SLOVENSKI
UČITELJ,
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski ta."
likaj* 5. in 20. vsakega meseca na celi poli in velja do konca sočega lota 2 gld. Naročnino in doptae sprejema začasni odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer“ v Ljutomeru.
Štev. 3. V Mariboru 5. julija 1874. Letnik II.
Nemščina po naših šolah.
Da nas bodo častiti čitatelji prav umeli, naj najpervo povemo, da hočemo tukaj govoriti o nemščini po štajerskih slovenskih šolah, t. j. po onih šolah na slovenskem Stajerji, na katerih je slovenščina učni jezik in nemščina pa učni predmet, kakoršnih šol je — gotovo se ne motimo — okoli 200. Naj se ne misli, da bodemo o tem jeziku — ker smo Slovenci — strastno govorili, nikakor ne; hočemo marveč prav mirno in nepristansko to stvar obravnavati. Na to nas uapeljujč novi izgledni učni čerteži, ki so za našo ožjo domovino štajersko veljavni in merodajni. V teh so navedeni — kakor se razume — vsi nauki narodne šole, katere so nove šolske postave vpeljale. Tu je tudi vsakemu nauku odločeno število ur na teden za vsak poedini oddelek in razred. Samo to nej tukaj določeno, koliko naj se po štajerskih šolah podučuje v drugem deželnem jeziku. No, Nemce in nemške učitelje to malo briga, kajti oni skerbč samo za svoj jezik, za slovenščino jim nej mar, dasiravno bi jo odrasli Nemec skorej tako pri mnogih prilikah upotreb<wati utegnil, kakor Slovenec nemščino. Slovenskim učiteljem ,i£iyjkajerskem pa nej na prosto voljo dano, ali podučujo v nem?:	.ali ne.
Izobraženim Slovencem je v sedanjem času na vsak riSrfra treba nemščine znati, a tudi drugim Slovencem, ki kaj po svetu potujč, znanje nemščine koristi. Vsled tega, a tudi vsled drugih vzrokov, ki segajo pa v politiko, želč tisti (občina, okraj, dežela), ki šole vzderžujč, da se deca po narodnih Šolah na slovenskem Stajerji tudi nemščine uči. Ta njih želja je tudi po šolskih postavah opravičena. Pitanje nastane zdaj, koliko naj se v nemščini podučuje, na katerih stopinjah in kako naj se ta poduk spravi v zvezo z novimi učnimi načerti. Če se ima v nemščini podučevati na kateri šoli, to odločujo po postavi šolska sveto-
3
valstva. Vse drugo, namreč na kateri stopinji, koliko in kako? to je pedagogično vprašanje, katero imajo učitelji iu učiteljske skupščine reševati. Ker ima pa deželni šolski svet pravico, iz-gledne učne načerte sestavljati, po katerih se ima vse njemu podložno učiteljstvo ravnati, ima tudi v drugem deželnem jeziku svojo besedo, da-si se mora ozirati na želje poedinib šolskih občin in okrajev. Na kateri stopinji naj se z nemščino pričenja, to je štajerski deželni šolski svet uže v svoji naredbi od 14. sept. 1870. odločil tako-le, da se ima s podukom v drugem deželnem jeziku še le takrat začeti, kedar so učenci v č i t a n j i in p i-sanji maternega jezika dober temelj položili. Po izkušnji učiteljev se otroci v materinem jeziku gladko čitati in čedno pisati nauče (gladko čitanje in pisanje nam velja še le za dober temelj,) še le po doveršencm 3. šolskem letu. Sicer je mnogo izjem pri jako pridnih in zmožnih učencih in to velja le za 3- in 4razredne šole, le nekoliko za 2razredne šole; kajti po 3- in 4razrednih šolah obsega 1. razred po 2 šolski leti. Znano je pa, da v 1. razredu otrok ne dobi še dobrega temelja niti v čitanji niti pisanji. Zavoljo tega je troba najmanj še cuo leto v drugem razredu porabiti samo za materinščino — še le potem bi se smelo pričeti s tujščino, katera pa uže deco tako zmeša, da potem, ko so se vadili tudi v nemščini, ne znajo tudi slovenščine več toliko nego prej. Zlasti se jim pisanje vse zblodi. Na 2razrednih, in še več pa na Irazrednih šolah naj se z nemščino na vsak način še le po 4. šolskem letu začenja, kajti na teh šolah nejso otroci nikakor tako napredovati mogli v slovenščini, nego ua večrazrednih šolah. Sicer pa nemščina na Irazrednih šolah po našem meneuji nej ua pravem mestu, vsaj v sedanjem času, ko šolstvo nej še uredjeuo. Na teh šolah naj bi se torej nemščina učila v 5., 6., 7. in 8. šolskemu letu. Kje pa je na lrazrednicab šolsko obiskovanje tako v redu, da bi otroci vseh osem let t šolo hodili ? Gotovo izostano velika večina že po 6. letu iz šole. Ali se pa izplača samo v 5. iu 6. letu poduče-vati v nemščini ? Ali je vreduo, da se otroci samo nekaj čitati in pisati v tem jeziku nauče iu druzega nič?
Imri,$! pa zastran nemščine po naših šolah še več pitanj rešiti, V"‘ih bode le moči. Učni načcrti odločujejč učitelju toliko itM-difco ur na teden podučevati, in sicer skupaj za vse predmete in' za vsak nauk posebej, tako tudi za jezikoslovni nauk. Prašanje je zdaj: Ali se pod tem predmetom umeva na slovenskih šolah slovenščina in nemščina? Ali pa naj slovenski učitelj za nemščino še posebne ure odloči? Ali naj torej on več podučujc od nemškega učitelja? Ali naj mar drugim predmetom nekaj ur za nemščino odterga? In na dalje, koliko ur naj se nemščini po poedinib oddelkih odloči? In zopet: Kdo ima pravico o tem odločevati? ali lokalne, okrajne ali deželne učiteljske kouferencije, ali pa samo deželni šolski svet?
Nedavno bo se tildi ljutomerski učitelji v lokalni konferen-ciji o tem posvetovali. Gotovih sklepov nejso mogli uarejati, a izrekli so na deželni šolski svet željo in prošnjo, ki se bode sicer težko izpolnila, ki pa vendar kaže, da se imajo tudi slovenski učitelji za svoje pravice in za pravice slovenskega jezika potegniti. Občno menenje pri tej skupščini je bilo, da se pod iz razom „Sprachunterricht“ ima umeti slovenščino, a za nemščino naj se odterga po eno uro veronauku in telovadbi tako, da bi bila nemščina v 2. razredu 1 ura, u 3. in 4. razredu po 2 uri na teden; kajti reklo se je, dav posebnih urah v uemščini po-dučevati nej baš dolžnost učitelja, kakor kažč novi učni načerti.
V vsej tej zadevi bi bilo pač treba večjega razjasnila, vsaj o tem, k e d o ima odločevati. Zavoljo tega je tudi začasni odbor „Učiteljskega društva za slovenski Stajer“ poprašal deželni šolski svet in ob enem poprosil, da naj se slovenski učitelji, ki imajo primeroma le pičle plače, ne preobložijo z nemščino.
Mislimo, da se s tem korakom drugi odborniki uašega društva in tudi ostali učitelji po slovenskem Stajerji strinjajo.
O oddelkih po razredih.
(Konec.)
