnovni šoli v Senožt-tih ob 9. mrl: za 21. volilno enoto v osnovni šoli v Timi ob 9.uri In za 22. volilno enoto v Zadružnem domu v Podkumu ob 8. url.
Zagorski: volivci! — Udeležite se /Porov volivcev, na katerih boste obravnavali družbeni plan in proračun ObLO Zagorje Zja letošnje leto, v čftmvečjem števil ul
(IfrtaCci
• v
nam pt&eje
IZ L1TUE
SEMINAR UČNEGA KADRA MLADIH ZADRUŽNIKOV - PIONIRJEV
Pred kratkim je bil v Litiji enodnevni seminar, na katerem so razpravljali o delu šolskih zadrug ln o nalogah, ki jih Ima pri tem učni kader. Seminarja so se udeležili zastopniki šol in kmetijskih zadrug. Na njem so se pogovorili, kako v tem letu, za katero je bilo razpisano tekmovanje pionirjev - mladih zadružnikov, delo šolskih zadrug pospešiti ali jih ustanoviti, kjer še ne obstajajo. Ker se je iz občine Litija priglasilo za republiško tekmovanje šest šolskih zadrug, je občinski odbor, ki je bil v ta namen izvoljen, razpisal tekmovanje v občinskem merilu. Sklenili so, da se morajo za to tekmovanje priglasiti vse šole, ne glede na to, ali obstajajo na njih šolske zadruge.
O problemih kmetijstva v občini je govoril inž. Boris Skalin, uslužbenec Kmetijsko-goz-
darske poslovne zveze v Litiji. Dejal je, dj morajo biti tudi učitelji seznanjeni z razvojem našega kmetijstva, da bodo lahko učili o tem tudi svoje učence.
Ob koncu seminarja Je govoril še član republiškega odbora, ki vodi akcijo pionirjev -mladih zadružnikov, o vzgoji otrok. - Namen akcije ni tekmovanje, temveč vzgoja otrok -je poudaril. V današnji šoli naj se vzgoji otrok, ki bo težil za vsem, kar je naprednega, Ib s tem pomagal naši skupnosti. V višjih razredih je treba že obravnavati tudi samoupravljanje in prirejati razna predavanja. Ogledi raznih naprednih kmetijskih obratov in podobnega -vse to bo koristilo našim pionirjem.
Seminar je gotovo dosegel svoj namen; čeprav je trajal samo en dan. Treba se je le pogumno lotiti dela in uspehi gotovo ne bodo Izostali.	V. T.
Z IZLAK
USODA LEPAKOV
Kino DPD Svobode Izalke redno predvaja filme vsako soboto. Obiskovalcev ni ravno zadovoljivo število. Vidi se pa, da kino pridobiva čedalje več simpatij pri ljudeh. Na spomlad bo kino začel z gostovanji v drugih, daljnih vaseh. Težnja naših prosvetnih delavcev gre za tem, da si dobre filme ogleda čim večji krog naših podeželskih ljudi.
Nimam namena opisovati delo te sekcije pri Svobodi, temveč bi omenila ozir. opozorila nekatere ljudi, kt so skrajno brezobzirni do lepakov, ki toplo pozdravil njo in vabijo vsakega človeka na filmsko predstavo, za katero je pač namenjen. Vendar primer, ki vam ga bom v naslednjem opisala, na žalost ni edini. Taka ali drugačna usoda doleti skoraj vsak lepak.
Takole ml je pripovedoval primer, ki ga nameravam opisati, naš prosvetni delavec.
— Nedavno soboto se mi je po naključju nudila priložnost videti tale prizor:
Od Keramične tovarne proti Obrezijskem vrtu (tam je navadno največ lepakov) je šla neka ženska. Njena pot je bila prav gotovo v trgovino in k mesarju. Tega ne vem, ali je ženska morda doma pozabila papir za meso ali pa je že računala na lepak kina Izlake. Njena roka je bila neusmiljena: zagrabila je za lepak In ga odtrgala ter spravila v torbico in odhitela proti Izlakam (zdi se ml, da je ženska izrabila čas, kt ga Imajo v tovarni za malico, za nakup mesa). In spet je naključje naneslo, da sva se s to žensko srečala pri mesarju. Moje oči so obstale kot okamenele na pultu, na katerem je ravno tisti čas ta ženska zavijala meso v tisti lepak, ki je za zvečer vabil ljudi v kino.
Tako se Je končala zgodba tega lepaka. Rezultat tega je bil slabši obisk ln pa neupravičeno in upravičeno kritiziranje obiskovalcev kiho predstav, zakaj ni redno lepakov za obvestili) predstav.
Zato prosimo vse domačine in okoličane, da puste take reči na miru. Ce že kakšna ženska pozabi doma papir za meso, saj ga lahko kupi v trgovini, a tudi v mesnici je na razpolago. Pri takem počenjanju (trganju lepakov) škodi vendar družbi, še bolj pa sebi, ker je tak paptt skrajno nehigieničen, saj visi ob cesti izpostavljen vsem škodljivcem našega zdravja.
Ce pa ima kdo takšno »mrzlico«, da ne more videti lepakov na določenih mestih, naj se izogiba tiste poti, dokler ni lepak dosegel svojeg* namena. Potem ga lahko mirne duše strga * reklamne table, plota ali stene.
GOSTOVANJE DRAMSKE SEKCIJE
Prejšnjo nedeljo je na Izlakah gostovala dramska sekcija prosvetnega društva iz Sentgotarda z delom »Košček sreče«. S predstavo so bili gledalci zadovoljni, kar je pokazal topel sprejem gostov.
V LJUBLJANI V GLEDALIŠČU
Nedavno soboto so bili delavci ln člani prosvetnega društva Iv. Kavčiča, Izlake, v ljubljanski Drami. Ogledali so si Igro »Zvezde so večne«. To delo obravnava partizansko življenje. Ker je bila ravno sobota pred pustno nedeljo, so Izlačani ob tej priliki obiskali še veliko maškarado v festivalni dvorani. - Veselo pustno prireditev Je pripravilo doma prosvetno društvo svojim članom pustni torek. Maske so bile številne in lepe.	M. M. G-
NOVO IN STARO V SENTGOTARDU
Dne 6. marca je bila v Sentgotardu razširjena seja SZDL. Uvodoma je predsednik organizacije podal kratek referat o občinski konferenci Socialistične zveze, poudaril uspehe In neuspehe v organizaciji na tukajšnjem področju ter nanizal načrte, ki si jih je zadala organizacija za bodočnost. Sledila je živahna razprava.
Najbolj boleč problem so seveda davki, to še toliko bolj, ker imajo kmetje priložnost, da primerjajo svoje davke z onimi iz domžalske občine. Razlike so res precejšnje. Navzoči so zahtevali. da se katastrska občina Hrastnik pri Trojanah preklastfidra v slabši razred, kot so to menda storili v domžalski občini. Na sestankih so to kmetovalci že večkrat zahtevali, vendar brez uspeha. Nihče jim pa ni povedal, da morajo napraviti vlogo na Okrajni ljudski odbor Ljubljana. Do marsikatere krivice pride tudi zato, ker kmetje ne sporočajo sproti sprememb na svojem zemljišču pristojnih organom, in tako se zgodi, da plačuje nekdo davek za zemljo, kjer že nekaj mesecev teče nova cesta Celje—Ljubljana 1
Precej prahu Je dvignila po Sentgotardu odločitev zagorskega rudnika: da se z njegovim avtobusom, ki vozi rudarje, ne smejo voziti v službo usllužbenke Tovarne konfekcije »Sava« v Zagorja. Iz Sentgotarda do imenovane tovarne je 14 kilometrov — kako naporna je pa cesta in
vožnja s kolesi ob vsakem vremenu ln ob vsaki uri, ponoči in podnevi, ve vsakdo sam, kdof se je vsaj enkrat to t vazi!. Dekleta sc vrač«)® ckcli dvanajste ure ponoči domov, preznojene in utrujene, kar prav gotovo ni v prid njihovemu zdravju.
Razumljivo je, da Ima tudi zagorski rudnik pri svoji odločitvi svoj prav, z nekoliko dobre volje bi se pa gotovo našla primerna rešitev tega vprašanja. - Sentgotardčani bi želeli tudi, da bi imel avtobus zagorskega Avtoprevoza, ki vozi iz Ljubljane ozir. tjakaj, postajo tudi pri tako imenovani Vovkovi kapeli, kot Jo ima hrast-niški. Tudi c podaljšanju avtobusne proge Za-gorje-lzlake do Trojan ali vsaj do Podklanca se govori na vsakem sestanku In občnem zboru, a do sedaj je tudi to vse, kar se je storilo v tem pogledu. Občinska doklada je precej visoka, zato so kmetovalci upravičeni, da postavljajo svoje zahteve.
Sledilo je predavanje tov. Drnovška o kmetijstvu. sadjarstvu ln kooperaciji. V zgoščenih stavkih je orisal razvoj kmetijstva pri nas od osvoboditve do danes ter nakazal načrte za bližnjo prihodnost.
