Katolišk cerkven list.
List 96.
V cetertik 29. rožnika 1N54.
Tečaj I II.
T ffoil rojstva sv. Janeza Kerstnilta.
1'rrrok. učenik »loveči.
Jane/. Kristusov kerst nik! Zmed |irrrukn\ \ ^ i h nar vrči
Si \ nrhrsili li svcinik. Tebe tukaj počastiti. \ I\ «ij»• prošnje se /.rociti. sklic,il nas je cerkve zvon. kierc zvest si ti pairon.
HojsiMi ivojc čudovito
Ha/glasi današnji dan: llete bil« si častilo.
I z nebes imenovan, /ena večjiga rodila Ni . in zemlja ne dobila Tebi kdaj enaciga I/, rodu clove>kiga.
Milost Kozja prevelika
Tebe izvolila je. Ze ^ spoznati Hesenika.
Se v telesu matere: Serce se ji z V cscliije . k jo Devica obiskuje. Iz kraljevima rodu. Mali Bo/j iga Sinu.
Ilo/je s otrok obljube.
Se pred rojstvam posvečen. Iii poerbane pogube
lircha einliio oproslen: 1'rerokvan od Izaija. Ile po tebi bo Mesija. I cenik z nebes poslan. (»lasovito oznan van.
Bon- besede spolni svoje.
('udež velik se zgodi: Muiasl oče ime tvoje Piše in izgovori. — Ho/jo milost povišuje. Te preroka imentije.
ki le zvolil je laospoil. 1'erp rav Ijati Njemu pot.
Mlati se z\o|is >i piisa\o.
Pred svcla rastjo bezis: S postani in ojslro opravo
Svoje ude pokoriš; kerst pokore oziianujes, Serca k Bogu nagibujes. Naj /\elicarja sveta \ cs človeški rod spozna
kdo jo more zgovoriti
Čast. ki lebe jc dosla! Jezus sc li da kerstiti
Sam \ potoku Jordana Ti ga svciu oziianujes. Jagnjc Ilo/je imenuješ. Nam po>lano iz neba. Ile odjeniljc greli svcla.
Certis greli, uci« pravico.
Tek precudiio dokončaš: l«l«iv» svojo za resnico
Stanoviten \ zeli daš. — /adnji stare si postave. Pervi nove /. Ilogam sprave Zmed prerokov marternik. \ elik toraj zdaj svetnik.
Zgled življenja tvoj'ga sveli Naj. častiti prerok! nam: Tu v spokornosti živeli
Sprosi nam pred Jezusam dopolniti vso postavo. Ohranili vero pravo. Ti naš bodi pomočnik. Sveli Jezusov kerstnik.
Najna> blis sveta ne mika.
Tast minljiva ne slepi: Tvoja slava zdaj velika
Naj čez vse nas veseli. Ile se bomo zataj vali. \ skušnjavah mocui stali. Svet premagali serčno. In za tabo sli v nebo.
Pa rte I.
11 etika slovesnost v EJiililjanL
I Ljubljani 25. rožnika. Izvirek prelepe in redke slovesnosti, ki se je včeraj v Ternovim obhajala. ob kratkim naslednji spis razodene, ki je bil v latinskim, slovenskim in nemškim jeziku v vogelni kamen nove cerkve djan, namreč: Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Ta hiša liožja stoji na mestu stare cerkve, ki je bila vpervič pred stoletjem zidana, kar napis nekiga kamna iz nje razodeva, namreč: ,.Candidus Zuliani Architectus delineavit et fecit 1753".
Leta je bila zdaj že za 2160 farmanov pretesna. torej je visoko c. k. Ljubljansko deželno po-
glavarstvo 13. prosenca 1854 novo zidali dovolilo. .Mestni slavni magistrat, varli (patron) te cerkve, je obljubil 8**<lN gold. li 11 . kraje., iu radovoljni pripomočki iz domače fare in celiga mesta so bili toliki, ile se je delo z zaupanjem v pomoč (Gospodovo začeti zamoglo.