Pri petrazredni šoli je bilo v 3., 4. in 5. razredu po dva oddelka ustanoviti, da se je vsakemu šolskemu letu odločila svoja stopinja, kar je po eni strani opravičeno. Ce bi namreč primerno število otrok zadostilo vsako leto, to je, če bi vsaj 25—50 otrok skozi osem let vsako leto napredovalo od stopinje do stopinje, bili bi oddelki opravičeni, koristni in potrebni. Toda skušinja uči, da po višjih stopinjah se vedno manjše število pomika iz razreda v razred, in kaže se vedno manjše število tistih, radi katerih bi bil višji oddelek v razredu potreben. Radi 5—10 otrok pa, ki so različne starosti in znanosti od ostalih, nej posebno koristno popolnem ločene oddelke napravljati. Vendar bi svetovali, da so na dobro uredjenih petrazrednih Šolali oddelki v 4. in 5. razredu. Vendar bi pq večjem zadostovala samo v 5. razredu 2 oddelka.	. i
Govoriti imamo zdaj o čveterorazredni narodpi lllfili. Vsakemu šolskemu letu odgovarja ena stopinja; za osem šolskih let treba je tedaj osem stopinj, osem oddelkov, kateri se morejo tako razdeliti, da na vsak razred po dva oddelka spadata. In res imajo »izgledni učni čertezi“ plan, v katerem nasvetujo po dva oddelka v poedinih razredih. Imajo pa tudi uačert, v katerem obsega 1. razred samo 1. šolsko leto, drugi in tretji obsegata po 2 oddelka, četerti razred pa obsega 3 oddelke. Ti „čerteži“ imajo pa poleg tega načert za 1. razred čveterorazredue šole tako sestavljen, da so s tem 1. razredom vred tudi deklice poslednjih
3*
let, 7. i 8. leta podučujejo. Kaj pa je v tej zadevi naše menenje, katerega pa nikakor nezmotljivega in merodajalnega imenovati nočemo? Ker smo teh misli, da strogo osem različnih šolskih stopinj v sedanjem praktičnem šolstvu uej treba razločevati, in ker bi v nižjih razredih oddelkov nikakor ne svetovali, zavoljo tega bi menda tako vredjena 4razredna šola zadostovala, ki bi 6 stopinj razločevala. Naj bi torej 1. in 2. razred bila brez oddelkov, 3. in 4. razred pa naj-,bi vsak po 2 oddelka obsegala. Da bi se največje deklice z najmanjšimi dečki (ali tudi deklicami) vred v 1. razredu podučevale, za to bi se mi jako teško odločili. Z ene strani se je treba z najmanjšimi otroci vedno pečati, toliko pri pisanji in čitanji (ki sta v zvezi), kakor pri številjenji in kazalnem poduku. Ostaja torej učitelju malo ali nič časa, da bi se mudil z drugim oddelkom, namreč z odrast-limi deklicami. Z druge strani bi bilo za te nekako poniževanje, da bi se družiti morale z najmlajšimi v lrazredu, na kar se je treba ozirati pri častilakomnem ženskem spolu. Naše menenje glede združevanja oddelkov v 1 učno sobo je ta, da naj se le 2 bližnja, sorodna oddelka izbereta, da je mogoče vsaj nekaj predmetov skupno razlagati in izpraševati in da se oddelek od oddelka še kaj naučiti more.
Pristopimo k trirazrednim šolam. „Izgledni učni načerti“ nasvetuje v 1. razredu 2 oddelka, v 2. in 3. razredu po 3 oddelke. Ker nejsmo prijatelji 2 oddelkov, moramo že vsled doslednosti toliko več pobijati 3 oddelke v 1 razredu. Naš nasvet v zadevi te šole bi bil dvojen.
Na tisti trirazredni šoli, kjer je šolsko obiskovanje ured-jeno, kjer je napredek hvalevreden, da mnogo otrok napreduje vsako leto od stopinje do stopinje, tam naj se pač razločuje 6 oddelkov, v vsakem razredu po 2. Na vseh drugih trirazrednih šolah bi vsaj začasno zadostovalo 5 oddelkov, to je 1. razred brez oddelka, 2. in 3. razred po 2 oddelka.
Pri razločevanji v oddelke in razrede naj se več ozira na znanost	nego na starost. Pri trirazredni šoli	se	tudi	svetuje v
oni	knjigi, da	se najstarejše deklice podučujč	s 1.	razredom
vred, kar ,jia mi tudi ne odobrujcmo popolnem.
Kaj nŠ^Srazredne šole? „Učni načerti11 svetujejo v vsakem razredu jifr 3'" bddelke. V 1 razredu naj bi pač več nego 2 oddelka ne 1nt’a’, tudi v 2. razredu le tedaj 3 oddelke, ako so res učenci po znanosti in zmožnosti tako različni med seboj, da je neobhodno treba treh oddelkov.
Enorazredne narodne šole pa so dvoje: nerazdeljene in razdeljene (celodnevne in poldnevne). Pri nerazdeljenih se svetujč 3 oddelki, kar tudi mi odobrujemo. Tu se pa tudi svetuje, da naj se dečki in deklice 3. oddelka posebej poduču-j6,	za	kar pa	mi nejsmo, ker razdeljevanje	že	predaleč sega,
kar	pa	nikakor	koristiti ne more.
Pri razdeljenih enorazrednih šolah se razločujete 2 skupini, ena dohaja v šolo dopoldne, druga popoldne. „Učni načerti“, nasvetujč zopet za vsako stopinjo 3 oddelke. Dva oddelka bi mi odborili pri vsaki skupini, ako se tako uredi, da obsega ena skupina dečke in druga deklice. Ako so se pa skupine z ozirom na znanost in starost otrok naredile, tedaj naj se k večjem skupina, ki ima starejše otroke v 2 oddelka razdeljuje. To so naše misli o oddelkih sploh in še posebej o oddelkih, ki se razločujd v knjigi „izgledni učni načertiu, katere v resno premišljevanje vsem učiteljem še enkrat priporočamo.
Zgodovina v narodnej šoli.
(Janko Žirovnik.)
III.
Egipčani.
Najstareja zgodovina tega naroda je jako temna, in iz nezanesljivih virov. V začetku historične dobe ste bile baje dve deržavi v Egiptu in sicer ena s stolico Me m fi s in druga s stolico Tebe, kteri ste se pa pozneje združili v eno. Pervi kralj v Egiptu je bil Menes, ki je baje vladal 4000 1. pr. Kr. ’) Stoloval je v Tis-u v gorenjem Egiptu, kjer so bile pozneje Tebe najvažniše mesto, čegar razvaline so še dandanes znamenite. Menes je zedinil pod svojim žeslom več posameznih der-žavic, skerbel z dobrimi jezovi, da reka Nil nej škode delala, in si utemeljil stolico Memfis. Zraven deržave Memfis je bilo v Egiptu še tudi nekaj druzih deržavic, o kojih pa nič važnega ne vemo, in so se po malem združile z glavno deržavo. Naslednikov Mencs-ovih nam nekaj našteva do leta 2200 pr. Kr. egiptovski duhoven Man e to, vendar še nej dognano, da bi bila vsa ta imena prava.