Odbor SZDL želi, da bi se podobnih sestankov ln sej udeleževalo večje število prebivalstva. Na tej seji so bile ženske v večini, kar meče j prav gotovo slabo luč na moški spol.	n. r. j
KAJ JE NOVEGA V ZAGORJU
Pionirska pevska revija v Zagorju. — Številni pionirski pevski zbori- v zagorski občini se vneto pripravljajo na skorajšnjo pevsko revijo, ki bo v aprilu letos. Kot je znano, bo sodelovalo najmanj deset zborov, ki bodo pokazali uspehe svojega večmesečnega dela. Nekateri pionirski pevski zbori so precej številčni in se z vso vnemo pripravljajo, da bi dosegli kar najboljši uspeh. Revija bo določila najboljši zbor, ki bo sodeloval na okrajni pionirski pevski reviji ln bo 8. maja v Ljubljani ter bo Izbrala najboljše zbore za zvezni pionirski pevski festival v Celju.
Številni občni zbori sindikalnih organizacij. -V teh dneh in v bližnji prihodnosti je bilo oziroma bo precej občnih zborov sindikalnih organizacij zagorskih podjetij. Letošnji občni zbori so lepo obiskani, ponekod pa poročila zelo skrbno pripravljena. Tudi razprave so precej razgibane, četudi ponekod premalo konkretne. Dne 3. aprila bo imela občni zbor največja organizacija v Zagorju — rudniški odbor, ki bo ocenil svoje delo in si zadal program dela za bodoče obdobje.
Komisija pregleduje obrtne obrate. - Te dni
je začela z delom posebna komisija okrajne obrtne zbornice, ki bo analizirala stanje obrtne dejavnosti v občini in proučila možnosti za po- \ spešen razvoj te važne gospodarske dejavnosti. Vsekakor ima občinski ljudski odbor trden namen izboljšati in ustanoviti več novih obrtnih obratov, ki naj zagotove potrošnikom, da bodo laže in hitreje prišit do potrebnih obrtnih uslug-O rezultatih analize bo kasneje razpravljal svet i za Industrijo in obrt pri občinskem ljudskem odboru in zagotovil izvajanje določenih napotil. ;
Letne konference ZK bodo kmalu zaključene.
- Dosedanji potek letnih konferenc ZK v zagorski občini kaže. da članstvo ZK razume važnost pospešenega dela na vseh področjih družbenega življenja ln da morajo postati osnovne konference resnične usmerjevalke ter iniciatorke ra*" j voja družbenega življenja v občini. Konferenc* so ponekod dale dobre pobude za praktično delo j komunistov, ponekod pa so bile razprave pre-malo konkretne. V osnovnih organizacijah volijo tudi nova vodstva.
NOVICE IZ TRBOVELJ
Z DOBOVCA. - V okviru dneva žena je Delavska univerza v Trbovljah pripravila v sredo, 9. marca, na Dobovcu zelo zanimivo zdravstveno predavanje tov. dr. Irene Ivančičeve »Kaj mora vedeti dekle in žena o sebi«. Da so Dobovčanke dovzetna za tovrstno Izobraževanje, je pokazala nadvse lepa udeležba, saj se Je zbralo v osnovni šoli 65 žena in deklet.
Enotna želja je blia, da bi Delavska univerza s svojimi predavanji, predavatelji še marsikdaj zašla v te kraje, kjer bodo prepotrebna predavanja zelo dobrodošla.
IZ GABRSKEGA. - Ze dolgo se ni zbralo v Gabrskem toliko žena ln deklet kot ob zdravstvenem predavanju, ki ga je ob dnevu žena priredila tamkaj Delavska univerza v sredo, 9. marca. Zbralo se je v dokaj pretesnem prostoru sedeža osnovne organizacije SZDL Gabrsko okrog 60 žena. Dr. Radoš Germ, ginekolog splošne bolnišnice iz Trbovelj, je govoril ženam o temi »O zdravstvenih pridobitvah naše družbe za našo ženo«.
Po predavanju je bil občni zbor osnovne organizacije RK Gabrsko.
IZ ZG. TRBOVELJ. - Tudi v Trbovljah II Je bilo preteklo sredo v klubskih prostorih tamkajšnje Svobode predavanje s področja pomoči vrtičkarjem. Predaval je tov. Tone Bantan, kme-
tijski referent ObLO Trbovlje, o snovi »Kaj potrebuje rastlina iz zemlje«. Predavanje so Ilustrirale slike diafilma. - 2al pa se je predavanja udeležilo le 23 ljudi. Razmisliti bo treba v klubski upravi, če pozna ura predavanja usteča* času Interesentom.
NEKAJ ZA DOM IN OKOLJE. - DelaVSk*
univerza v Trbovljah je uvedla novo zanimivost-Vsem osnovnim organizacijam SZDL je poslal* spisek tem za predavanja, ki bi bila dobrodošla gospodinjstvom glede na bližnjo spomladansko sezono. Zajetih je nekaj tem kot napotilo vrtičkarjem ln sadjarjem, nato nekaj s področja urejanja kraja in vrta ter nekaj s področja hlgteh® živil, krmljenja perutnine ipd.
Iz tega bežnega pregleda vidimo, da je delavska univerza uvedla v svoj program tudi pomoč našim vrtičkarjem In sadjarjem, ki bodo o® organizacijski Izvedbi terenskih celic SZDL lahko pravočasno seznanjeni s posameznimi nalogami na tem področju.
S KLEK/V. — Tudi na Kleku so pričeli s ciklusom predavanj s področja gospodinjstva, ** ga prirejata Gospodinjski center in Delavsk* univerza. Prvo predavanje »Pomen zelenjave v gospodinjstvu« je bilo minuli četrtek, predaval* pa je tov. Mira Zagorc-Alič, gospodinjska učiteljica.
IZ HRASTNIKA
KAKO SMO PROSLAVILE PETDESETLETNICO
dneva Zena
Na našem dokaj majhnem terenu Prapretno - Plesko že več let proslavljamo 8. maree. Prva leta je bila tu slovesnost v zasebnih gostilniških prostorih. S postavitvijo zadružnega doma v Prapretnem se pa vsa dejavnost razvija v njem: sestanki SZDL, predavanja, zbori volivcev, praznik dneva žena. Vse to pa žal Sc vedno v gostilniški sobi, ki za take namene ni primerna.
Z malo več razumevanja ln zainteresiranostjo vaščanov samih ter s tesnejšim sodelovanjem z občino bi sl lahko v še nedograjenem zadružnem domu uredili dvorano, ki bi Jo s pridom uporabljali vsi, predvsem pa naša mladina, ki bi sc v njej kulturno izobraževala.
Naša proslava Je vedno dobro obiskana. Spored Je običajno precej razširjen s pevskimi točkami, recitacijami, skeči. Nikoli ob tej priložnosti ne pozabimo žena, ki so tlnrovala za svobodo svoja življenja, ln se Jim oddolžimo s cvetjem, ki ga njim v spomin ponesemo pred glavni spomenik NOV v Hrastniku.
Organizatorka te proslave v prvih letih po svobodi je bila pokojna Pavla Rotar ln Se živeče tovarišice Štefka Brečko, Eva Brunček ln Milka Skaza.
Pri izvedbi kulturnega sporeda sodeluje tudi več kot 50 otrok. Letos je bil ta program precej pisan s 35 točkami.
Tako) za slavnostnim govorom so tri aktivistke, vsaka z rdečim vencem v roki navzoče vaščane opomnile, da ne moremo ln ne smemo pozabiti tistih žena, ki so bile pred 18 leti Izgnane kakor klavna živina v konrrmr-arijsko taborišče Auschtvltz. Tragično so končale svo|e življenje, požrl Jlli Je - taboriščni krematoril. Strašno so morale trpeti samo zato, ker so njihovi sinovi ln hčere gojili v sebi odpor proti
okupatorju ln so pridobivali sovrstnike PT0° sovražniku našega naroda.	,
Tudi na našem terenu Je dalo življenje ' žena — mater. Naj ve naša mladina in jib , duhu spozna, naj goji spoštovanje do njih, bi lahko Sc danes živele med nami ln se z na”1’ veselile, če Jih okupator ne bi tako kru*" pokončal.
Žene ln mladina, prisluhnite! Nikdar ne P£ zabite imen teh delovnih žena:	FRANCISI*'
ZUPAN - KOŠAKOVA (mati 7 otrok), CUCII-L JA POTUSEK (mati (■ otrok) JOŽEFA KOTA, (mati 5 otrok), FRANJA VABIC (mati 9 otroljr JOŽEFA BABIC (mati S otrok) in FANI BERNE.
Med ženami pa so padala tudi naša dekle’* kot talke. Spominjajte se tudi njih! PoKunU’" so stopale na morišče v cvetu mladosti, dv») setih let. V koncentracijskem taborišču P» *L bili pobiti IVANKA MLINARIC ln MIMI KOTA£
.Mnogo naših žena ln deklet Je bilo v Par‘!i zenskih vrstah. Borile so sc z ramo ob z moškimi tovariši ln tolkle okupatorja, da bil člmprej pregnan lz naše zemlje. Njih°'ni trupla leže širom po naši ■ krvjo prepoje” domovini.