24. mal. travna 1854 — ravno v dan slovesne poroke sviti, cesarja Frančiška Jožefa I. s parsko vojvodovno Elizabeto na Dunaju so začeli staro cerkev poderati. Milostljivi knez in škof Ljubljanski prečastiti. gospod Antoni Alojzi Volf so 24. rožnika r. I. 1. vogelni kamen blagoslovili in vložili. Kili so pričujoči: c. k. deželni poglavar grof (■ustav Cliorinsk} : c. k. general baron llandl? c. k. svetovavec grof llohenu artli: poglavar J.jiihljan-skiga mesta gosp. Matija llurger in magistra t na svetovavca gosp. Mih. Ambrož in gosp. Frančišek Oblak: tudi obilno število druziga deželskiga in »t.jniškiga gospostva z veliko množico ljudstva.
Obris k ti cerkvi je naredil c. k. veliki mer-jevic gosp. Schobl. zidanje sta prevzela zidarska gladnika Kduardo K ran z in Francesco Falesehini. M IMTCMV.
To sc je godilo in obhajalo poti papežem Pijem l\. na prizadevanje ladaiijiga cerkveniga pred-ništva: visoko časi. gospod fajmoštra Frančiška Karun-a, gosp. Jožefa llehelca iu gosp. Ani. Pod-krajšek-a, cerkvenih ključarjev in posestnikov. MIM CC M V.
Za ta praznik je hil na uiestu nove cerkve lep šotor s prijetno lopico postavljen, kteri je bil po stenah od znotraj ves v belo in rodeče ogemjen, od spredej in po straneh z umetno vravnanini ogrinjali previden ter z zelenjem in cvetlicami ovenčan. Ocvetličeni kriz na čelu šotorove strehe je nazna-noval, de bo tukaj slovesnost v cerkvenim duhu. Cerkvena podslava, ki je že večidel izzidaua, je bila krog iu krog zlasti oh kotih iu ovinkih z mlaji obsajena. .Mlaji vsi so bili lepo ovenčani iu mnogoterim ozaljšani ter z opisanimi venci in naskrižem z belo in rumenoharvnimi verigami iz ntalaniga po-pirja med seboj sklenjeni. Tako jc hila okoljna podoba cerkve, ki bo zdaj in zdaj jela iz zemlje vstajati, na pervi pogled razvidna in očitna.
V tako olepotičeni prostor se pcrpcljcjo tih osmih zjutraj v god sv. Janeza Kerstuika milostljivi knez in škof kamen za novo cerkev sv. Janeza Kerstnika blagoslovit in vložit. \a prostoru nove cerkve so jih pričakovali deželni poglavar grof Cho-rinski, c. k. vojni general llandl in veliko druziga gospostva nar iinenitniših ločin duhovskiga in deželskiga stanu, ter so jih spremili v šotor, kjer so se napravili, in potlej na mestu veliciga altarja,
kjer je bil poprejsni dan po domačim gospod faj-m os t ru lesen križ postavljen in vogelni kamen pripravljen, ga vložiti. Tukaj so vpričo veliko ljudstva sol in vodo blagoslovili, ter pokropili mesto, kjer je križ stal; pevci so v tem peli: „<Juam di-lecta tabernacula tua, Domine, virtutum!" itd. t. j.: kako l jubeznjivo je tvoje prebivališe, o močni Bog itd.