Najbolje znamenit kralj po Menes-u je Mqer is (Arae-nemha III.) 1. 2200 pr. Kr., ki je baš združil deržgvi :M e m f i s iu Tebe v eno in potem stoloval v Tebah. Ta/fcftftlj je uže previdel, daje blagostanje dežele odvisno le od rednega prepljav-ljenja reke Nil-a. Radi tega je zaukazal izkopati jezero 2), kamor se je Nil, ako je preveč narastel, odtekal, če je bil pa Nil premajhen, tedaj so odperli zaturnice tega jezera in voda se je iztekala po polju in tako deloma Nil nadomestila. Moeris je tudi dal zidati velikansko palačo Labirint, v katerej je bilo več tem-peljnov in baje tritisuč sob; polovica (1500 sob) bila je nad in polovica pod zemljo.
') Prešnji zgodovinarji so stavili Menes-a v osmo tisočletje pr. Kr. ) Jezero se je tudi imenovalo po kralju „Moeris.“
Ta palača je bila tako izredno lepo in umetno napravljena, da jo je Herodot kot najbolje velikansko stavbo na svetu, • občudoval ‘)
Leta 2100 priderč iz Aziji mogočni Hikzi, pastirsk narod, v Egipet, podvržejo si deloma deželo in v njej gospodarijo do leta 1600 (V)2) Po mnozih praskah so tebanski kralji otresli težki jarem in omejili llikze na njih terdno taborišče pri Pelu-ziju, od koder jih je pa Tutmoz III. ispustil v Sirijo ter naredil mir. —
Po izgnanji Hikzov so egiotovski kralji3) stolovali v Tebah in deržava se je krasno razvijala. Iz te dobe datirajo največ one velikanske palače, tempeljni'1), rake v skalvoji in sfiuks-ova sprehajališča, ki so se okolo Teb razprostirala. Kralji so se trudili, da bi si podvergli sosednje dežele, kar se jim je deloma tudi posrečilo (Sirijo in Mezopotamijo). Najbolje pa je razširil Egipet Ramzes (1394—1328 [?]), ki sije podvergel Etijopijo in proderl celo do černega morja. Dal je so-zidati mnogo velikanskih stavb, izmed kojih se naj boljo odlikujeta Ramesej in oni tempelj v Nubiji, ki je v skalo usekan. Njegovi nasledniki so si dali v skalnato gorovje blizu Teb, vsekati rake. Po dolgih hodnikih, stopnicah in mostovžih se je dohajalo v notranjost tega skalovja k posameznim rakarn, kjer so ležali kralji v drazih rakvah. Umetne podobe so kinčale stene. Tako so imeli torej Egipčani „rnesto mertvih“, ki je pa gotovo jako veliko truda prizadejalo predno je bilo dodelano.
Za časa vlade njegovega naslednika Menefta (1328—1309), ki je bil pač slab vladar, je baje Mozes peljal Izraelce iz E g i p ta5) (1325.)
Toda „za solncem pride dež“ in tudi veljava Egipta je jela pešati. Bolje oddaljena posestva v Afriki so se odcepila
') Gork Herodot „očo zgodovino" je bil sam v Egiptu in jako obširno poroča, vse kar je tam videl in čul od tamošnjih duhovnov. Vendar pa nej posebno verjetno, da bi bilo vse istinito, kar so mu zviti egiptovski dphovni povedali, ker jo bil tujec, iu so oni tujce radi malo za nos vodili. Čuditi se pa vendar moramo, da jo še toliko pozvedel od njih. Sicer seje na Herodot tudi včasih, opazovaje tamošnjo živenje, sam motil. On'TV' pr. terdi. da Egipčani nejso marali pšeničnega in ječmenovega kruhi; ampak so jedli le kruh iz Olire in Ceje. A dognano jo, da so tak kruli le jedli reveži, in baš pšeničen in jočmenov kruh bogataši.
2) Man o to pravi da so bili Hikzi samo 340 let v Egiptu, kar jo bolje verjetno.
3) V bibliji so nahaja imo „Farao“. To nej bilo lastno ime kacega kralja, ampak je pomoujalo „solnco.“
4) Ti tempeljni so narejeni deloma iz take tvarine, ki so je užo pri prejšnih stavbah rabila
‘) Niti Mane to, niti Herodot 110 vesta ničesa o Izraelcih. Pač pa pripoveduje Manete o Ilikzih, ki so od jutra šiloma v deželo upali Nekteri zgodovinarji pa terdč da so Hikzi bili Izraelci, kar pa pač nej verjetno, ker-so imeli Hikzi vse druge lastnosti nego Izraelci.
in azijatska so jim je odvzeli Asirci (1252 (?]). Pozneje so še celo Etijopi (v osemstoletji) upadli v deželo in uad 50 let v njej vladali. Vendar Egipčani prepodč Eti jope (okoli 700) iz dežele, v katerej je potem vladalo dvanajst knjezev (Dodekarhija).
P s a m e t i h S a j s k i (670—616), eden dvanajsterih, s katerim sc prične nova doba egiptovske zgodovine, je radi večjega blagostanja poklical G er k e v deželo. Kadi tega pa ostali vladarji Psametiha zavidajo in skleno uničiti ga. A on, ker je baš radi blagostanja svoje deželice imel več pomočkov in ker so ga podpirale najete gerške čete '), premaga sovražnike ter gospodari sam v deželi. Potem stopi radi kupčije s Feni-čani in Gerki v zvezo ter da egiptovske dečke gerščine učit, da bi bili potem tolmači. A te prenaredbe domačine tako užale, da se nad 200,000 duhovnov in vojakov izseli v liti j opij o.
Njegov sin Nebo (616 — 600) skuša Egipet zopet tako razširiti, kakor je bil za časa Ramzes-a. Posreči se mu uže, da si Palestino in Sirijo podverže, vendar ga babilonski kralj Nebukadnecar pri C ir ceziju (604) nabije in ga tako šiloma omeji na dosedajni obseg Egipta. Toda babilonski kralji nejso bili še s tem zadovoljeni, temveč so jemali posestvo za posestvom onemoglim Egipčanom. To in pa nevolja Egipčanov , ker so kralji tako ugajali tujcem, imenoma Gerkom, provzroči, da se vojaki upr6 in ubijč tadanjega kralja Apri-es-a (594—570), ki je bil Ne ho-v stričnik. Na to si Egipčani Amazi-ja (570—526 kralja izvole, ki, čeravno je v mladosti razuzdano živel, vendar modro vlada in še bolje pospešuje občevanje z Gerki, kakor prejšna dinastija. Egiptovski duhovni poročajo, da je bilo takrat 20.000 mest in trgov v deželi, in Egipet je dospel do popred nepoznanega blagostanja.
Vendar to blagostanje tudi zdaj dolgo ne traja, in uže Amazijevega sinu P s amen it-a, ki je jedva šest mesecev vladal, perzijanski kralj Kambiz pri Peluziji nabije ter si podverže deželo (525).