Tako smo tudi pri nas na vasi dostojno PrK znovall letošnji dan žena.	Vaščanka *
IZ HRASTNIKA
SEMINAR ZDRUŽENJA REZ. OFICIRJEV
IN PODOFICIRJEV	o
. V petek, 11. t. m. sc Je končal tridnevni »eH”: nar Združenja rez. oficirjev ln podoficirjev *, člane Sp. Hrastnika. Seminar je vodil aktiv”j oficir garnizije v Celju Teme predavanj so h*1 skrbno Izbrane ln dobro podane.
V hrastnlškl steklarni so pa začeli z izkop*” za nov 70-metrskl dimnik ln dve 12-tonskl ‘j lllnt peči v okviru druge faze rekonstrukcije w tovarne.	_ iije.
OD SREDE IDO SREDE
Letošnji partizanski pohod v Ljubljani
Ob 15-letnici osvoboditve bo Ljubljana še posebno slovesno in množično oživila spomine na herojsko dobo v letih okupacije — Za nastope se je
treba resno pripraviti
KINO
Tudi letos bomo seveda proslavili osvoboditev Ljubljane In njen herojski boj z okupatorji s partizanskim pohodom *Ob žici okupirane Ljubljane«. Letošnja manifestacija bo še bolj množična kot lanska, katere se je udeležilo več ko 4500 Članov množičnih organizacij. To omogoča razpis letošnjega Pohoda — tekmovanje bo 8. maja — ki razvršča udeležence v množični pohod ter na tekmovalni pohod, oboje za moške in ženske ekipe, ki štejejo po pet oseb. Proga za moške ekipe v tekmovalnem Pohodu bo dolga 25 km, za Ženske pa 14 km. V množič-
nem pohodu za moške in ženske ter tudi mešane ekipe pa bo merila 20 km.
Štafetni tek za moške in ženske bo letos nekaj posebnega ker imajo pravico nastopa ne le reprezentance mest, marveč tudi občin iz vse države, povabljene pa so tudi reprezentance nekaterih evropskih mest. Manifestacijo bodo letos poživili pionirji, ki bodo prvič sodelovali na tem pohodu, kolikor ni šlo do zdaj samo za izjeme.
Ta naša velika prireditev, ki ni le manifestacija, marveč v pravem pomenu besede tekmovanje, kolikor ne gre za
množični pohod, ima namen povezati aktivnost vseh množičnih organizacij, predvsem pa telesno-kulturnih. Za pohod (tekmovalni in množični) se je treba namreč smotrno pripravljati, kajti le tak bo imel športno veljavo. Izidi tega tekmovanja naj bodo tudi rezultat naših izkušenj, priprav in naposled napredka, kar zadeva telesno zmogljivost in vzajemno sodelovanje med člani ekip na pohodu samem. Vse to pa nalaga, kakor je že rečeno, velike, toda prijetne dolžnosti, zlasti vsem telesno - kulturnim organizacijam.
TEMELJITE PRIPRAVE NOGOMETAŠEV PROLETARCA
Proletarec je pripravljen
Nogometaši zagorskega Proletarca so se resno lotili priprav za •Pomladansko prvenstveno tekmovanje. z rednimi treningi so pri-*eli že takoj po novem letu. Upravni odbor sekcije jim je omogočil skupen trening v Crikvenicl. Lahko trdimo, da so fantje na •kupnem treningu res nekaj pridobili, predvsem kondicijo, kar se ‘e pokazalo pri odigran ju prijateljskih tekem, dosegli so pa naslednje rezultate:
PROLETAREC : KRIM 1:0
Trdimo lahko, da je imel Proletarec v tej tekmi več od Igre. vrvi polčas se je končal brez gola, čeprav je bilo na obeh straneh nekaj priložnosti za to. V drugem ®elu igre je bila tekma bolj živa. ”.oc moštvi sta si prizadevali, da ”l dosegli zmago. V 70. minuti Je ffašnikar z desne strani streljal P * Bol, branilec gostov je pa stre-hano žogo tako nesrečno odbil, da 'a je znašla v lastni mreži. — Gledalci so bili s tekmo zadovoljni. ~°d>l jo je dobro tov. Zupan pred vftbližno 300 ljudmi.
UklKVENICA :. PROLETAREC 1:1 (1:1)
V času, ko se Je moštvo Proletarca urilo na skupnem treningu, *® odigralo tudi prijateljsko nogometno tekmo z moštvom Crtkve-JUce, ki tekmuje v conski ligi. Tekma je bila zelo lepa. Obe moštvi sta pokazali dobro Igranje. 7 10. minuti je prišlo moštvo Proletarca v vodstvo po Kordežu, v p- minuti Je pa srednji napadate® Crikvenice Igro izenačil. Tek-?•* bi bila lahko lepša, če ne bi jeEa preprečil zelo slab sodnik, ki •J1 imel o nogometu pojma. - V IJtedtekml so mladinci zagorskega moštva premagali mladince doma-einov z rezultatom 3:2.
"Ljubljana- : proletarec 6:2 (1:1)
Tekma ni bila na pričakovani Jtšlni. Moštvi sta bili enakovred-7* samo prvi polčas, medtem ko •e moštvo Proletarca v drugem de-»“ tsrc nekoliko popustilo, kar Je »žUmljivo, saj so imeli Zagorja-za seboj šest ur naporne vož-oje. _ dole za Proletarca sta do-OBla Korde:*. In Starc. - Pred ka-"'mi ioo gledalci Je .sodnik svojo Oa,ogo dobro opravil.
PROLETAREC : RUDAR (Trbovlje) 5:4 (2:2)
» Med tednom, ln sicer prejšnji -etrtek, sta moštvi Proletarec ln
čini stanje izenačili. V 85. minuti je Traven napravil v kazenskem prostoru prekršek in sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Prašnikar realiziral in dosegel za svoje moštvo zmago. Gole za Pro-
letarca sta dala Prašnikar 4 ln Tomše 1.
V predtekmi so mladinci Rudarja premagali svoje sovrstnike Proletarca s 7U.
V. C.
Velik boksarski dvoboj
ODRED : VOJVODINA 13:5 V nabito polni dvorani TVD Partizana sta se v nedeljo srečala eden izmed najmočnejših slovenskih klubov, za katerega boksajo tudi 4 Zagorjani (Livk, Novak, IClembas in Vukmanič), In Vojvodina.
Medtem ko so bili Odredovci v težjih kategorijah nepremagljivi, so gostje v lažjih kategorijah zaznamovali obe zmagi. Najbolj napeta ln težka borba je bila v srednji kategoriji med Livkom ln Rai-lovičem, saj sta si bila precej enaka. Toda Livk je pokazal več borbenosti ln vzdržljivosti v zadnji rundi, ki je bila odločilna, ter je zmagal po točkah.	•
Za razliko od njega je pa Vukmanič v težki kategoriji že v prvi rundi s tehničnim konck-outom odpravil Janiča. Tudi Novak je v polweIter kategoriji s tehničnim k. o. v drugi rundi premagal Gli-goriča.
Zanimivo Je bilo še srečanje Bi-
tenca proti Rašetl v polsrednji. Znani Bitenc se je s težavo branil hitrih nasprotnikovih udarcev, ki so ga v prvi rundi precej zmedli. V drugi rundi se je pa bolj kril in z nekaj odličnimi napadi naenkrat zelo presenetil Rašeto. V tretji rundi sta bila oba že precej zdelana in utrujena, tako da se je srečanje končalo neodločeno.
Rezultati: Bantan - Kovač (O) : Tolarič (V) 2:0 (tehn, k. o. v II. rundi); peresno lahka - Hojak (O) : Garčev (V) 0:2 (tehn. k. o. v IL rundi); lahka — Slavič (O) : Mila-novič (V) 0:2 (po točkah); polwel-ter — Novak (O) : Gligorič (V) 2:0 (tehn. k. o. v II. rundi); welter -Badlč (O) : Stojisavlovič (V) 2:0; polsrednja — Bitenc (O) ; Rašeta (V) 1:1; srednja - Livk (O) : Rai-lovlč (V) 2:0; poltežka - Klembas (O) : Kocjančič (V) 2:0; težka Vukmanič (O) : Janič (V) 2:0 (tehn. k. o. v I. rundi).
(JU)
Z IZLAK
DEBATNI KLUB NA IZLAKAH DELA
Spet je za nami sreda. Vsi ljubitelji debatnega kluba DPD Svobode na Izlakah so spet z zanimanjem spremljali nadaljevalni razgovor o zabavni jn resni glasbi. Vodil ga je profesor glasbe iz Zagorja. Drugi del te teme je sedaj predelan. Bo pa še enkrat, in to v najbližjem času. Takrat pa bo ta razgovor posvečen izključno glasbi.
Udeležba je bila zadovoljiva. Presenetljivo je, da de-
batne kljubske večere obiskuje po večini mladinaeniae.. i društva pa je, da bi se tudi starejši člani prihodnjih debatnih večerov v večjem številu udeleževali.