Xa to so škof molili, de bi se Bog, akoravno ga nebo in zemlja ne obseže, vender ponižal svoje prebivališe na zemlji imeti, kjer se bo neprenehama njegovo sveto ime klicalo: de bi tedaj ta kraj na zaslužcnje Marije Device, sv. Janeza Kerstnika in vsili svetnikov, ter po svoji milosti vsaciga madeža očistil in čistiga ohranil: in de bi On, ki je želje svojiga Ijubeznjivca Davida v delu njegoviga sina Salomona spolnil, tudi naše želje v tem delu dopolnil, in de naj beže od tod vse škodljive nakazili — po Jezusu Kristusu, njegovim Sinu. — Do tem so kamen blagoslovili v čast sv. Janezu Kerstniku, na to ga pokropili in na vsaki strani vanj vrezali znanuijc sv. križa v imenu Boga Očeta, Sina in sv. Duha. V naslednji molitvi so Boga prosili, de naj bi vsim, kteri s pravim iiaiucnam k zidanju te cerkve pripomorejo, dodelil telesno in dušno zdravje. Na to jc množica s škofam pokleknila ter so v ii— tanijah Boga in vse svetnike v pomoč klicali. Med psaimam: ..Nisi Dominus aedilicaver;t"ctc. t. j.: „ako Gospod ne bo hiše zidal, zastonj zidavci zidajo", so milostljivi skof, povabljeno gospostvo, cerkveno predništvo in več drugih svoje imena podpisali na list, kteri je hil potem v vogelni kamen djan. Pri-djan je hil tudi duhovski imenik Ljubljanske škofije. obris Ljubijanskiga mesta z imeni posestnikov, poslednji list ,,Danice" in .,Novic" in več imenitnih zlatih in srebernih denarov. Na to so vikši pastir vogelni kamen vložili malo nižej od altarja na desni strani, rekoč: „V veri Jezusa Kristusa postavimo ta vogelni kamen v to podstavo: v imenu Očeta, in Sina. in sv. Duha, de naj tukaj živi prava vera, in strah Božji ter hratovska ljubezen: in ta kraj naj bo odmenjen molitvi, in dc kliče in hvali ime ravno tega Gospoda našiga Jezusa Kristusa, ki živi z Očetam iu sv. Diiliam vse večne čase. Amen." Pokropili so ga med psaimam ..Misercre" z blagoslovljeno voilii, potlej malte nanj vergli in . kla-dvam priterdili, in tako tudi gosp. poglavar, gosp. general in veliko druzih za njimi. Pokropili so po tem med psalmi in molitvami tudi drugi prostor cerkve, molili, de naj hi sv. Duh nad to novo zidanje peršel, ter duhovske in ljudske dan posvetil in njih serca očistil. V sklepni molitvi so k Bogu klicali, de hi to ozidje neoskrunjeno ostalo, in de naj hi vse ljudstvo darove Božje ilobrote doseglo, za ktere ho prosilo — po našim Gospodu Jezusu Kristusu.
Zdaj so prcčastitljivi korar in Alojzijanski vodnik gospod Dr. Janez Pogačar pričujoče domačine pra\ prilično in slovesno nagovorili, rekoč:
Ljubi farmani Ternovske fare! častitljivo slovesnost dans obhajate — sami visoko častiti milost-ijivi knez in skof so jo s svetim opravilam počastili; visoko častiti blagorodni deželski poglavar, njih prečastiti svetovavci in drugi veliki gospodje so jo s svojo vpricnostjo povoličali — obhajate praznik patrona svoje fare. sv. Janeza Kerstnika. tode — pod milim neham: le pod majhnim, desiravno lično in svcticno sostavljcnim sotoram je pcrpravljen altar. na kterim bodo dans nas milosiljivi viši Pastir v čast sv. Janeza Kerstnika dar sv. mase pemcsli:
zakaj farna cerkev, ktera se vam jc premalo vredna Božje visokosti zdela, leži v razvalinah.
Kralj David, ki je bil za čast Božjo ves unet in perpravljen, samiga sebe in kar je nar lepšiga in nar dražjiga imel, Bogu v dar pomesti, je imel tudi hrepeneče želje, Bogu namest šotora veliča-stin tempel zidati: pa te gnade ni bil deležin, taciga daru Bog iz njegovih rok ni hotel; v ponižnosti svojiga raztertiga serca je to imenitno delo svojimu sinu prepustil. Gotovo med mnogoterimi g na dami, s kterimi je Bog kralja Salomona obsul, ta ni bila nar manjši, de je vredin postal, Gospodu nebes in zemlje, kteriga pokrajne sveta ne ob-sežejo, tempel zidati in slišati zveličavne besede: Moje oči bodo odperte in moje ušesa obernjene na molit er tistiga, ki bo na tem kraji molil; — izrolil in posvetil sim ta kraj in moje seree ostane per njem vse dni.