Od tega časa Perzijani vladajo v Egiptu in tudi zmage Helencev čez nje, ne osvobode Egipčanov. Stoperv po smerti Aleksandra Včlikega, ki je vse jutrovo predrugačil, je Egipet zopet samostojen in dospe do velikega blagostanja, ker so kralji iz dinastije Ptolemejev umni vladarji, ki tudi znanosti podpirajo, uhod Gerkom dovoljujč in kupčijo povzdignč 2). Toda
‘) Tako pripoveduje Diod or, kar je boljo verjetno nego Ilero-det-ova pripovedka o daritvi iz železnih ščitov.
s) Ptolemej I. Lagi da, od Aleksandra Velikega utoinljeuo Aleksandrijo, dodelati, kjer potem tudi stoluje. Poleg aleksandrinske biblijoteke in muzeja, (ki je bil posvečen vsem znanostim in v katerem so se nahajali, največji umotvori starega veka) da zidati n&rodni tempelj, v katerem naj bi so vse religije zedinile. Radi tega tudi da iz Sinope pripeljati posebnega boga, ki naj bi predstavljal gerškega Ceuz-a egiptovskega Amon-a in judovskega Jehovo. Tega boga so imenovali'. „Sirapis.“ Vendar
uže po smerti tretjega Ptolemeja, začne Egipet pešati. V drugem stoletje p. Kr. se jamo Rimljani utikati v njegove zadeve, ker jim mladoletnost Ptolemej-a Epifanej-a da lepo priliko in poznejši kralji v tej dobi so skoraj rimski sluge, dokler Egipet ne postaue rimska provinci ja (30 pr. Kr.).
(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Šmarja pri Celji. 4. decembra pretečenega leta rodilo	se	je pri
nas učiteljsko društvo. V odbor so bili voljeni: Franjo Jurkovič	za	pred-
sednika in knjižničarja, Josip Brinšek za predsednikovega namestnika in denarničarja, Mat. Šurnar za tajnika, J. Kraner in M. Pezdevšek za odbornika. Udov ima društvo sedaj 1(5 pravih in 4 podporne. To je sicer majhno število, a za naš neugoden okraj dosta veliko j upamo pa, da jih počasi dobimo še več. Zborovalo je društvo v vsakem mescu po enkrat; v pretečenem mescu nej bilo zbora, kor so udje sklenoli, izletu celjskega učit. društva v Konjice se pridružiti, pa ostali so doma, kor je bilo vreme neugodno. Opomniti moram, da je delovanje našega društva jako marljivo, želeti je le, da bi ne opešalo.
Zadnji zbor, 11. t. m. na Sladkigori je bil naj lepši, kar jih	je	društvo dosedaj imelo. Uže ob 8’/j zjutraj so so zbrali domači učitelji	na	Slad-
kigori; počastili so nas tudi učitelji iz konjiškega, slov. bistriškega in rogačkega okraja, ter nam pokazali s tem svojo prijateljsko ljubezen. Na dnevnem rodu so stali sledeči predmetje : 1.) denar, doržavna dolžna pisma, akcije; 2.) materni jezik v narodnej šoli (nadaljevanje), 3) o odgoji. Predno se k dnovnom redu preide, pozdravi predsednik J. zbrane ude in učitolje iz tujih okrajev, ki so zbor pohodili, z „dobro došli!" 0 pervem predmetu je govoril g. Brinšek, ter svojo nalogo dobro rešil. Važneji za nas slovensko učitelje je bil drugi prodmet, o kterem je govoril narodni nčitelj g. Anderluh; gospod govornik je le preveč (?) hervaščine hotel vsiliti, kar pa udom nij šlo v glavo. (I) Če bo mogoče, bodem Vam o tem prihodnjič več poročal. ‘) 0 tretjem predmetu jo govoril predsednik našega društva.2) Želeti bi bilo, da bi se v naših društvih prednašalo v milej matorinščini, Jcer sj9(venski učitelj podučeva in odgojeva otroke slovenskih starišev. Ako^vno je govoril gospod B. nomški, nam je vendar dobro vstregal; le tako naprej in imejmo poterpljenje drug z drugim. Po do-veršenem dn^vpenj redu predlaga g. Brinšek, naj bi učitelji g. Kapunu,
boga nej bilo mogočo videti, ker je imel posebno svetišče (kakor pri Judih „skrinja miru in sprave.") Tudi je Ptolomej utemeljil razne druge veličastne stavbo, ki so za sč delalo oddelek mesta (tako zvani: „Braheion.“) Da bi si Jude pridobil jim dovoli nasoliti sc v Aleksandriji in dii, njih sv. pismo iz hebrejščino s pomočjo 72 tolmačov v gorščino prestaviti. Aleksandrija je bila v todajnem času za svetovno kupčijo najvažniše mesto, kije imelo 300,0000 prostih prebivalcev in polog teh 400.000— 500.000 sužnjev.
') Prosimo, da bodemo ta stavek bolje umoli.
a) Njegov jedornati govor prinesemo prihodnjič.	Urod.
našemu okr. šol. nadzorniku poslali zaupnico v tolažbo, kor ga je „Slov. Narod 4. t. m. neki hudo razmesaril, a propal je s6 svojim predlogom. Potem priporočuje predsednik J. Učiteljsko društvo za slov. Štajer in „Slov. Učitelja1*, glasilo njegovo. Pristopili so vsi k omenjenemu društvu, ter se naročili na „Slov. učitelja." ‘) Storite tudi drugi učitelji slovenski tako in delajmo složno in vzajemno v blagor naše mladino, naše domovine! Sloga jači, nesloga tlači.
Redek izgled gostoljubnosti je pokazal sladkogorski župnik gosp. Kone, poseben prijatelj učiteljev in narodnega napredka. *) Bilo nas je 18 učiteljev in vse je povabil k svoji mizi, preobloženi z dobrimi jedili in sladko pijačo. Nočem govoriti o napitnicah, ki so se veršile pri skupnem obedu, omeniti le moram, da smo polni hvaležnosti do gosp. župnika se težko težko ločili. Hvala gre tudi gospodu Pezdevšeku, sladkogorskemu učitelju, ki nas je z svojo dobro kapljico še posebej pestoval.
Od Save.3) K skupnej učlteljskej konferenci za okraje Kozje, Sevnica in Brežice se je 27. majnika t. 1. na Planini (Montpreis) zbralo 31 udo-ležnikov, mej katerimi je bil tudi ondošni kraj. šol. svet zastopan.
Iz zapisnika omenjene skupščine povzamemo sledeče: Prečitanji i potrjenji zapisnika o zadnjem zborovanji 30. okt. p. 1. sledč poročila c. kr. šol. nadzornika o nadzorovanih šolah, koja so na znanje vzamč. Daljo naznanja g. predsednik, da se je kot odškodnina stroškov za potovanje k tem konferencam za vsakega učitelja 10 gold. v proračun vzelo (in sicer za vsako konforenco 5 gold., ker ima biti še ena lotos.)
Na predlog g. Lesjaka se ima okr. šol. svet Kozjanski naprositi, da preskerbi v tem okraji izplačo onih stroškov za preteklo leto, ker se jim še do sodaj nij izplačalo.
Glede dekoracije c. kr. okri\jnega glavarja gospoda Josek-a se voli deputacija 3 učiteljev, koja ima dekoriranemu šolskemu prijatelju vošila tukajšnjega učiteljstva pokloniti.
Več dopisov in mnogovrstnih ukazov se vzame na znanje.
K odstavku 9., ukaza sl. c. kr. dežel, šolskoga sveta (štajerskega) 14. sept. 1870 stavita gg. Vezenšek in Ornik po daljšem posvetovanji sledeči predlog: „Po vsih ljudskih šolah teh okrajev naj se uk v drugem deželnem jeziku prično z III. šolskim letom." Ta predlog se s 15. proti 13. glasovi zavrže, in oni g. Poljaneca obvolja, ki se glaši: „Uk v drugem deželnem jeziku naj so po enorazrednih ljudskih šolah zaČho z IV., na več razrednih pa s III. šolskim letom."
