Leto XIII. V Celju, dne 25. decembra 1903.1. Štev. 101 im ■-* 1 krono temel' ^ e » en ,!- ln SICCr VSak tore,{ . in P etek - — Dopisi naj se izvolijo pošilja« uredništvu, in sicer trankirano — Rokopisi se ne vračajo - 2a (nserate se plačuj« jne pns oj me ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron. za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj^se pošilja Upravništvu .Domovine" v Celju. Radi božičnih praznikov izide pri¬ hodnja številka „Domovine" v četrtek, dne 31. t m. Božič. Stoletja in stoletja so minola, odkar je nad betlehemskimi poljanami zapel angelski zbor: .Slava Bogu v višavi in mir ljudem na zemlji”, stoletja so minola, narodi so prišli in izginili, drugi so zasedli njihova selišča, a zopet in zopet, leto za letom se je vračal oni tihi, sveti večer, ko je zbrana množica ljudstva, pa tudi posa¬ mezni, množ'ci odtujeni samotar začutil v svojih prsih odmev one angelske pesmi: „— mir ljudem na zemlji 1“ Mr, blagodejen, svet mir se vlega v člo veška srca, ki hrepene po njem, ali ga ne mo¬ rejo doseči v burnem svetu, v drvenju in vrvenju vsakdanjega življenja, v borbi za obstanek, ki jim ne da postanka, temveč jih drvi naprej, naprej, vedno dalje brez miru in brez pokoja. * 4 Srečni in blaženi časi, ko je bil mož, kate remu je življenja teža upognila ledja, še otrok, ko se je s svojimi vrstniki radoval prve sne¬ žinke, ko je brezskrbno, kakor tiča pod nebom, užival slasti svoje mladosti, ko se je tedne in tedne pripravljal na sveti božični večer — ali prišli so drugi časi. Otrok se je razvil v mlade¬ niča, mladenič je postal mož, in vrtinec življenja ga je potegnil v svojo sredo. Proč so bile iluzije mladosti, izginili so zlati gradovi mladostnih dni, objelo ga je življenje v vsej svoji resnosti. Izginil je mir blažene sreče in na njegovo mesto se je naselil šum in hrum, vsakdanji boj. Božični večer mu kliče nazaj spomine mladih let m tedaj mu kliče duša z vso silo neutolaženih želja; »Gospod, daj mi mir, daj mir ljudem na zemlji!“ .Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje", so peli angeli nad betlehemskimi poljanami, a mir se ni naselil med ljudmi. Miru si pač želi vse človeštvo, ali hoče ga ne. Narod se vzdiguje na narod, močnejši pesti slabejšega, tlači ga in kuje v suženjstvo, a sam sebi želi miru Ironija! Tudi naš narod, naš ubogi, mirni slovenski narod je od nekdaj že prisiljen uživati srečo, ki mu jo deli njegov ,.miroljubni" močnejši sosed. Že od nekdaj smo rekli. Mir so prišli oznanjat Nemci v slovenske pokrajine, mir so imeli na jeziku, za hrbtom so pa nosili bič in verige. Oznanjali so nam sveto vero, a namen jim ni bil svet — z ognjem in mečem so pokorili slovenski narod, ki je branil svoje svetinje tujega nasilstva. Odkar je stopil prvi Nemec na slovenska tla, se je odselil mir iz slovenskih pokrajin, in še sedaj je Slovencem mir le nekak izgubljen biser, po katerem za¬ stonj stegajo roke tisoči in tisoči Le poglejmo okrog sebe in takoj se prepri¬ čamo, da se naši „miroIjubni‘ sosedi ravnajo po popolnoma drugem geslu kakor jim ga je nare¬ kovala in narekuie ona sv>)ta vera, pod katere pretvezo so začeli prihajati k nam Ali ni vse njihovo delovanje večen boj proti pravicam slo¬ venskega naroda ? Ali ne porabijo vsake prilike, da bi odvzeli našemu narodu še ono malo samo¬ stojnosti, kar mu je je pustila tupatam kaka vsaj nekoliko pravičnejša oblast? Povsod, kamor prideš, se ti šopiri nemška prevzetnost, nemška nadutost ki ne pusti mesta drugemu kraj sebe. In pri vsem tem imajo ti večni zatiralci svojih sosedov v naši vladi, ki je baje tudi „grozno miroljubna", najboljšo oporo. Z vladno pomočjo se pritiska naš narod ob tla. Ni treba segati daleč, saj to vidimo vsak dan v svoji najbližji bližini. Iz ..nemškega" Gradca veje širom slovenskih pokrajin strupen dih ki kakor ledena slana pada po slovenskih poljanah. Sinovi slovenskega ljudstva izginjajo iz naš’h uradov, a v nje se naseljujejo uradniki, ki ne poznajo ljudstva, ki ga ne razumejo in tudi nočejo razumeti, medtem ko naši ljudje, pokopani med tujim narodom, zastonj prosijo, da bi se smeli vrniti v domače kraje. .Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje . , Pojdi v urad ter govori v svojem materinem jeziku slovenskem in videl boš, kako .prijazni” bodo s teboj. Ne pojdi pa v oni del slovenskih znmljš, kjer Nemci najbolj kriče po .miru”, na Koroško, kajti Slovenec na Koroškem nima več pravice obstanka, kajti to zahteva .mir”. Ne hodi pred c kr. sodišča, kajti tam se te kaznuje, ako se predrzneš oglasiti v svojem materinem jeziku, ne hodi nikamor kajti sicer te zaprejo kot javnega hujskača in nemirneža, da ostane .mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje . , Ne hodi na shode, kajti to je nevarno, še manj pa da bi izpregovorll ljudstvu in mu po¬ vedal, kdo je oni. ki ga najbolj tepe; ne stori tega, kajti bognedaj, da bi .mirno" ljudstvo iz¬ vedelo, kdo je njegov sovražnik in kdo je njegov dobrotnik, kajti to bi ga moglo vznemiriti in celo morda prebuditi iz stoinstoletnega sna. in „mfr“ bi se zopet kalil, kar je nevarno za državo in vlado in Nemce. Seveda, ako je ta „mir" za uboge Slovence nekoliko drag, kajti leto za letom požre milijone slovenskega davčnega de¬ narja in najboljših delavskih moči, ali kaj zato, saj s tem plačamo ,mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje . , .“. Slovenec ne vabi Slovenca v svojo trgovino, v svojo delavnico, ne piši, da naj gre ,,svoj k svojemu", kajti to je dovoljeno samo Nemcem. Edino pravo geslo, katero smeš klicati vsakemu v obraz, je .Slovenec k Nemcu", ker to geslo pospešuje „mir“, kajti če je žep poln, je Nemec tudi zadovoljen in miren v svoji družbi. Ne na¬ biraj prispevkov za narodna društva, posebno ne za , Ciril in Metodovo družbo", kajti vsa ta društva, posebno pa še zadnje, grozno vznemirjajo tvoje sosede. Ne govori o slovenski šoli in slo¬ venskega vseučilišča ne omenjaj! Nikar ne po. LISTEK. Lov na predbožični dan. (Hrvateki spisal J. E. Tomič, poslov. Silvester.) Sicut lupus in fovea* Kateri dan se li v letu jpričakuje željneje kakor predbožični dan in ž njim posebno pred¬ božični večer, večer poln svetih spominov na detinsko dobo; takrat odrastel človek sleče s sebe navadnega človeka in stopi v duhu nazaj v tisto srečno dobo, ko mu je z zlato peno po¬ vlečen oreh mogel bolj osrečiti nežno srce, kakor zdaj odrastlega cel kup suhega zlata. Da, to je krasen večer poln duševnega užitka, pa tudi telesnega okrepila; toda težko ga je dočakati od ranega jutra do prvega mraka. Seveda, ložje je ženam in deci. Žene se sučejo po hiši, pečejo za praznike in letajo brez prestanka zdaj v sobo, zdaj v kuhinjo, zdaj v čumnato. Roke imajo polne dela, a ravno pri delu mine dan kaj naglo. Iq deci je ravno tako. Ona ali kiti božično drevesce, ali postavlja betlehemske jaslice; poleg skuša pevati pesmice ter pohaja v te in one hiše, da vidi, kje imajo najlepše jaslice, kje naj- krasnejše božično drevesce Pri takem in enakem opravku je mrak kaj kmalu tukaj. Toda narobe se godi možem. Kjer sede in kjer stoje, povsod so napoti ženam ali otrokom, j povsod narede zmešnjavo. Kako bi naj torej | ostali doma! Nekdaj — ali od tega časa je že dolgo — pohajalo je moštvo in splob vse, kar je moglo, v cerkve, molilo tam in obujalo kes. Ali od tega časa je že dolgo.Svet ni več tako pobožen, kakor je bil nekdaj in torej je predbožični dan nekaternikom res dolgoča sen dan. Kako ga hočeš prebiti, kako skrajšati nje¬ govo dolgotrajnost? Tako se je pred predbožičnim dnevom vprašal Franjo Kuburič, umirovljen uradnik v nekem malem mestecu na Hrvatskem ,ter ubijal si glavo, kaj hoče drugega dne početi od jutra do večera. Že več let je tega dne čutil grozen dolgčas. Misleč, da hoče letos ta pustolovni čas uporabiti drugače in bolje, vzame po obedu pa¬ lico v roke, zapali si pipo in se poda k svojemu prijatelja Štefanu Pavljevidu, kateri je bil kakor on upokojen uradnik in že izza dijaških let njegov najboljši sodrug. »Dober dan, Štefe!” pozdravi Kuburič pri¬ jatelja, ko vstopi po kratkem trkanja in glasnem »Notri!