Glejte, ljubi farmani Ternovski! tudi vasi očetje so čutili, de cerkev, ktero ste pred enimi dilemi podcrli, v sredi take farne soseske, kakor je vaša, ni vredno prebivališe za veličastvo večniga kralja; želeli so v pobožnim sercu, svoje spoštovanje do Boga in svojo ljubezen do njega pred svetam in pred vsimi nebeškimi prebivavci s tem pokazati, dc hi mu bili častitljivši cerkev sozidali: vender te visoke gnade niso postali deležni, njih dobro in perpravno voljo je Bog za ljubo vzel iu jim zdaj zavoljo nje gotovo uiikraj sveta svoje usmiljenje skazuje. Vam, ljubi moji! je milost lložja to gnado, to čast odločila, de hote Bogu častitljivši tempel postavili ter v djanji pernesli dar, ktetfga so vaši očetje le v sercu darovati bili vredni. Ve-selite se te gnade, te časti: Bog, ki vas je poklical v očitno poveličanjc svojiga imena, vam bo tudi s svojo pomočjo na strani stal, de delo, ki ste ga v njegovim imenu začeli, srečno dokončate.
Glejte tam križ postavljen pred vaše oči! Glejte, to je znamnje zveličan ja! To znamnje vam je porok, de vam pomoči Božje ne bo manjkalo, ako Ie časti Božje per svojim delu išete. — Današnje po-svečevanje, kakor ste vidili, se je per križi začelo; sej je križani Jezus začetek vsiga, v njem je v začetku Oče vse vstvaril. Kavno ta križani Jezus je pa tudi rast in konec vsiga; zatorej bo tudi rast iu konec tega vašiga dela, ki ste ga njemu v čast in hvalo perčeli. Kteri vam je dal začeti, vam bo dal tudi srečno končati.
Že jc postavljen in blagoslovljen podložni in vogelni kamen. Nas milosiljivi viši Pastir so ravno zdaj blagoslova iz nebes nanj prosili; Gospod gaje izlil na to sveto delo, in ta blagoslov bo per vas ostal, ako ne pozabite, de le Njemu gre čast in de svoje časti nikomur ne prepusti. Podložni kamen, ki so ga dans postavili in blagoslovili, pomeni Kristusa, kteri je vogelni kamen in skala, kakor pravi sv. apostel. Kristus je vogelni kamen in skala, — in veste, ljubi moji! kakšno častitljivo zidanje je nad tem vogelnim kamnam izrastlo. Celo zemljo to zidanje obseže, vsi narodi prebivajo pod njim: nosijo ga stebri terdni in nepremakljivi, preroki in apostelni in nastopniki apostelnov, sv. Duh ga obdaja s svojim varstvam, de nikdar ne razpade. Kavno tako se bo na tem vogelnim kamnu, ki so ga zdaj blagoslovili, z Božjo pomočjo častitljivo zidanje proti nebu povzdignilo: in kakor v živim tempelnu katoliške cerkve neprenehama studenci gnade in resnice teko, tako tudi v tem zidanim tempelnu, kakor upamo v Gospodu, beseda resnice ne ho utihnila, se studenec gnade ne bo ususil.
Vogelni kamen bode kakor skala v pušavi; Mojzes, mož Božji, je vdaril nanjo s svojo palico in voda je pertekla v obilnosti, in ugasilo si je Izraelsko ljudstvo telesno žejo. Tudi ta kamen, ki je bil zdaj tukej vložen, bo za vas vir žive vode postal; studenci večniga življenja, sveti zakramenti, vam bodo iz te skale tekli, in zajemali bote vseskozi moč svoje duše, jemali bote kelih zveličanja ter klicali v Gospodovo ime: on se vam bo sklicati dal in vase serce se bo veselilo.
Vogelni kamen, ki so ga dans postavili, pa tudi pomeni terdnost ene vere in ene ljubezni, ktera vas ima vse, ljubi farmani Ternovski! v Kristusu skleniti. Današnja slovesnost, kakor vašo živo vero in gorečo ljubezen razodeva, tudi od vašiga terdniga sklepa kaže, de hočete terdni in stanovitni ostati v eni veri in eni ljubezni v Kristusu, Gospodu našim; sej, kakor pravi s. apostei Pavel, nihče ne more r lotili druge podloge, zunaj liste, kije r lojena. ktera je Jezus Kristus.