Stalnemu odboru se toraj naroči, da ima na podlagi tega sklepa in normalnih učnih črtežev za šole teh okrajev ustrojiti načrt šolskih ur in podučevanja, tor ga prihodnej skupščini prodložiti. Za poslance v deželno konferenco so voljeni gg. Boheim jun., Ornik in Kregar; v stalni odbor okrajne konference pa gg. Jarc in Klinč (zapisnikarja) Ornik, Dernjač in Bbheim (odborniki.)
‘) Slava verlim učiteljem!
*) Tudi redka prikazen.
*) Zarad mnogih došlih spisov zakasnjen.	Ured.
Konečno še g. Dernjač predlaga, naj se sl. okr. šol. svet naprosi, da preskrbi šolam družbene pečatnike sč slovonsko-neinškim napisom.
Prihodnja skupna učiteljska konforencija za omenjene okraje bodo v Brežicah, natančnije določbo so objavijo poznejo.
Iz ormužkega okraja. Ormužko učiteljsko društvo je imelo svoj mesečni zbor 11. junija t. I. v šolski sobi d. razreda. Gospod predsednik društva pozdravlja nazočo družbanike, potom se zapisnik zadnje seje 7. maja prebere in naznani vabilo ptujskega učiteljskega društva, katero uljudno k oudotnem zboru 11. t. m. vabi. Potem se voli poslanec k staj. „Lehrerbundu“, izvoljen jo bil g. Ravšl. Po volitvi povzame besedo g. Kovačič, nadučitelj iz Središča, in govori o odgoji otrok v domači hiši do dobe šolskega obiskovanja. Potem stavi g. Kovačič tudi predlog, naj bi g. Šmidinger, kot zastopnik učiteljstva pri okrajnem šolsk. svotovalstvu o svoji delavnosti za šolstvo kaj poročal. G. Ravšl predlaga, naj bi se zarad slabega šolskega obiskovanja okrajno šolsk. svotovalstvo prosilo, da se z vso ostrostjo krajnim šolsk. svetovalstvom naroči, da so zanaprej ostro po postavah v tej zadevi ravna. Oba predloga sta bila sprejeta. — Pomilovati je, da nekateri udje društva priv redko društvo obiskujejo. Morebiti so hočejo uže letos ravnati po novih učnih načertih, po katerih prostega dneva za zborovanje ne bodo imeli??
Ne premislijo pa, da baš novi učni načerti terjajo veliko posvetovanja, kar je le v društvu mogoče.	Str.
Iz mariborske okolice. Učiteljsko društvo mariborske okolice jo imelo 11. junija t. 1. svojo poriodično sojo. Navzočih je bilo 15 učiteljev. Načelnik društva g. Udi pozdravlja pričujoče ter jih opominja k edinosti, ker le ta krepi. Po naznanjenih administrativnih društvenih zadevah govori učitelj Družovič o svetovni rastavi 1. 1. na Dunaji. „Umetnost, tako je govoril ta gospod, kakor se jo pred le tu in tam pokazovala, bila je pri razstavi v svoji velikosti do verhunca dospela. Vse je kazalo, kako človeški duh premišljuje, naprej hiti, nikoli in nikjer ne praznuje, povsod obrača si naravo in nje moči v prid in dobiček. Videti je bilo, kako vsi narodi, zavzeti za napredek, odgojo in poduk nčžno mladine, skerbeoi za sredstva, koje ta težavni posel po mogočnosti pospešujč in olehčajč, drug druzega prekositi hote. Bodimo delavni, izobražujmo mladino; ure, o kojih z mladino o naravi božji,govorimo, so gotovo najslajše. Razstava nam jo bila izgled, kaj morpter delavnost in bistrost duha doseči. Odgojajmo delavne in bistre deržavljane, podbujajmo ljudstvo, da postavi krasne in zdravo učilnice, ker one so kinč naroda, znamenje napredka in pot k blagostanju. Sklenil je z bosedami: Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal!
Za njim povzamo besedo učitelj Baumgartnor, ter povdarja s tehtnimi bosedami, kako so jo do sedaj telesna odgoja zanomarjevala. Najdejo se še sedaj žalibog učilnice, podobne bolj hlevom nogo učilnicam, temne, nizke, mokro z okuženim zrakom napolnjeno duplje. Kako so skerbi o takih krajih za vsestransko odgojo? Moro bister duh bivati v hirajočem telesu? Telo potrebuje za krepčanje in razvijanje zdrave hrano, vsestranskega gibanja, zdravega zraka, primerno toplote in luči. Vsestransko gibanje telesa, t. j. telovadba se mora v ljudski šoli z največjo skerbjo
gojiti. Tudi žonski spol bi so naj telovadil, saj njih poklic sam na sebi že terja krepkega telesa. Zavoljo zdravega zraka in zadostne toplote je treba šolska poslopja tako graditi, da bodo svitle visoke prostorne izbe v njih, preskerbljene s potrebno ventilacijo. Končajo svoj govor zakliče: Izrejajmo ljudi, bogovom enake!
Na prigovor g. Miklošiča je društvo za zavod učiteljskih udov v Gradci deset goldinarjev darovalo. Tudi so udje sklenili, nov šolski list, „Slovenski učitelj" podpirati.
Jarenina, 14. junija 1874.	Slekovec.
Iz celovške okolice. Dne 28. in 30. oktobra pr. 1. imeli smo učitelji Celovškega okraja svojo redno skupščino. Obravnavalo se je o različnih predmetih. Naj večje važnosti za naše slovensko - nemške šolo bilo je posvetovanje o rabi šolskih učnih knjig, zlasti v prvem razredu. Nekateri krajni šolski sveti so namreč zahtevali, naj se sedanji slovensko-nemški abecednik odpravi in čisto nemška BfiboI“ v šolo vpelje. Čudno! Pričela se je o tem ostra debata, kajti tudi nekateri učitelji so bili tega menenja, da bi se pričelo najpoprej z nemškim, a stoprv potem s slovenskim či-tanjem. Pri tej priliki se je povdarjalo, da sedanji abecednik nikakor ne vstreza koroškim šolskim razmeram (kar je tudi istina. Pis.), da ljudstvo hoče in zahteva nemščine itd. G. deželni šolski nadzornik, ki je bil pri seji navzoč, pa je povdarjal, da je slavni deželni šolski svet prepričan, da je lo na podlagi materinega jezika mogoče, nemščine do dobrega naučiti se, ter jo okrajno učiteljsko skupščino pozival, naj ona izmed sebe izvoli poseben odbor, kteri bodo imel nalogo sedanji slovensko-nemški abecednik tako preustrojiti, da bode zadostoval koroškim razmeram. Ta odbor naj takoj prične svoje delovanje fn pri prihodnji učiteljski skupščini o tem poroča. Predlog je bil sprejet in voljeni so bili sledeči gg.: Puger, Javornik, Valentinič, Kokošineg, Krasnik, Drosk in Podobnik. Kor pa je tudi v Velikovškem šolskem okraji enaki odbor voljen, se je pri prvi odborovi seji na predlog učitelja Podobnika sklenilo: naj oba le-ta odbora v vzajemno delovanje stopita. Tako mislim, da bode posrečilo se, nov slovensko-nemški abecednik sestaviti, kateri bode za tukajšnje razmere pripravnejši in praktičnejši nego je sedanji. *)
Ljudsko šolstvo tukaj očividno naproduje, le šolsko obiskovanje je sem ter tje nekoliko zmedeno in ne more v pravi ' tir priti. Šolsko oblasti bodo moralo bolje energično postopati, posebno pa'1 nekaterim klerikalnim fanatikom malo peruti pristriči.	.	(Db;
Najlepša nadeja pa je, da se bode ljudstvo novih šolskih postav srčno oklenilo, tor tako šolo povzdignilo na pravo stopinjo. S tem pa bodo najhuje kaznovani oni, kteri zoper svobodno šolstvo in napredek ruje.	Podčeren.