M. M. G.
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05. 8.00, 7.00, 8.00 10.00, 13.00, 15.00,
17.00	in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. -Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. Oddajo -Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.15. Oddajo »Dobro Jutro, drag! poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 7.00.
SREDA, 16. marca
8.05	Majhen vokalni koncert mladinskih pevskih zborov RTV Ljubljana, Zagreb in Beograd; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.45 Pevka Rosemary Clooney: 11.00 Kalejdoskop za zabavo; 11.30 Oddaja za cicibane: 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polia: 12.45 Plesni orkester WUly Berlring: 13.30 Ljudske melodije iz Srbiie; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Glasbeni leksikon za otroke; 14.35 Pesmi raznih narodov: 16.00 Koncert po željah: 17.30 Trobente ln godala: 18.45 Domače aktualnosti;
20.00	Ali jih poznate.
ČETRTEK, 17. marca
8.05	Zvoki z Dunaja; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo - O rodni dom... (ponovitev); 9.25 Poje Ljubljanski oktet; 10.10 Od tu in tam; 12.00 Partizanska pesem je vedno lepa; 12.40 Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje; 14.20 Šport ln športniki: 15.40 S knjižnega trga: 16.30 Popevke se vrstijo; 17.10 »Utrgaj mi še rožico!« - Slovenske pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška;
17.30	Plesne melodije velikih mest; 18.45 Radijska univerza — Stane Marinič; O tarifah: 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 18. marca
8.05	Pomnoženi zbor RTV Ljubljana p. v. Rada Simonitija: 9.20 Ritmi Latinske Amerike; 10.10 Priljubljeni pevci - znane melodije;
11.00	Zabavni potpouri; 11.30 Družina in dom; 12.00 Pozdrav z gora;
13.30	Poljudne skladbe igra Mariborski instrumentalni ansambel; 13.50 Dalmatinske narodne; 14.35 Španija v pesmi in plesu; 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.20 Lepe melodije; 18.00 Človek in zdravje — prof. Leopold Bregant: Čustvene motnje v otroški dobi; 18.10 Od foxtrota do mamba; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled.
SOBOTA, 19. marca 8.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 9.23 Danilo Bučar; Zumber-ške pesmi; 9.40 Majhni zabavni ansambli; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Deset minut igra na citre Marko Udovič; 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 12.45 Trio orglic Ralsner; 13.30 Skozi naše vasi... (domače pesmi ln poskočnice); 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 18.00 Slovenska pesem od romantike do danes; 16.30 Panorama vedrih napevov: 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Zadovoljni Kranjci igrajo ln pojo; 20.00 Slovenski oktet poje slovenske narodne.
NEDELJA, 20. marca 7.33 Pihalne godbe v zabavnem ritmu; 8.00 Mladinska radijska igra - Franpols Rabelals: Pogačarska vojna; 9.00 Z glasbo v novi teden;
10.00	Se pomnite, tovariši... -Drago Kumer: Rafali pod mrzlico;
10.30	Zborovske skladbe Radovana Gobca in Danila Švare; 11.02 Priljubljene melodije s triom Pierre Dorsey; 11.30 Stefan Kuhar: Iz malega raste veliko (reportaža); 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma (gostuje orkester Raphaele);
16.00	Humoreska tega tedna - Iz poljskega humorja; 16.30 60 minut športa in glasbe; 17.30 Radijska Igra - Mathlas Braun: Hiša pod žgočim soncem; 18.35 Pod vaško lipo. .. (narodne ln domače viže);
20.05	Izberite melodijo tedna.
PONEDELJEK, 21. marca 8.40 Dekliški komorni zbor Zavoda za glasbeno vzgojo v Šiški p. v. Janeza Boleta; 9.20 Filmski igralci pojo; 10.35 Iz filmov ln glasbenih revij; 11.30 Oddaja za otroke; 12.00 Po domače s triom Avgusta Stanka; 12.25 Pet popevk za tri pevce; 13.30 Mali vokalni
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE komisija za uslužbenske zadeve — razpisuje prosto mesto
VETERINARSKEGA HIGIENIKA
Pogoji: predpisana strokovna izobrazba In praksa. Ponudbe je poslati na Oddelek za obče upravo In notranje zadeve ObLO Trbovlje v 15 dneh po objavi razpisa.
hclrtek, sta moštvi Proletarec in ,‘Vfar iz Trbovelj odigrali prija-'ljsko nogometno tekmo. Tekma Je končala z zmago Proletarca, “ravno so tekmo odigrali v sne-£u> Je bila zelo lepa in napeta.
Bgorjani so že po nekaj minutah .“<-111 z 2:0, nato so pa gostje do “nca prvega polčasa stanje izenačili.
y drugem polčasu sta obe moštvi oolll bitko za zmago. V vodstvo 0 Prišli gostje, vendar so doma-
2. ŠTEVILKI VZGOJNE REVIJE j CTR0K IN DRUŽINA«
haj sppomladanskiih mesecih so nTfe giospotillnje v zadregi. kako »JJ sestavljajo pravilno vitanvin-u~° hrano, o tem nam diaje točne ‘rokovne odgovore 2. številka •SrJečiMka ,otrok U1 družina«, vlVJe za družinsko i« družbeno t\4®°j°- Nasvete Je zbrala in za-
IZ VRHOVEGA
Počastitev Dneva žena. - Kakor vsako leto Je tudi letos orosvetno društvo v Vrhovem priredilo proslavo v počastitev dneva žena. Da v Vrhovem žene rade praznujejo svoj praznik, smo videli pri udeležbi, saj je bila dvorana nabita. Slovesnosti so se udeležile tudi žene lz sosednih vasi. Po končani proslavi je bil družabni večer, na katerem so bile žene zelo razpoložene.
V Vrhovem Je zaživelo. - Prosvetno društvo v kraju Je organiziralo klubske večere. Klub je odprt vsak teden enkrat. Da Imajo ljudje zanimanje za to, je videti pri sami udeležbi, saj pride na večere vedno po 30 ljudi, predvsem mladi-
na. Tu igrajo šah, namizni tenis, berejo knjige ln časopise itd. Ne manjka pa tudi ples.
V Vrhovem si želijo novo šolo. - Ker Je v Vrhovem nujno potrebna nova šola - sedaj je v privatni hiši, ki sploh ne ustreza za šolo - Je šolski odbor s pomočjo ostalih organizacij začel formalno pobirati prostovoljne prispevke. Tu se Je videlo, da imajo ljudje mnogo zanimanja za novo šolo, saj so že do sedaj nabrali v denarju ln materialu vrednost preko 700.000 din. Zato bo res treba kmalu začeti z gradnjo te prepotrebne nove šole.
K. K.
navodila za pripravo raznih ^insiah Jedili ter ceio Jaboič-
SS®!1« Jožica P«rc" Iz članka bomo » -—..»ii'
'g <n drugih saiat.
2v«!!ylW »Otrok m družina« Izdaja r»H„ a br ijeteljev mladine SLove-Ubert,m Pedagoško društvo LRS -snoMea revije je znana kniltur-Vri.Tubvka, Poslanka tov. Zlima Uredništvo ln uprava va ue sta v Ljubljani. Miklošlče-Let 16,n.
fceimat Jn	številka te revije
ra*>r>:>a‘ raizen zgoraj navedme ih	se vrsto drugih važnih
t“oirwnUl*nl:h člnnkov. ki m „llt vZgMii Renati vri naši starši, ln boSpr, 2 mnogimi podatki Je ‘K,aw, -V^nek dr. Milice Bergant: tiru, n 9 otroci v nepopolni dru-v*m- V ocemjevrmju ln naip-redo-*Bekto«U, ncev P° Pi5e šolslet Intel j ViL«. znani pedagoški pdaa-Ta	Cvetko.
“•SŠoViv ,lka obsega 32 strani! (dve 1’*ha. p,?0,1'1) In J® bogato jluštirl-yseni *T?v toplo to priporočamo u*4® ' mi-.h *0<ie'ujejo pri vzgoji
iudl TtaVšcml™ p€d‘aKOgOTO
Ustanovitev servisov
v okviru Ljudske tehnike
med ŽELEZARJI
D|jaki
?*<e <Jr<iKlh letnikov ekonom-v so-Jesenic«,

Pretekli četrtek je bil redni občni zbor Ljudske tehnike Trbovlje. Predsednik Franc Slapnik je v svojem poročilu pohvalil Avto-moto društvo. Aeroklub in LT v Strojni tovarni, ki šteje že preko 300 članov. Ugotovil je več pomanjkljivosti v dosedanjem delu OO LT in poudaril, da bo treba letos bolj skrbeti za sodelovanje in povezavo z drugimi organizacijami (org. inženirjev in tehnikov) in pa z raznimi krožki na trboveljskih šolah. Sedanjim bi bilo treba pomagati ne le finančno, ampak tudi s predavanji.
Med drugim Je predsednik opozoril na to, da bi LT lahko nudila svoje usluge stanovanjskim skupnostim oz. da
bi LT ustanovila servise za manjša obrtna popravila.
V razpravi je predstavnik AMD podal poročilo, v katerem navaja, da ima društvo težave zaradi premajhne aktivnosti vseh članov. Nekaj jih dela, drugi pa spijo in so člani le na papirju.