Ako vidimo stare veličastne cerkve iz poprejšnih stoletij, ktere se še zdaj mogočno proti nebu vzdigujejo, kaj nam oznanujejo od kristjanov nekdanjih časov, ki so take dela izpeljali? Oznanujejo nam z močnim glasam, de je v sercih, ki so take dela st varile, živa vera prebivala, kličejo nam, de so njih misli in želje veselo v nebesa puhtele, ravno kakor častitljive kupic in mogočni zvoniki njih cerkev visoko v nebo kipe: pričujejo nam od njih blaziga duha, kteri se je serčno čez zemeljsko' nizkost in minljivost povzdignil in svoje hrepenenje v Boga in nebeške višave ohernjeno imel. Ah, ijubi moji! scrcc se mi trese, ko berem v zgodbah preteklih časov ter jih vidim popisovati, s kakšnim naduše-njem so verni zlatnino in srebernino, bisere iu drage kamne v ozaljšanje novih cerkev pernašali: s kakšno gorečnostjo so kristjani vsaktere starosti in vsakteriga stanu, mladi in stari, visoki in nizki, bogati in uhožni, moški in ženske hiteli skupej voziti in nositi les in kamen, in karkoli jc bilo siccr še potreba, tudi z lastnimi rokami perpravljati. To jc storila živa vera; in zavoljo te žive vere še dan današnji z začudenjem nanje mislimo, jih hvalimo in poveličujemo.
Glejte tudi to zidanje, ki sle ga zdaj perčeli, ho v svoji častitljivosti vašim otrokam in oirok otrokam, vašim vnukam in vnukov vnukani v poznih stoletjih oznanovalo od vaše terduc vere, od vaše unete ljubezni in serčne gorečnosti za hišo Božjo: veličastna cerkev, ktere vogelni kamen je bil dans postavljen, bo tukej stala kakor neminljiv spominek vašiga blaziga serca. Delajte tedaj z veselim zaupanjem in mislite, de, kar hote tukej na altar Božji položili, ne bo nikdar zgubljeno, temuč vam bo obresti perneslo stoterne. In kdo bi mogel nad vašim dobrim in perpravnim sercani dvomiti? Sej je vaša radodarnost in ljubezen za lepoto hiše Božje široko okrog znana: sej so znani bogati darovi, ki jih imate navado vsako leto posebno o godu sv. Janeza Kerstnika, pa tudi o drugih priložnostih v cerkev pernesti: bo li zdaj radodarna roka oter-pnela, ko vam je neskončna milost Božja visoko gnado podelila, de Gospodu, svojimu Bogu, večnimu kralju nebes in zemlje, njegovimu veličastvupermerjen tempel zidate? Bo«r obrača serca človeške kakor potoke votla, zaupajte vanj, veliko dobrih sere vam ho v pospeh vašiga blaziga dela naklonil. Tudi so dans per posvečevanji vogelniga kamna naš milostljivi viši Pastir posebne gnade iz nebes prosili za vse, kte ri bodo k izpel jan ju tega častiti ji viga dela
kej perpomogli. Tudi so z vso trumo zbranih duhovnov vam na pomoč poklicali presveto devico, mater Božjo Marijo, sv. Janeza Kerstnika, vse kore zveličanih duhov, vse očake in preroke, vse apostelne, marlernike in spoznovavce, vse svete device in udove, vse nebeške prebivavce. Ali take prošnje ne bodo uslišanja najdle? Pomoč bo prišla, poln gnade je Bog iu bogat v svojim usmiljenji. Le to misel si globoko vtisnite v spomin: Ako' Gospod hiše ne zida. delavci delajo zastonj. Zatorej k Vsigamogočnimu svoje oči in serca vedno oher-njene imejte, de on s svojim blagoslovam čuje nad vašim delam, in ga sebi v čast in vašim dušam k zveličan ju izpelje. Tedej. o Vsiga mogočni! te borno r troji hisi redno poveličevali. Amen.