*) Naše menenje pa je, da bi so za slovenske šole po vsem Slovenskem ene in iste šolske knjige, pa izverstne sestavile. V tem smislu naj bi prihodnje deželne učiteljske skupščino po vseh slovenskih deželah slavno vlado naprosile. Sicer hočemo o „šolskih knjigah" v kratkem obširnejše pisati.	Ured.
Slovstvo.
(„Abocednica s podobami za čitanjo i čtetje",) o kateri smo uže v 1. številki nekaj povedali, se prodaja po 30 kr. a. v. no samo v tiskarnici družbe sv. Mohora v Celovci, ampak tudi pri gg. knjigoterž-cih: v Gorici pri VVokulatu iu B'ilaku, v Ljubljani pri Gerberju, v Mariboru pri Ferlincu, v Celji pri Geigerju, v Novemmestu pri Tandlerju, v Zagrebu pri Hartmanu, tudi na Banjšicah (pošta: Gorz —Canale) pri pisatelju. Kdor po posti prejema, plača poštnino; ako bi pa kodo 10 Abeced-nic (z nakaznico) naročil pri pisatelju, ne plača poštnine od njih. —
Redka prikazen jo dan danes, da se duhovnik za sodanje šolstvo zanima, ali ga cold podpira. Kolikor redkejša pa je, toliko veselejša. G. And. Žnidarič, okrajni šolski nadzornik tolminskega okraja na Goriškem, je slovenski duhovnik, ki jo za napredek narodnega našega šolstva jako unet. Njemu nejso nove šolske postave izvir greha in nevero, marveč spodbujevalni nagib k delavnosti, v katerej roči je on sam lep iz-gled ne samo svetnim učiteljem, marveč tudi učiteljem duhovskega stanu. Lani je bil izdal „ključ“ za poštevanje, razštevanjo in metrično moro, letos je spisal in založil „Abccednico“ s podobami za čitanjo in čtetje, katera je morala pisatelja dosti truda a tudi dosti penezov stati, ker vidimo v njej dosti ličnih podob in nekaj na novo vlitih čerk. Knjiga ta je namenjena učiteljem narodnih šol in sploh mladinskim odgojiteljera, tudi očetom in materam, sestavljena je tudi tako, dajo lahko tndi učenci sami rabijo za vaje v čitanji. Te vaje so dvojne, edne za mala pismena, druge za velika pismena. Perve vaje, prav kratko, so na 4 straneh poleg podob, druge so na ostalih 19 straneh („Vadbe v čitanji velikih pismen"). Pervo vaje obsegajo imena i popise podob ter so razdeljene v toliko poglavji, kolikor je podob, namreč v 22. Vsako poglavje ima naj-pred številko, potem podobo, ime i kratok popis podobe. Ta kratkoča ima to dobro, da pusti učiteljem, odgojiteljem, materam dovolj prostora za svoje dodatke. Pri vsaki podobi se lahko veliko doda in dopove:. N. pr. o „igli se lehko dostavi, kaka je, iz česa je, kdo jo izdeluje, čemu se rabi, itd. Na dalje: V drugih Abecednikih so nahaja po več strani napolnjenih s samimi zlogi ali z besedami, ki so brez vezila, ki nejso v stavke vezane, ki, kakor kamenje razsutega zida razmetano. To je kaj dolgočasno pusto poljeI Takega nojma „Abocednica“, kor ga njena metoda ne potrehhje- i„Abecodnica" je postavila na pervo strani kazavni poduk, kar iraajb drugi Abecedniki na poznejših straneh. „Abecodnica“ kaže najprcd v podobi, kar potlo v besodi izrazi. Ta pot je naravna, pravilna. Kaj tacega nemajo šče Nemci ne, kakor so te podobo, katere služijo dvojnemu namenu: kazalnemu poduku i izpoznavanju pismen. Mislimo torej, da bi se moglo slovensko učiteljstvo nove dobe po pravici ponašati s to „Abecednico“. Priporočamo je najtopleje vsom č. čitateljem našega lista.
Šolske novice in drobtine.
(^Učiteljsko društvo za slovenski Štajor1*) veselo napreduje, število družabnikov od dnč do dnč narašča. Učitelji po slovenskem Štajerji drug za drugim k našemu društvu pristopajo; povsod se kaže navdušenje za to novo podvzetje, tako so se n. pr. vsi učitelji šmarskega okraja kar incorpore k novemu društvu pridružili. Začansni odbor jo do zdaj tako-le deloval: l(i. junija je odposlal v smislu denašnoga uvodnega članka prošnjo na slavno c. kr. deželno šolsko svetovalstvo v Gradci;24. junija se je društveni odbor obernil do vseh okrajnih učiteljskih društev na slovenskem Štajorji s pismom, v katerem se ona za menenje poprašujo: 1) kedaj naj bi bil občni zbor „Uč. društva za slovonski Štajer;“ 2) kje?
3)	katere predmete želi okraj. učit. društvo za dnevni red in 4) kateri kraj bi bil ozirom na delavne moči najpripravniši sa stalni sedež našemu društvu. Odbor je tudi z odličnimi naprednimi učitelji v interesu splošne učiteljsko solidarnosti marljivo dopisoval. Tudi med neučitelji je živo udeleženje pri našem društvu. Tako so se kot podporni udje pridružili k našemu društvu sledeči p. n. gg. iz Ljutomera: Dr. Mravljak, odvetnik, J. Gornil-šak, priv. uradnik, M. Zemljič, tergovec. Ivan Kastelic, c. kr. okr. sodnik, Schtvarz, lekar, F. Seršen, tergovski voditelj, Karl HSchtol, c. kr. notar in J. Rupelj, teržan. Po drugod pa p. n. gg : Dr. Janko Samec, odvetnik v Mariboru, Dr. Prus, odvetnik v Konjicah, J. Skaza, veliki posestnik v Šmarji, Oset, tergovec na Vranskem, Šentak, torgov. na Vranskem, Žuža, dekan in kanonik v Laškem, Šušteršič pos. in koncip. v Vidmu, Tanšek, koncip. v Brežicali, An. Žnidarčič, okrajni š. nadzornik v Baujšičah (Goriško.) Vodopivec, vikar v Srednjem pri Kanalu na Goriškem. (Dalje prih.)