Oglasila se je tudi tovarišica iz šole Trbovlje II, kjer imajo organizacijo -Mladi tehnik«. Letos so s pomočjo Ljudske tehnike STT ir. AMD uredili mehanično delavnico, ustanovili so pa tudi letalski, elektrotehnični in foto krožek. Prihodnje leto bodo pri pouku uvedli še nov predmet — tehnično vzgojo.
Občni zbor je pozdravil tudi predstavnik okrajnega odbora LT in spomnil na cilje
ansambli; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Listi iz domače književnosti - Trije iz Mladih potov; 18.00 Radijska univerza — inž. Janko Čuček: Umetne snovi;
18.30	Športni tednik; 20.00 Portreti z Broadwaya,
TOREK, 22. marca
8.05	Jutranji spored solistične glasbe; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo - Pionirski načelnik; 18.10 Izberite melodijo tedna I; 11.40 Štirje fantje igrajo; 12.00 Alpski zvoki; 12.45 Vokalni kvintet Kranjčani: 13.50 Veseli Vandrovčki; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo -inž. Dolničar: Reaktor; 15.40 Naši popotniki na tujem - dr. Iva Šegula: Tudi to o Skandinaviji; 18.00 Iz zbornika skominov; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih;
20.00	Ljubezenske pesmi raznih narodov poje zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skoberneta.
ROJSTVA
Trbovlje: Magda JAZBEC iz'Trbovelj, sina; Joža ŠKRINJAR iz Zagorja, sina; Alojzija KISEK lz Radeč, hčerko; Jožefa FREDE iz Trbovelj, sina: Hedvika POTOČNIK iz Trbovelj, sina; Ana PLEVNIK iz Trbovelj, hčerko; Ana SE-NOVNIK iz Hrastnika, sina: Ivanka SKUSEK iz Rečice, hčerko; Marija RIBIC iz Zagorja, hčerka; Anica SA.TOVTC iz Zagorja, hčerko; Marija PETAN iz Trbovelj, sina; Amalija MAJCEN iz Trbovelj, hčerko:	Angela CIRAR iz
Zagorja, sina; Zora ARH iz Zagorja, »sina; Štefanija UROlC iz Trbovelj, hčerko: Justina VOZEL lz Trbovelj, hčerko; Alojzija KLANClSAR iz Zagorja, sina: Helena MARTINČIČ iz Trbovelj, sina; Vida PAVELSEK iz Trbovelj, dna; Pavla PROST iz Trbovelj, sina; Jožefa JUVAN iz Z a gori a. hčerko; Olga ZAKRAJŠEK iz Zagorja, sina:	Nada VIDIC iz Hrastnika,
hčerko:	Marija PODBREGAR iz
Hrastnika, sina.
pODOlf E
SMRT!
Kino -Delavski dom« v Trbovljah:	16. in 17. marca
ameriški barv. cinem. film »Osvajač«; 18. do 21. marca amer. barv. cinem. film »Avtobusna postaja«; 22. in 23. marca angleški film -Oliver Twist«.
Kino -Svoboda« Trbovlje II:
16. maroa amer. barv. film -Caj za dva«; 18. do 21. marca amer. barv. film -Beni Gudman«; 22. in 23. marca amer. barv. film -Divja leta«.
Kino -Svoboda - Zasavje« v Trbovljah: 19. do 21. marca
organizacije, ki naj pomaga k napredku, k dvigu proizvodnje v tovarnah in s tem k dvigu standarda ljudi. Opozoril je predvsem na organizacije LT v tovarnah, ki imajo zelo pomembno vlogo, saj lahko mnogo pomagajo pri razvijanju in pocenitvi proizvodnje. Te organizacije naj bi se ukvarjale tudi z raznimi raziskavami, ker naši inštituti vsega tega ne morejo opraviti. Povedal je, koliko so na ta način že dosegli v tujini, kjer ima vsaka tovarna svoi raziskovalni center, ki skrbi za Izpopolnitev in druga raziska-vanja.
Nedvomno je pri nas Ljudska tehnika prva, ki bi lahko na tem področju napravila nov korak.	(JU)
brazilski film -Idealno dekle«; 26. do 28. marca italijanski film »Bele noči«. — Predstave: sobota in nedelja ob 17. in 19.15, v ponedeljek ob 17., za mladino v nedeljo ob 15. uri. *
AMD Trbovlje, Trg Franca Fakina 6. Šolski odbor obvešča vse interesente, da so pogovori z mopedisti vsako drugo soboto v mesecu, in sicer: dopoldne od 9. do 11. in popoldne od 15. do 18. ure.
Potrebne informacije lahko dobite pri društvu tudi pismeno. Pismu priložite dopisnico za odgovor. Šolski odbor.
Trbovlje: ANTON KOLENC, že-lezostrugar iz Trbovelj in MARTINA - SILVESTRA FABIJAN, delavka iz Trbovelj.
Trbovlje: Fortunat VODOPIVEC lz Trbovelj, star 82 let; Štefanija KUHAR, roj. KOS iz Trbovelj, stara 61 let; Ana SLAPSAK, roj. Halt-man iz Trbovelj, stara 81 let; Marija ZUPAN, roj POKORN iz Trbovelj, stara 65 let; Ivan DEBELAK iz Trbovelj, star 78 let; Amalija NARAT, roj. Bočko lz Trbovelj, stara 81 let; Marija TOMAŽIČ. roj. FRAS iz Trbovelj, stara 64 let; Frančiška OPLOTNIK, roj. BRODNIK iz Trbovelj, stara 75 let; Alojzij STERGARSEK iz Trbovelj, star 66 let; Rok ZU2A iz Trbovelj, star 78 let; Martin KRAJNC iz Trbovelj, star 76 let; Ana JU--RATOVEC, roj. VODOPIVEC iz ZAGORJA, stara 56 let; Jože MAK iz Trbovelj, star 55 let; Jurij STRAJHAR iz Trbovelj, star 78 let.
PROGRAMI DELAVSKIH UNIVERZ IN KLUBOV TRBOVLJE
1.	V četrtek, 17. III. 1960 ob
17. uri v Del. domu: marksistični krožek, tema:	Vodilna
vloga delavskega razreda pri preobrazbi družbe. — Predavatelj Franc Dežiot.
2.	V četrtek, 17. III. 1960 ob 17. uri v klubu Svobode Trbovlje II: Večer za žene. tema: Nekatere ženske bolezni in kontracepcija. — Predava dr. Irena Ivančičeva.
3.	V petek, 18. III. 1960 ob 17. uri v mali dvorani Svobo-de-Zasavje: marksistični krožek, tema: Socializem kot svetovni proces v jugoslovanski praksi. — Predavatelj Dušan Povše.
4.	V nedeljo, 20. III. 1960 ob 15. uri v osnovni šoli Čeče, tema: Porodi pri živini In živalske nalezljive bolezni. — Predavatelj veterinar Miloš Uršič.
5.	V nedeljo, 20. III. 1960 ob 15. uri v osnovni šoli na Partizanskem vrhu, ,tema: Kaj potrebuje rastlina iz zemlje. — Predavatelj Tone Bantan, kmet. referent.
ZAHVALE
Ob nenadni izgubi žene in matere
FRANČIŠKE OPLOTNIK
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Majdičev) In dr. Komorovskyju za njihovo skrb in prizadevanje. Obenem se iskreno zahvaljujemo duhovščini in pevcem ter vsem ostalim.
Žalujoči: mož Ernest in sin Ernest z družino.
Trbovlje, 10. marca 1960.
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za izkazano sočustvovanje ob smrti naše drage mame in stare mame
AMALIJE NARAT
Sinova: Johan in Berti z družinami in hčerki: Francka Eberiinc in Pepica Medvešek z družinami.
MULI OGLASI
ISCEM POMOČ v gospodinj-otvu za 8 ur dnevno, — Naslov v upravi lista.
PODJETJE »Pekama In slaščičarna« Trbovlje sprejme v uk
slaščičarskega vajenca. Prednost imajo moški.
PIONIRSKI KOTIČEK
Rešitev magičnega kvadrata iz 9. številke
Rešitev nagradnega magičnega kvadrata za pionirje, ki smo ga prinesli v 9. številki Zasavskega tednika, se glasi (vodoravno in navpično): 1. MULA, 2. URAN, 3. LAIK, 4. ANKA.
Žreb je tokrat prisodil nagrado za rešitev naše uganke Stanki NOVAK, učenki 7.b razreda osnovne šole, pošta Radeče 164 pri Zidanem mostu. Knjižno darilo ji bomo poslali po pošti.
UREDNIŠTVO
Nova nagradna uganka za pionirje
Danes spet nova nagradna uganka za pionirje, ki se glasil KAKOR KLJUN ODPIRAM ZRELO,
PLATNO ZREM, SUKNO, PAPIR,
TO JE MENI LAHKO DELO,
KDO SEM, RECI, DA BO MIR.
Za rešitev uganke imamo pripravljeno lepo knjižno nagrado, ki Jo bomo podelili po odločitvi žreba.