Po sklenjenim ogovoru s« milostivi škof pričujoče blagoslovili, in preč. stolni dekan in korar gosp. Zorn so naznanili 40 dni odpuslikov pričujočim s pristavkam, de naj za sv. Očeta pobožno molijo. Poslednjič so milostljivi skof maševali v šotoru, in tako je bila sklenjena slovesnost tega dneva, ktero je mirna godba s petjem in streljanje primerno sprcmljcvalo. t K« si.)
\ekaj Iz »lovciiNke cerkveno zgodovine.
i. Kteri apostei j ni in ucenci Jezusori so prišli do slovenskih stra n i ?
Kaj posebniga ta napis obeta, kar bi že Danica pred ali potlej ne bila na dan prinesla? ho kdo rekel. Je res kaj posebniga. in sicer ne čisto noviga. ampak le iz prahu bukvarnic spet ua dan prineseniga. in tudi ne samo domisljevaniga. Zakaj pa hi pisatelj tacih sostavkov raji celih bukev nc spisal? bo spel drugi nasprot vergel. Bukve bi sc že pisale, ko hi človek imel dosti blaga, in bi se mu nit ne silila v sredi govora ulergati. ker je veliko za cerkveno zgodovino ua Slovenskim vazniga še zakritiga, morebiti še v kakim kolu med pra-ham hranjeuiga: to zlasti velja za krajnsko zemljo, kjer je pisatelj že sam v kratkim času veliko pri-kritiga našel, pa se veliko več pogreša, zlasti iz srednjiga veka, iu iz lutranskiga časa. De ta beseda ni prazna, se lahko vsak prepriča, kdor primeri sostavek „Kirchliche Eintheiliing Krains- v %4. in 3. zvezku zgodovinskiga krajnskiga arkiva, s tem, kar se pri Schonlebnu in Valvazorji najde, ali pa samo ,,Catalogus Dioecesis Labaecnsis" od leta 1854, na koncu, s tem od leta 1H5JI. Zatoraj se nekteri važni odlomki po samim siovenskimu ljudstvu v pokusnjo dajejo.
Kteri aposteljni in učenci Jezusovi so tedaj prišli do slovenskih strani?
I. Od sv. Marka pripoveduje staro izročilo, de ga je sv. Peter, pervi zmed aposteljnov, poslal do sloveče Akvilcje; to izročilo ni ravno v pozne-jih časih na dan prišlo, temuč je poterjeno z ne-pretergano versto Oglejskih škofov . z mnogoterim spričevali jem v djanji svetnikov, z besedo posam-skih cerkvenih zborov. V vsili starih imenikih se versta Oglejskih škofov začne s sv. Markam in njegovim "licencam sv. Ilermagoram: ..Pervi skof ali patriarh in oznaiiovavec vere jc bil sv. Marka evangelist". V življenji sv. Marka (pri Bolandislili XXIV. aprila) je pisano, „de s. Marka evangelist je bil v apostolski službi poslan v Akvilejo. mesto obilno sloveče". V življenji s. Hermagora ( pri Bolandislili XII. julia). ..Do rimskiga mesta je potoval s. Peter apostelj, s s. Pav lam apostel jnam vred, «n
pripeljala sta seboj s. Marka. Njemu je potem rekel s. Peter: Kaj se tukaj mudiš? Vzdigni se, in pojdi v mesto, ki se imenuje A k vile ja. oznanovat besedo (■ospodovo. Po tem je sprejel sv. Marka pervi del in palico škofovo, ter nastopil pot. m prišel do reče ni «a mesta. In ko je bil sv. Marka ondi nekaj let oznanoval, se je v njegovim sercu želja obudila oblieje s. Petra zopet \idili: izvolil je Hermagora, in jra je pripeljal k pervaku aposteljnov v H i m, de bi bil s poklado rok v perviga Akvilejskiga pastirja posvečen". V življenji sv. Ilomnija, ktero je llesihi, Salonski škof od 1. 4(15 do 42*, i/ .starih spisov sostavil f pri Farlati lllvricum sacrum tom. I. p. 417): ..Ko je sv. Peter po Gospodovim povelji v Itimu svoj stol postavil, je v letu županov ali konsulov Krispina in Tavra (l. j. v letu 44J za vse zahodne dežele oznanovavce Kristusove vere odločil, ter je v (talijo Mareiala poslal, Marka pa za A k vi le jo v Kar ni i, in Prosdocima za Pata-\i namenil. 