(V deželno učiteljsko konferencijo v Gradci) so voljeni sledeči učitelji po slovenskem Štajerji: Za breški okraj g. Ivan Ornik, nadučitelj v Brežicah; za celjske okolice okraj g. Filip Koderman, učitelj v Frankolovem; za gornjegradski okraj g. Mihal Čer v, učitelj v Gornjem Gradu; za kozjanski okraj g. France Bohe im, učitelj v Kozjem; za laški okraj g. BI. Kropej, učitelj v Zidanem mostu; za ljutomerski okraj g. Ivan Lapajne, nadučitelj v Ljutomeru; za ormužki okraj g. Schmidingor Jože, nadučitelj pri Veliki nedelji; za ptujski okraj g. Sernec Alojz., učitelj pri sv. Andražu na Goričkem in g. Jak. Ferk, učitelj v Ptujem; za rogaški okraj g. Sim. Škrabelj, nadučitelj pri sv. Križu; za sevniški okraj g. Sebast. Kregar, učitelj pri sv. Antonu; za vranski okraj g. Jur. Agrež, nadučitelj v Brazlovčah; za šoštanjski okraj g. Franjo Hernavs, nadučitelj v Šoštanju; za marenberški g. Mihal Nerat, nadučitelj v Ribnici; za slovenjegraški okraj g. J. Barle, nadučitelj v slov. Gradcu; za okraj mariborsko okolico gg. M lili er, glavni učitelj v Mariboru in g. Rošker, nadučitelj v Lcmbachu, za slovenjebi-triški okraj g. Mogč, učitelj v slov. Bistrici, za sv. lenarški okraj g. Ungor, učitelj v sv. Lenartu; za konjiški okraj g. Peter Kapun, nadučitelj v Konjicah, za šinarijski okraj g. Matevž Šumar, učitelj pri' sv.' Vidu, in za gornjeradgonski okraj g. Bauer, nadzornik v Cmureku* oiaur
(Za kmetijske napredovalne šole) na Štajerridem jo kmetijsko ministerstvo za to leto 400 gld. dovolilo; ta denar flp pa sme samo za učne potnočke na teh šolah porabiti, za kar naj se okrajni šolski sveti na štajersko kmetijsko družbo obernejo. Učitelji takih šol so torej letos samo za „bog plati1* podučevali. —
(Čertek jo prosti dan) po mnogih šolah na Štajerskem; novi učni načorti imajo pa pri razdelitvi ur za tedenske počitnico samo popo-ludnova v sredo in saboto. Ker je po kmetih, zlasti ondi, kjer jo šola jako oddaljena, primernejše, da jo četertek prosti dan, pitanje jo, je-li smejo učitelji v tem odstopiti od „normalnih učnih načertov?“ Prosimo razjasnila, slavno deželno šolsko svetovalstvo!
(0 slovenskih učevnih knjigah) poroča „Šk. prijatelj v Za-
grebu, da se sastav(ja čitanka za produžne škole po našoj (t. j. liervatski) čitanei za gradske produžne učiono od Franja Klaiča, od god. 1868, i to po naročitom zahtjevu c, kr. ininistarstva za bogoštovje i nastavil.“ O tem se hočemo bolj natanko informirati, da bodemo vedeli poročati.
(Savinsko učiteljsko društvo) je od c. kr. namestnije v Gradci poterjeno. Želimo prav dober vspeh novemu društvu, ki bodo verlo učitelje po savinski dolini združovalo v čvorsto celoto. Le naprej 1
(Deželno učiteljsko skupščino) bodo imeli v letošnjih počitnicah tudi goriški učitelji.
(Pri izpeljevanji šolskih postav) so štajerski šolski sveti delav-nejši, nego kranjski. 3. maja je bila nova postava poterjena, in 1. junija so ' učitelji po nekaterih okrajih užo dobivali svoje zneske po povišanih plačah.
(Štajerska deželna učiteljska skupščina). Bili smo de-našnji uvodni člank že spisali, ko zvemo sledečo, ki nam nekoliko vprašanja v onem spisu pojasnjuje: 1.) deželna učiteljska skupščina bode 23. septombra t. 1.; 2.) na dnevnem redu bodo iazun že priobčenih točk tudi: a) določevanje učnega načcrta pri nemškem poduku na dvojezičnih (utraquističnih) ljudskih šolah; h) določevanje učnega načerta pri eno- dvo- in trirazrednih, (kje so pa čveterorazrcdne? Ur.) ljudskih šolah s slovenskim učnim jezikom z ozirom na priobčene normalne učne načerte. 0 tem govorimo še prihodnjič.
(Naši protivnici) „L. Schulzeitung“ ru „P. Zeitschrift“ se prav smešno jezite nad našim društvom. Perva meni, da so v osnovalnem odboru samo Neštajorci, drugi argumentira v nekem „Eingesendet“ iz Holler-muess (v katerem kotu zgornjega Stajerja je ta kraj, nejsmo mogli izvedeti) tako-le: „Wie alle Voreine bis auf den Luttenberger in einem „stcierischen Lehrerbunde" vereinigt sind, obenso ist unsero theuere Heiraat eine ganze, untheilbare Steiermark und zerfallt nach der Natur in oino oboro, mittlere und untere, in politischer Hinsicht aber bis jetzt in 19 Bozirkshaupmann-schaften.“ „L. Schulzeitung" i povemo da je v osnovalnem odboru razen 4 ljutomerskih učiteljev (ki nejso baš Štajerci) še 13 učiteljev iz raznih okrajev štajerskega. Kje jo pa zibelka teh 13 tekla, to preiskovati pa zopet „L. Sch.“ pripuščamo. Nemškemu učitelju iz llollermuossa se pa kar čudimo, da zna tako logično misliti in tehtno dokazovati. „P. Zeitsch." je pa zelč pravična, „Zgornjo-štajursko učit. društvo" kar pri miru pušča, tudi sprojema od njega „ vabila" in „dopiso.“ 0 našem društvu se jej pa jo uže merzilo; ko se še nej bilo osnovalo. Pa kaj bi govorili, vsaj se poznamo.
(Dobro plačan) je urednik šolskega časnika, ki jo glasilo učiteljskega društva v Hesiji. To društvo dajo svojemu načelniku in uredniku lista, učitelju Schmittu 1400 gld. plačo. Razen tega so mu podelili učitelji v znamenje hvaležnosti kupico, ki je bila polna 1000 srebornih goldinarjev.
(Nemško deželno učiteljsko društvo) ne snuje na Ceskorn. To bi moralo biti po mononji „L. Sch.“ in „P. Z.“ velik greh, ker se upa manjšina tudi gibati; vsaj »Učiteljsko društvo za slovonski Šiajer" našim nemškim kologom nej po volji.
(Znamenje časa) Turški minister uka je poprosil hervaško deželno vlado, naj bi mu naznanila učne načerte horvaških srednjih narodnih šo! in tudi imenik ondi upeljanih učnih knjig, ker Turška misii po omenjenih načertih nove šole po slovanskih pokrajinah urediti in v občo orga-nizovati. — Vederemo.
(Dunajsko šolstvo). Na Dunaji je bilo lansko leto 17 meščanskih in 80 narodnih šol, v katere je hodilo 45.582 otrok. Privatnih šol se jo štelo 41 s 10.162 učonci. Podučevalo je 120 katehetov, 681 učiteljev, 129 učiteljic in 142 industrijalnih učiteljic. Število za šolo ugodnih otrok je bilo 53.422. Da je več šolo obiskujočih nogo za šolo ugodnih, to izhaja od tod, ker so hodili otroci tudi iz okolice v dunajske šole in kor dekleta tudi po dokončanem 14. letu meščanske šolo obiskujejo
(Pri „Lohrerbundu“ štajerskem) jo zastopanih 28 učiteljskih društev z blizo 1000 družabniki. Samo „ljutomersko učiteljsko društvo" se „Lehrerbundu“ še nij pridružilo. Ta „Lehrerbund“ bo imel v jeseni v Ljubnem (Leoben) svoj občni zbor.