Rešitev uganke nam pošljite čimprej. — Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Obilo sreče pri reševanju naše sove uganke!
UREDNIŠTVO
RAZPIS
Delavska univerza v Trbovljah razpisuje naslednje točaje za večerne oddelke:
1.	Pripravljalni tečaj za sprejem na Univerzo (za vse tiste, ki bi se radi pripravili za sprejemni izpit na kateri koli fakulteti Univerze).
2.	Tečaj za tuje jezike: angleščino, francoščino, italijanščino, nemščino. — Reflektanti naj sporoče, v katero stopnjo tečaja želijo.
3.	Večerni oddelek Administrativne šole. — Upravnd odbor Delavske univerze v Trbovljah je glede na predvideno reorganizacijo Administrativne šole v Ljubljani sklenil, da se ustanovi večerni oddelek te šole iz Splošne administracije z določenim dopolnilom daktilografije. — V ta oddelek naj bi podjetja predvsem priglasila administrativne uslužbence in uslužbenke, katerim je ta izobrazba za nadaljnje uspešno delo nujno potrebna.
OBVESTILO
Ker posamezni prebivalci še ne vedo, kateri nosilci stanovanjske pravice so po Uredbi o izplačevanju nadomestila za povečano stanarino (Ur. 1. FLRJ št. 48/59) začasno oproščeni plačevanja dela stanarine, dajemo sledeče pojasnilo:
Ce znaša nadomestilo nosilca stanovanjske pravice z nadomestili vseh uporabnikov stanovanja po stanju meseca decembra 1959 manj, kot povečanje stanarine za uporabo stanovanja, je nosilec stanovanjske pravice za 6 mesecev, računano od 1. januarja 1960, oproščen plačevanja dela stanarine, ki je enak razliki med povečano stanarino in nadomestilom, ki ga dobiva sam skupno z nadomestili vseh uporabnikov stanovanja.
Oprostitev plačevanja dela stanarine, ne pride v poštev, če razlika med nadomestilom nosilca stanovanjske pravice, skupaj z nadomestili vseh uporabnikov stanovanja, in povečano stanarino ne presega 200 din na mesec.
Odločbo o oprostitvi plačevanja dela stanarine izda NA ZAHTEVO NOSILCA STANOVANJSKE PRAVICE npravnt organ za stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora Trbovlje.
(Iz pisarne ObLO Trbovlje)
PIONIRJI IN OSTALI POZOR!
V naslednji številki »Zasavskega tednika« nova slikanica Marka Tivaima »DOGODIVŠČINE TOMA SAWYERA« pod naslovom
TOMOVE PRIGODE
Ne zamudite pričetka te zanimive In napete slikanice
Šolski odbor industrijske kovinarske sole
TRBOVLJE — RAZPISNA KOMISIJA daje
RAZPIS
za naslednja delovna mesta:
1.	pedagoški vodja - učitelj z diplomo ali VPS z diplomo,
2.	blagajnik - s srednje ekonomsko šolo.
Pismene ponudbe pošljite na razpisno komisijo pri šolskem odboru IKš. Nastop službe pod 1. s 1. septembrom 1960. Nastop službe pod 2. možen takoj ali po dogovoru.
Stanovanja ni. Plača po Pravilniku o plačah Industrijske kovinarske šol« STT Trbovlje.
VABILO
PODRUŽNICA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE V TRBOVLJAH
vabi člane In prijatelje
NA TOVARIŠKI RAZGOVOR
v ponedeljek, 21. marca 1960 ob 17. uri v prostorih sejne dvorane SZDL (pri Forteju).
ODBOR
VABILO
V soboto, 19. marca ob 20. uri bo nastopil v gledaiiikl dvorani Delavskega doma v Trbovljah
AKADEMSKI PEVSKI ZBOR »TONE TOMŠIČ«
ki bo pod vodstvom prof. Janeza Bulcta izvajal izbran program skladb renesančnih mojstrov ter ljudske pesmi evropskih ln ameriških narodov.
Vljudno vabljeni!
REVIRSKO AKADEMSKO DRUŠTVO TRBOVLJE
Skrbimo za
Včasih Se po nepotrebnem jezimo, ko iščemo kakšno stvar in je ne najdemo- Temu smo namreč same krive! če bi napravile red v predalih, omarah, pri perilu itd., bi bilo drugače. Ne bi se jezile in ne izgubljale bi dragocenega časa za iskanje po predalih. Zato razmislimo o tem, kako in kam bomo spravile svojo obleko in druge stvari, da jih bomo našle, brž ko bomo želele.
Kam bomo shranile šivalne potrebščine in gumbe? Za ta drobiž bomo izbrale' posebno
Prikazovanje težavnih kirurških Dosegov na univerzitetnih klinikah je bilo doslej nerešljiv problem. Po drugi strani pa morajo študentje medicine videti in spremljati potek raznih operacij, ker si lahko le tako ustvarijo jasno predstavo o kirurških posegih.
Ta problem so skušali na raznih univerzitetnih klinikah urediti tako. da so v operacijskih dvoranah ali nad njimi postavili galerije, ki so iih steklene stene ločile od najvažnejšega dela dvorane. Manjše operacije so delali v predavalnicah.
Ker je znano, da predavalnice ne more nobeno sredstvo povsem očistiti bacilov, se študentje v njih niso mogli seznaniti s težavnejšimi operacijami. Spričo tega so začeli ponekod uvajati televizijo, vendar pa so navadni televizorji premajhni za množični pouk.
Vzhodnoberlinska kirurška klinika pri Humbboldtovi univerzi ie dobila televizijske napra-
škatlo ali pleten košek, v katerega bomo dale vse te predmete. Gumbe, ki jih imamo pripravljene z-> posebne vrste obleke in plašče, bomo pritrdile na posebno lepenko ali na dobel kos blaga. Tako bomo imele vse vrste gumibov vedno pred očmi in ne bomo tratile časa z iskanjem. Navadne gumbe za perilo pa lahko spravimo kar v vrečko iz blaga, papirja ali v majhno škatlico.
Tudi nogavice sodijo na svoje mesto. Iz blaga ali polivinila si naredimo vrečico s
ve. ki omogočajo študentom, da spremljajo potek operacij na velikih stenskih platnih, po zvočnikih pa poslušajo pojasnila-
Celotno napravo sestavljajo kamera, kontrolna miza in projektor. Kamera je vgrajena v senčnik nad operacijsko mizo. Pri tridesetkratni povečavi vidijo študentje potek operacije na platnu, ki je 2.8 m dolgo in 2.1 m visoko. Slike na steni so zelo ostre, čeprav so občutno povečane. Za izdelavo in izpolnitev tega aparata so tehnični strokovnjaki potrebovali dobri dve leti.
S POLNIM PLINOM IZPRED MANHATTANA
Kar precejšnjo hitrost dosežejo nove motorizirane vodne smuči, kakšne so pokazali na zadnji razstavi motornih čolnov v New Yorku, ki je bila v začetku letošnjega leta.
predali, v katero denemo posamezne pare čistih nogavic. Rute in rokavice pa zahtevajo prostor v omari ali predalu, oziroma v škatli, saj morajo biti lepo zložene, da se ne mečkajo.
Prav tako je prav. da imamo skupaj in na enem mestu zloženo posteljno in osebno perilo. V spodnjem predalu omare si odmerimo prostor za perilo. Pletenine, puloverje in jopice zložimo v polivinilno vrečico, občutljivejše svetle, bele pletenine pa zavijemo v čisto krpo ali brisačo-
Čevlji naj imajo svoje mesto v posebni manjši omarici ali škatli za čevlje- Vedno naj bodo očiščeni, ko jih spravimo, tako da jih lahko obujemo takoj, ko jih rabimo, ne da bi jih šele čistili in z njimi prašili sobo.
In kako bomo razvrstili v omari obleke, krila plašče, bluze jn drugo? Najbolj pametno bo. če bomo v enem delu omare obesile plašče, zraven njih volneno jopico, potem pa obleke, ki 1ih nosimo vsak dan, krila in bluze. Drugi del 0mare naj nam služi le za boljše obleke, boljša krila in bluze. Prav bo, če bomo obleke, ki jih nosimo ob slovesnih prilikah, v omari tudi prekrile s čisto krpo, tako na se nam ne bodo mazale in prašile, če bomo pogosto odpirale omare.
Napačno bi seveda bilo, če b! v omari visela vsa ropotija, nametana kot na sejmu. V takem primeru ne bomo imele pregleda nad stvarmi, na tudi obleko bomo Po nepotrebnem kvarile In mečkale.
In kako si bomo uredile predal nočne omarice in delovne mize? Tu bo prostor predvsem za delov-no orodje, droben na-
Televizija v kirurški dvorani
Novo kontracepcijsko sredstvo
»NONA GEL« ŠE PREIZKUŠAJO — ODOBRILI SO PROIZVODNJO VEČJEGA ŠTEVILA PREPARATOV ZA NEKATERE BOLEZNI
V težnji, da najdejo nova, primernejša sredstva za kontracepcijo, dosegajo naše tovarne zdravil pomembne rezultate. Iz članka beograjske »Borbe«, ki govori o teh uspehih, povzemamo nekatere zanimivosti.