1 lomni ju pa je ukazal iti v Salono, pervo mesto v llalmacii". ' V spisu marternikov ali marlirologii Adona. I suarda inNotkera: .,Sv. Marka evangelist je evangeli, kteriga je v Itimu spisal. na" pred v Akvileji oznanoval: in ko je bil ondi vstavil sv. llermagora. svojiga učenca, je prišel v Kgipt*'. Oglejski škofje so svojo višji duhovsko pravico po navadi opi rali na to, de je njih stol po začetku stol sv. Marka: to je bilo med drugim spoznano v Mantiianskim zboru odi. H27: tudi cesar Karol Veliki v listu od I. N03 patriarha Oglej-skiga imenuje škofa stola s. Marka in s. llermagora. (t ilej tudi de Hubeis moli. Aipiilej. tom. I p. 1 —HJ.
2. Pa tudi apostelj sam. namreč sv. Peter, je na svojim potovanji pri obiskovanji novih vernih Ved došef do slovenskih strani. V življenji sv. Klemena papeža, ktero je pred imenovani Salonski škof spisal iz starih spominkov Salonske, Sardiške, Sirmijanskc in tudi liimske cerkve, iz kteriga se Simon Bcngcii, Modruški škof, ni bal odlomkov na znanje dalT v vesoljnim V. Lateranskim zboru od leta 1513 v pričo zbranih očetov (pri Farlati lllvricum sacrum tom. II. p. H5). jc pisano: Omeniti sc mora, kako je bil ta Klemen, Rimljan iz cesarske kervi rojen, od Petra v tovarša na potovanji izvoljen, in* je z njim prehodil Judejo in Sirijo. Cilicijo in Bitinijo, Pont in Kapadocijo, Fri-gi jo in Pa m lilijo. Jonijo in kraje, ki pričajo od Trojanskih razvalin v Azii. Povzeti se mora verh tega obeh pot ali po cvropejskih ali po afrikanskih deželah storjena: zakaj v Egipt je došel, in Libijo obiskal, in proti zahodu je obhodil llispanijo, (talijo, (aermanijo, Italijo, mnogo otokov, (irecijo in Ilirijo vso, I cnccijo in Istri ju, in Dalmaciji» iu I'a no n (jo. in Macedonijo in Epir. in Mesijo in T racijo, in Ščitijo in (iecijo to in uno stran llonavett.
Tukaj so očitno imenovane Venecija in Istri j«, Panonija in Dalmacija, ktere dežele so več ali manj sedanjih slovenskih strani obsegale, zakaj med llrušico t Moiis Oera. Alpes Juliac) in Snežnikani (Mons Alhius) na Notranjskim so sc njih meje stikale. Ktere mesta de jc apostelj s svojim tovaršem na tej poti zadel, ni posebej zaznamovano: raznn Sirmije, kakor Simon Mctalrast v razlaganji življenja s. Petra in Pa\la piše ( pri Bolandistih NNI\. jun.), „de je namreč sv. Peter iz Itima šel v Sir-mijo. in je Kpcncta ondi škofa postavil4*. Sicer Mctalrast Sirmijo imenuje špansko mesto; pa Bo-landisti sami opomnijo: Sirmijo \ Panonii poznamo,
ne pa v španii. Ako je apostelj zadel Akvilejo, kar je mogel, ker so se ondi od vsih strani ceste shajale, in potem Sirmijo, se lahko tudi druge mesta uganejo, ker je poglavitna cesta iz Akvileje na Sirmijo šla čez Emono in Petovi, ali pa čez Senijo in Siscijo. Pri vsih teh besedah bi kdo utegnil reči, de je vse le domišljena legenda. Tak naj pomisli, de pametna presodba ali kritika je vse to verjetno spoznala: očetje v Lateranskim zboru niso bili tisti možje, kterim bi bil kdo vsako reč natvesti mogel; Bolandisti so bili za pretresovanje tudi zadosti prebrisani: pa tudi kritični možje sedanje dobe niso taciga kot neverjetniga zametovali, na pr. Muhar v svojih bukvah „das romisehe Norikum Bd. II.". Ko bi pa kdo tako kritičen bil, kakor nekteri zgodovinarji, nani na zadnje skoraj nič zgodeb ne ostane, ampak le same basni. (K. si.)