(Zopet živ!) Vsled preranega naznanila zlobnega krivovcrneža podivjam predragim znancem in sorodnikom vest, da sem še pri življenji, ter tudi popolno zdrav. Nej se dakle dopolnila želja zlobneža, kateri je poročal v II. štev. „Slov. učitelja" da sem umeri, in kateri jo baje želel, da bi uže bil tani, od kjer nej veruitve.
V Starem tergu dne 21 junija 1874.
Gustav (i rosnimi n, učitelj in tajnik pri mestni županiji v Ložu.*) (Vabilo.) Okrajno učiteljsko društvo ljutomersko ima 16. t. m. ob 10. uri dopoldne v Središči občni zbor. Na dnevnem rodu je: 1.) Narodna šola in kmetijstvo. 2) Potjo v narodi šoli. Po tem dokončanem zborovanji ima tudi sejo odbor ^Učiteljskega društva za slovenski Stajer", pri kateri se bode posvetovalo in sklepalo o „pervem občnem zboru „Učitelj-skega društva za slovenski Stajer." K tema skupščinama se uljudno vabijo družabniki (oziroma odborniki) vseh društev, pa tudi drugi učitelji in šolski prijatelji bližnjih okrajev. P. n. gg. odbornike in sl. okrajna učiteljska društva se prosijo, da blagovolč do 16. t. m. poslati svoja meneuja o 1. občnem zboru ^Učiteljskega društva za slovenski Štajer."
(t Anton Flis.) Nemila smert nam je prav na naglo pograbila dragega sobrata, g. Antona Flisa, verlega nadučitelja v Laškem tergu. Bolezen ga nej dolga mučila, kajti 11. junija bil jo še pri učiteljski skupščini v Celji, 12. nam je še pisal listnico, a 20 je že vzel slovo od nas za veke. Ranjki je bil rojen 1. 1814. v Gornjem gradu, doživel je torej lepo število 60 let Služil je bi\je nad 40 let in samo v Laškem tergu 39 let. Da si ga n^jsmo osebno poznali, vendar vemo — ker se nam je ustmeno in pismeno hvalil — da je bil eden najboljših slovenskih učiteljev. V dopisu iz Laškega v „Slov. Nar." od 24. jun. je prav lepo opisan. Tudi mi radi priobčili njegov životopis in njega delovanje na šolskem polji, ako bi ga kateri boljših znancev ranjcega nam poslati izvolil. Prosimo! Pokojni je bil lani in letos naročnik našega lista.
(Okrajno učiteljsko konferencijo) imajo učitelji kranjskega okraja 9. in učitelji ljubljansko okolice 22. t. m.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba v Proborji (okraj Kozje) s 550 gld. do 15. jul. na kr. s. svet.
Na Kranjskem: Na ženski vadnici v Ljubljani službi dveh učiteljic, 1000 plače do 12. jul. na dež. š. svet. Služba učiteljska pri sv. Got-hardu blizo Trojan (kamniški okraj) s 500 gld. in stan. do 20. jul. na kr. š. svet.	J	«<iig it«
---------------------- .	oohmI
■ .»j..11
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Kranjskem: G. Ivan Juvanec od sv. Vida 2. učitelj v Planini, g. Ivan Por iz Loškega Potoka učitelj v sv. Vidu, g. Ivan Grebeuee iz Rateč na Gorenj, učitelj v Budanjah, g. Anton Berčič, iz Loža učitelj pri sv. Ivanu na Pivki.
*) Mi smo to vest izvedeli od Vašega nekdanjega kolega v Istriji, °d g. učitelja 8. v Sv., kateri je dobil pismeno neresnično novico.
Ured.
M*oalano.
V graški „Padagogische Zeitschrift" št. 17 se v nečem dopisu iz Gradca (???) nekedo spravi na novoizhajajočega „ Slovenskega učitelja." Posebno se jezi nad mano, kot mladeniču, ki je stoperv lansko leto prišel iz učiteljskega izobraževališča. Moja članka: „Zgodovina v narodnej šoli" in kritika knjižice „ErzShlungen aus der Geschichte der Steiermark" mu kar ne dasta miru. Posebno se mu prederzno zdi, da sem si dovolil učiteljem mej drugim nasvetovati kranjski (sic) knjigi od Vertovca in Jesenka.
Na to odgovarjam, da sem omenjeni knjigi radi tega priporočal, ker sti slovensko pisani. Slovenski učitelj treba pri pripravljanji poleg nemških tudi slovenskih knjig, da se vsaj ve pri slovenskem predavanji izraziti, kar bi mu sicer bilo jako težavno. Jako potrebno pa je, da učitelj čita tudi nemške knjige (koje sem tudi priporočal, kar pa ovi bore dopisnik kar prezre), ker Nemci imajo veliko izverstnik zgodovinskih knjig, s čemur se Slovenci nikakor ne moremo ponašati.
Tudi druga notica se zdi dopisniku jako prederzna, kajti jaz (kot mladenič, koji se je stoperv lansko leto izšolal) si nikakor ne bi smel dovoliti, da bi prof. Krones-ovo knjižico kritikoval.
Na to se enkrat terdim, da je bilo prav tako, kakor sem pisal. Da so pa Štajerci Otokarja II. tudi čertili, je verjetno, kajti Štajerci so bili Nemci (kali ?) a Otokar je bil — Slovan. Sicer mi pa indirektno prav daje oni dopis, kajti niti jednega fakturna mi ne more ovreči. Ker mu druzih uzrokov primanjkuje, spravi se v svojej kratkovidnosti na tiskovne pomote.
Z nekakim veseljem mi v svojej oholosti zabavlja, da sem pisal v svojej nevednosti Jedensperg (1278). Vsak nestrasten človek, ki ve, da mi našega lista ne moremo tako uredovati, kakor n. pr. graški učitelji, ki stavcu lehko pod perste gledajo, da gotovo vsaka čerka prav stoji, ve, da se take pomote lehko urino in da nastane iz Jedenspeig, Jedensperg. Čudim se le, kako je to, da oni bore nej videl Bele VI., kar je gotovo še večja pomota in je tudi tiskovna.
Ves dopis prav za prav ne velja stvari ampak mojej osobi, kar mi svedoči to, da dopis nej iz Gradca, ampak od tod, od koder sem tudi uže dobil surova anonimna pisma, ki so s tem dopisom popolnoma enaka. Če se jaz podpišem pod svoje sestavke, naj bi sc tudi moj nasprotnik pod sestavke, koji so meni contra, a tega se revež boji, ker ima slabo vest. Videti je tudi iz tega dopisa, kako našim nemškim liberalnim (kali?) nasprotnikom preseda „Učiteljsko društvo za slovenski Štajer"; kar zeleni so od jeze a vendar ne mogo druzega storiti nego da zabavljajo, psujo in posamezne osobe napadajo, kor pač druzega ne znajo, kar so uže pri dosto prilikah dokazali.
V Ljutomeru 24. junija.	Janko Žirovnik.
Prošnja. Imetnik lanskega „ Učitelja" prosi one p~ii71jošpode, ki no mu Se kaj
naročnine dolini, da mu jo vendar enkrat podati izvoli.________________
Lastništvo „Užiteljsko društvo za slov. Štajor“.
Za uredništvo odgovoren D. Lorene. — Tisek „Narodnc tiskarne11 v Maribora.