Sarajevska tovarna »Bosna lijek« je pred dnevi zaprosila zvezno upravo za farmacevtsko službo in medicinsko oskrbo tajništva za ljudsko zdravstvo Zveznega izvršnega sveta, da bi odobrila novo sredstvo za kontracepcijo, ki se bo imenovalo »Nona - gel«. Ta preparat je narejen iz uvoženih substanc in ga izdelujejo v obliki globul.
»Nona - gel« so preizkusili v nekaterih ustanovah, v glav-
JAPGNCI IZDELUJEJO PRENOSNE TELEVIZORJE
Japonska industrija ne osvaja svetovnega tržišča z zelo cenenimi, temveč tudi z najsodobnejšimi izdelki. Izdelujejo prenosne televizijske sprejemnike z 20-cetimetrskim zaslonom, ki tehta nekaj več kot 5,5 kg in meri 16 x 24 x 20 centimetrov. Sprejemnik s 23 tranzistorji in 14 diodami napajamo lahko iz 12-voltne baterije ali pa iz običajnega omrežja. Tudi cena je razmeroma nizka, saj stane fak sprejemnik približno 115.000 dinarjev v naši vrednosti.
red
kit, toaletne stvari, spravljene v polivinilno torbico ali vrečko. Suh dežnik bomo položile na dno omare ali pa ga bomo hranile v visoki glinasti vazi.
Miorda sem v tem kratkem sestavku o ureditvi ženske garderobe in drugih stvari pozabila na kakšno drobnarijo. Vendar moj namen ni bil našteti prav vse kose ženske obleke in direktno povedati, kam sodijo In kako naj jih spravimo. Hotela sem samo vzbuditi, odnosno okrepiti vaš občutek za red v stanovanjskem pro-
nem v ginekoloških klinikah in bolnišnicah. Tamkajšnji strokovnjaki so novo sredstvo pohvalili in ga priporočili.
Zvezna uprava za farma-
PODMORNICA ZA 10.000 DIN
Seveda se je to pripetilo v Združenih državah: prijatelja Bass in Hardgraves iz Corsi-cane sta kupila star kotel za vročo vodo, dolg tri metre, privarila nanj 50 cm širok stolpič, vzgradila nekaj okroglih okenc, vse skupaj nepropustno zaprla in se s pomočjo balasta spustila pod vodo. Svojo podmornico, s katero sta dosegla že globino 5 metrov, poganjata sama z nogami in gonili, ki vrte preprost propeler. Vse skupaj je stalo menda v našem denarju ie okrog 10 tisočakov!
OBČINA S 5 PREBIVALCI
V Zahiodnl Nemčiji je vas BeifeLs, ki velja za najmanjšo občino v deželi, saj ima le pet prebivalcev. Kljub temu je to kraj s Pisano 500-letno zgodovino in tradicijo.
Prvo naselbino so zgradili na tistem kraju v rimskih časih. Beifels pravzaprav ni vas v vsakdanjem pomenu besede, temveč večje kmetijsko posestvo blizu reke Mo&elle. Občina Beifels ima že od davnih dni politične pravice, ker se zaradi velike odaljenosti ni mogla priključiti k nobenemu izmed sosednjih naselij.
Vas pravzaprav nima niti predsednika ne občinskega odbora, ker mora po določilih zakona o samoupravi za Porenje sestavljata občinski odbor vsaj pet državljanov. Toliko ljudi z volilno pravica pa Beifels nikoli ni imel. Zato upravlja občinske posle župan iz najbližje vasi. To sicer ni v skladu z občinskim zakonom, vendar kaže minulih deset let, da takšna ureditev ni prinesla slabih posledic.
ORJAŠKE JEKLENE ROKE ČAKAJO
na tovor z ladij v novem hamburškem pristanišču. Vsak izmad teh 15 ortjakov lahko dvigne tri tone tovora z ladje in ga prenese na obalo.
cevtsko službo še ni odobrila proizvodnje preparata »Nona-gel«. Odločila bo o tem takoj, ko bo dobila rezultate še dveh zdravstvenih ustanov, ki so tudi preizkušale »Nona - gel« — ginekološko-porodniške bolnišnice v Beogradu in ginekološke klinike v Ljubljani.
NOVI PREPARAT PROTI
ASTMI, REVMATIČNIM OBOLENJEM IN KRVNEMU PRITISKU
Zvezna uprava za medicinsko oskrbo je odobrila proizvodnjo in prodajo večjega števila zdravil, ki so pomembna za zdravljenje določenih bolezni.
Takšen je »Hidroklortiazid« za zdravljenje edemov ali hi-pertenzij (boleznj zvišanega krvnega pritiska). Za zdravljenje revmatičnih obolenj so odobrili preparat »Deksame-
tozan«. Ta je podoben »Pred-nizonu« in »Prednizolonu«, le da je nekoliko močnejši. Odobrili so še »Diadril« za zdravljenje nekaterih elergič-nih obolenj.
Odobrili so tudi nov hiprv> tik in pomirjevalno sredstvo, ki se imenuje »alfimid«. Za zdravljenje obolenj bronhialne in srčne astme so odobrili »Proastman« v vseh oblikah (injekcije, tablete itd.), potem tablete »Jopan«, ki jih bodo uporabljali za rentgensko holecistografijo in nove hormonske preparate s podaljšanim delovanjnm (kot »Lute-strol - depo«)
Od dietetičnih preparatov je pomembnejši nov proizvod »Bif«, ki bo koristen v primerih hipogalaksije (pomanjkanje materinega mleka) in pri neodpornih dojenčkih.
O novem zdravilu proti nahodu »Rinitinu« bodo odločili še ta mesec — čakajo le še na mnenje nekaterih medicinskih ustanov.
Od tu in tam
Za opremo novega beograjskega in zagrebškega civilnega letališča nam bo najmodernejše osvetljevalne naprave dobavila britanska tvrdka General Electric Overseas Services Co. Ltd, s katero so predstavniki Uprave civilnega letalstva v decembru leta 1959 sklenili pogodbo. Ta oprema za ti dve jugoslovanski letališči bo stala 75.000 dolarjev, s tem pa bosta obe odlično opremljeni za nočno vzletenje in pristajanje letal.
Po statističnih podatkih je lani preletelo Atlantski ocean 38.000 potniških letal vseh vrst, ki so na tej relaciji prepeljala 1 milijon in 380.000 potnikov iz Evrope v Ameriko in obratno. Spričo nenehnega porasta letalskega prometa pa sodijo, da bo že v letu 1963 Atlantik preletelo 55.000 letal, ki bodo prepeljala 2,700.000 potnikov. Ob teh številkah lahko ugotovimo, da postaja letalo resen tekmec ladjam, saj se v pomorskem prometu število potnikov že nekaj let ne dviga, ali pa na račun letalskega prometa celo pada.
Angleški preizkusni pilot Johanny Sguier je zaradi okvare na letalu moral na višini 12.000 metrov in pri hitrosti skoraj 1.800 km na uro skočiti iz letala English Electric P. 11. Kljub veliki hitrosti je Sguier pri tem utrpel le lažje poškodbe in je srečno pristal s padalom.
Novo slovensko štirisedežno turistično letalo KB-11 »Branko« je po prvih uspešno prestanih poizkusnih vdetih v Ljubljani odletelo v raziskovalno središče Poveljstva jugoslovanskega vojnega letalstva, kjer ga bodo še nadalje temeljito preizkusili. V letalskem inštitutu »Branko Ivanuš« pa že dograjujejo tudi drugo letalo tega tipa, po katerih je že precejšnje povpraševanje.
LAHKO NOČ IN DOBER POČITEK
Ce ne spite dobro, je treba takoj nekaj storiti. Spanje je najuspešnejše lepotno sredstvo. Preizkusite deset spodaj navedenih pravil:
— Nikoli se ne silite k spanju! To krči mišice in jemlje spanec.
— Dve do tri ure pred spanjem ne pijte ničesar, kar vznemirja živce, in ne jejte težko prebavljivih jedi!
—Ne čitajte zvečer ničesar, kar vas razburja!
-	Ce imate skrbi, govorite o tem podnevi. Večerne ure niso za reševanje problemov.
-	Uro pred spanjem prenehajte s sprostitvijo in končajte pravočasno z resnim delom!
gre lahko vsakdo, kajti sleherni zavitek odličnega in poceni detergenta OSKAR prinaša takšno možnost. Poiščite v zavitku Oskarja sliko bakle - in brezplačno potovanje na olimpiado vam je zagotovljeno. Z desetimi drugimi različnimi športnimi slikami pa se vključite v veliko nagradno igro mariborske tovarne ZLATOROG!
- Preden greste v posteljo, stopite pred okno in napravite v miru nekaj dihalnih vaj! Posebno temeljito večkrat izdihnite!
— Ugotovite, kakšna je sobna temperatura. Večina ljudi spi najbolje pri 12 do 16 stopinj Celzija. Pustite okno nekoliko odprto!
— Tudi posteljnim vložkom posvečajte pozornost! Nikar se preveč ne pokrivajte!