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Prečastito škofijstvo je 21. rožnika razglasilo, de se bodo letaš svete vaje za duhovne 21. vel. serpana popoldne ob petih začele in 25. ravno tega mesca zjutraj ob devetih končale, in sicer pod vodstvam častit. O. Dominika Sartorita, sprednika bosih Karmelitov v Gradcu, ako se bo njegovo slabo zdravje do tega časa popravilo, če ne pa pod vodstvam častit. O. Sera p iona Vencelna iz ravno tega reda. Tisti duhovni, kteri žele svetih vaj vdeležiti se, naj se kmalo pri svojim gospod dekanu, tisti pa, ki v Ljubljani prebivajo, v škofijski pisarniei oglasijo, naj sabo prinesejo talar, roket in brevir in naj se 21. vel. serpana kmalo po treh popoldne k visoko častitiniu Aloj-zjanskimu vodništvu podajo, ktero bo vsacimu prebivanje naznanilo, natisnjeni red duhovnih vaj zročilo, po dokončanih vajah pa plačilo za hrano in postrežbo prejemalo.
Iz Dolenskiga. Matija Z .... iz Orehov co Šent-Jernejske fare na Doleiiskim je bil od sosedovih najet na s. Ilešnjiga Telesa dan češnje za prodaj obirati. Mož iz tega in druzih vzrokov brez sv. maše doma o-stane, zleze ravno med HI. in 11. uro. kadar so drugi verni sv. Rešuje Telo v procesii slovesno spremljevali, na drevo, kamor so ga rudečkante češnje, kakor Kvo prepovedani sad, mikale: ali komaj si jih košarnico nabere, že se mu izpesne ter z višave na tla telebi. — Vsiga pokvečeniga domo prinesti, duhovni pastir ga šc o pravim času s sv. popotnico previdijo, iu danes tudi v zemljo zagernejo, po kterim žena in zapušeni otroci milo jokajo. — Posvečuj zapovedane praznike!
I. U. Lepstanski.
Iz St.-Andrej a. Prečast. škofi jstvo je 5. rožnika duhovšini dneve mašnikoviga posvečevanja naznanilo, dc bi se z leče verni opominovali, goreče moliti, de bi Gospod vrednih mašnikov v svoj vinograd poslal. Letaš se 13 bogoslovcov pripravlja, mašnikovo posve-čenje prejeti. Subdiakonat sc bo delil 25., diakonat 27. in presbiterat 31. prihodnjiga mesca. — Ob enim so mi-lostivi škof in knez duhovnim pastirjem zaukazali vso skerb imeti, de se po zgledu pervih keršanskih časov v cerkvi pri službi lložji moški na moško, in ženske na žensko stran podajo, in so tudi nektere vodila dali, po kterih naj se pri očitnih molitvah duhovni in verni ravnajo, de bo Božje ime v duhu in resnici češeno in hvaljeno.
Premcmlic cliiliovftliie.
\ Ljubljani* ki škofii. Prestavljeni so gosp. kaplani: BI. Pet rie v Šenčur: Juri Zore v Hrenovicc; 1'dalrik Zupan v Stari Log; Ant. Pihcrnik je zavoljo holehnosli ilobil privoljenje. za nokoliko časa v pokoj se podali.
Odgovorni vrednik: Andrej Zumejc. — Založnik: Joief Blatnik.