— Ce vas moti hrup, dajte v ušesa vato!
— Sprostite telo v postelji! Pretegnite se zadovoljno, pa boste lahko počivali.
‘M 1JV V N /{1)41.1E V A »V .lili
Skrivnost
dveh bratov
23.
Lunch je potekal precej tiho. Lord Chelford se je navzel zelo čudne navade, da je k vsaki jedi privlekel s seboj kakšno knjigo, v katero se je zatopil ne glede na gosta, če je bil trenutno v hiši.
»To bo pa res nesrečno snidenje, ker sem hotel ves popoldan posvetiti patru Hieklerju. Napisal je namreč zanimivo delo iz časov, ki jih je preživel pod vlado Elizabete v naši opatiji. Dobro je, Dick, da veš, da je bila naša opatija med tistimi, ki sta jo Henrik Osmi in opatija pustila popolnoma v miru. Najbrž zaradi tega, ker so bili chelfordburyjski črni kutarji nasprotniki jeziutov«
»Poslušaj, Harr.v, saj bo zadostovalo, če boš čaj popil v naši družbi. Leslie prav gotovo ne bo huda, če se boš potem spet ukvarjal s patrom' Hieklerjem, ki je bil — sodeč po njegovem imenu — Nemec.«
»Da, bil je Nemec in čudni motivi so ga privedli k nam.«
»Najboljša nemška knjiga,« je povzel besedo Mr. Puttler, »je po mojem mnenju .Robinson Crusoe’.«
Dick Alford je sodi! to pripombo gosta za ponesrečen dovtip, lord Cherlford jo je pa vzel čisto resno.
»Sicer Robinsona Crusoea ne poznam kdo ve kako natančno, vendar bi trdil, da so takšni značaji tipično angleški.«
»In vendar gre tu za Nemca,« je vztrajal Puttler. »Ze takoj na prvi strani romana naletite na stavek: ,Moj oče je bil bremenski trgovec,’ — no, in če mesto Bremen ni v Nemčiji, potem sem jaz Holandec! Ce je bil torej njegov oče Nemec, potem je bil to tudi njegov sin, kajti v tistih časih naturalizacije še niso poznali.«
Po tej »literaturni bombi« je Mr. Puttler spet načel temo, ki jo je prej Dick z napoved.io obiska Leslie pretrgal.
»Napaka pri naši cerkveni muziki je v tem. Mr. Alford, da je pre-osladna. da preveč vpliva na čutnost, kar sem v družbi cerkvenih očetov vedno znova poudarjal.«
»Kaj se tudi vi prištevate med cerkvene očete?« ga je presenečeno vprašal Dick.
Spet Je Puttler zamežikal s svojimi globoko vgreznjeniml očmi.
»Težko boste to razumeli— in vendar je tako!«
Kmalu nato se je Harry Chelford poslovil od mize, vendar se je čez nekaj minut vrnil z debelim foliantom pod pazduho.
»Glede Robinsona Crusoea imate prav, Mr. Puttler! Neverjetno, da človek celo svoje življenje nosi s sabo zgrešene pojme o določenih stvareh!«
Puttler jeva iznajdljivost v literarnih rečeh je popolnoma spremenila gospodarjev odnos do novega gosta, ki ga je dotlej vzporejal z mlekarjem, pismonošo ali pa s štacunarjem. Prijel ga je pod pazduho in ga vzel s seboj v knjižnico, da mu pokaže dnevnik svojega davnega prednika.
Ko je Dick Alford videl, da je Puttler za dalj časa okupiran, je odšel na sprehod v park, kjer je spotoma skočil na stopnico malega dvosedežnega avtomobila, s katerim se je pravkar pripeljala Leslie.
Ze se urim za svoj bodoči poklic,« je začel veselo govoriti. »Ko se boste priselili k nam kot gospodarica Fossawaya, bom postal sprevodnik na cestni železnici.«
»In kdaj bo to, Dick?«
»Upam, da nikoli!«
V	svoji objestni prešernosti Dick ni znal kot sicer krotiti svojega jezika, in te besede je izgovoril, preden se jih je zavedel. Vendar jih Leslie, kakor je vse kazalo, ni vzela za resno, kajti ne da bi sploh obrnila glavo, je avto zapeljala skozi častitljiva grajska vrata.
»S čudnim ptičem se boste tu spoznali, Leslie,« je nadaljeval Dick, ko je pomagal dekletu pri izstopu iz vozila.
»Kdo je to?«
»Knjigovodski kontrolor, zelo zabaven in neznansko načitan človek! Čakajte, takoj vas bom potipal: ali veste, da je bil Robinson Crusoe Nemec?«
Seveda vem! Njegov oče je živel v Bremenu.«
»Oho!«« se je namuznil nad izobraženostjo mlade dame in jo odpeljal k obema ostalima v knjižnico.
V	nazvočnosti svoje zaročenke je bil lord Chelford nervozen in v zadregi, ki bi bila razumljiva pri prvem srečanju. V njegovem vedenju proti njej je bilo več plahosti kot pa spoštovanja. Se nikoli je ni poljubil in tudi zdaj je njeno roko takoj po pozdravu spustil.
»Kako ti gre, Leslie? Dovoliš, da ti predstavim Mr. Tuttlerja?«
»Puttler!« je popravil Dick — Leslie pa je brala v otožnih očeh gosta nekaj, česar Dick Alford ni opazil in najbrž tudi ni bilo znano Puttler-jevim ožjim znancem — hrepenenje, da bi ga kakšna ženska ljubila ...
»Caj bodo servirali v modrem salonu,« je pripomnil Dick T^lford. »Boš prišel, Harry?«
»Da, da. V nekaj minutah.«
Ko sta Leslie Gine in njen bodoči svak sedla za čajno mizico v modrem salonu, sta opazila, da sta sama. Mr. Puttler se je na hodniku na tihem umaknil — kakor je pozneje zatrjeval, zaradi tega, ker se mu je zdelo boljše, da sl park bolj pobliže ogleda.
»Ste dobro spali po razburljivi noči?« je Dick vprašal Leslie.
»Ne! Nisem mogla zaspati. Ubogi Arthur!«
»Napravite mu obkladke iz surovega bifteka — to je baje odlično sredstvo v takih primerih,« je nasvetoval Alford brezsrčno. »Vaš načičkan brat in podplute oči od tepeža... to se ne ujema kdo ve kako!*1
»Se nikdar nisem videla Arthurja tako razburjenega. Moje slutnje, da je bil mož, s katerim sta se pretepala, Gilder, me niso varale. Iz Arthurjevega pripovedovanja sem povzela, da ga je Gilder opazoval in da je potem šel nekam za njim.«
»Najbrž k razvalinam opatije! Leslie, nekaj vam bom zaupal, kar skrivam celo pred Harryjem: mogoče vas bo to pomirilo v temnih nočnih urah. Puttler je detektiv, uslužbenec Scotland Yarda.«
»Cernu vendar, sveta nebesa ...«
»Zgodile so se stvari, ki mi niso všeč,« je pojasnjeval Dick. »Četudi si zaupam, da bom raznim nevšečnostim, ki človeka dolete, kos, potrebujem vendar sedem ur spanja, in tisti čas mora biti namesto mene nekdo drugi na straži.«
»Ali vam je ,Crni opat’ razgrel glavo?«
»Da in ne. Leslie, ali verjamete v zaklad?«
»Chelfordski zaklad?« je vprašala začudeno. »Saj vendar ni mogoče tajiti, da so pred stoletji spravili zlato v Fossaway«
»Ne mislim na to. Ali verjamete, da je to zlato še kje...? Dognal sem namreč, da razen Harryja še nekaj drugih ljudi veruje v to.«
»Verujete sedaj tudi sami v to?«
»Tako daleč se še nisem dokopal.« Dick Alford je globoko zajel sapo. »Toda moja nevera je dobila hud sunek: živim v dvomih in živeti v dvomih je najhujše, kar mora moškega doleteti — oziroma je skoraj najhujše.«
Lesliejine lepe oči so se zasvetile.
»Ali Harry ve za vaše spreobrnjenje?«
»Mislim, da sluti. Ce bi zlato res ležalo tukaj.. .«
Dekle je iskalo njegove oči.
»Bi to mnogo pomenilo za vas, Dick?«
»Zame osebno? Ne! Ampak za Harryja... mislim za Fossaway.«
»Dick, vi- ste iz Fossawaya in chelfordskih posestev napravili malika!«
»Mislite?« je vprašal prizadeto. Potem se je pa veselo nasmejal--Alt je morda slaba lastnost drugega sina, da posestvo, ki ne bo nikoli njegovo, ceni višje kot moža, kateremu posestvo pripada? Kdo mogoče je tu nekaj nečimrnosti posredi!«
»Tega ne verjamem,« je mirno odgovorila. »Pojdiva venkaj na t** raso. Vaše cvetlice so čudovite.«
»Vse, kar ta vrt nudi...« je začel slovesno, a je utihnil, ko mu J* Leslie požugala s prstom.
»Ce boste postali neokusni, bom šla Iskat Puttlerja!«
(Dalje prihodnji#)