* v sobo. Gospa Julika Pavljevideva je ravno po obedu pospravljala mizo, dočim je gospod Pavljevid korakal po sobi gor in dol ter pušil iz pipe. »Glej, glej,” postoji gospod Štefan — pri¬ jatelja sta se klicala vedno po krstnih imenih — »prideš mi ravno prav! Hotel sem zadremati nekoliko, a ni mi šlo. Julika, prinesi nama čašo vina, tako se bodeva razgovarjala veliko lažje.” Ko je Kuburič še posebej pozdravil gospo, skoči ta veselega obraza po vino in se kmalu vrne. »Evo, starca moja,” reče v šali, »tukaj imata starega vina, pijta in razgovarjajta se, a jaz grem tačas po svojih opravilih.” Nasvet je bil dober, vino še bolje. Prijatelja se začneta živahno razgovarjati, poleg še Živah neje piti, tako da mora gospa še večkrat v klet. Razgovor se je šakal o vsakdanjih rečeh, najprej o vinu, katerega je Kuburič vedno hvalil, potem o tem, kako so klali svinje, koliko krač obesili v dim, kakšne so bile klobase itd. * Kakor volk v brlogu. 602 misli, da je izven Avstrije tudi še kak človek, ki govori tvojemu jeziku soroden jezik, kajti že sama taka misel je naglavni greh zoper nemško politiko „mirn“. Že onstran Sotle smejo poklati vse Hrvate, in to je popolnoma prav, čemu pa rušijo „mir‘ ! Ako se v Macedoniji razmesari ti¬ soče in tisoče slovanskega prebivalstva, kaj to tebi mar! Lepo zatisni oči, sezi v žep in plačaj par kronic za ,,sudmarko“ ali pa „šulferajn‘, kajti ti društvi skrbite zato, da se ohrani ‘'mir 11 na tvoji lastni zemlji. Tvoj denar bi v Macedoniji pomotil nemško turški „mir" in angeli so vendar peli , mir ljudem na zemlji . . . Vidiš, da torej ne gre, zoperstavljati se višjemu ukazu. Tako in še malo drugače se godi nam Slo¬ vencem in celo hvaležni naj še bomo, da se nam ne godi slabše. In res, saj drugim narodom je le enkrat v letu božični večer, nam Slovencem pa je danzadnevom, saj nam vbijajo danzadnevom svoj „mir“ v glavo in mi ga tudi pokorno pre¬ jemamo In prav je tako. Da, prav je, saj nimamo toliko ,,dobre volje ‘ da bi se pošteno uprli temu počenjanju, saj ni¬ mamo toliko odločnosti, da bi pokazali našim nasprotnikom, da nam je njihov „mir 11 že | preveč j Upajmo vsaj, da nam bo prihodnji Božič j dal k našemu razmatranju boljšo snov, da bomo vsaj mogli govoriti o pravem ,,miru“, ki si ga bomo sami pribojevali, ne pa o onem ki nam ga hočejo po sili naprtiti naši skupni sovražniki. Potem bo tudi drugače odmevala v naših prsih angelska pesem: „Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" _ Interpelacija poslanca vit. Berksa in tovarišev na ministrskega predsednika kot vodi¬ telja pravosodnega ministrstva za¬ radi zopetne zaplembe časopisa „Do mo vi ne“. C. kr. celjsko državno pravdništvo je zopet zaplenilo in sicer sledeči članek .Domovine* * z dne 4. grudna 1903, št. 95. Konfiscirajte nas zopet! .Domovina* je bila dne 17. novembra kon- fiscirana zaradi nedolžne notičice, v kateri smo v kratkem, z neovrgljivim stvarnim dokazom dokazali, kako je duševni oče vseh zahrbtnih napadov na postavno utemeljene pravice sloven¬ skega naroda v sodnih uradih, oni graški Gleis- pach, ki je sam kot uradnik prisegel sveto pri¬ sego, da bo zvesto čuval svete, neomajne zakone, od katerih je odvisno življenje in imetje, beda in blagostanje vseh narodov avstrijskega narod- ! nostnega ričeta, zopet enkrat na vnebovpijoč način posazal, kako zna — varati javnost. Pred sednik graškega nadsodišča, one oblasti, ki je poklicana v to, da bedi nad sodišči treh krono- vin, Koroške, Kranjske in Štajarske, da se sodi in godi pravica vsakemu državljanu teh kro novin, oni isti predsednik je celi čas svojega Nakrat pa se Kuburič kakor vzbudi iz omame in reče: .Veš li, Štefe, čemu sem prišel k tebi ? Da — mogoče je, da se mi bodeš smejal, toda od¬ ločil sem se na vsak način, pa če nočeš z menoj, hočem iti sam* .Povej, kaj nameravaš, da slišim!* odgo vori Pavljevič. .Glej že več let sem izkušal, da ni dolgo časnejšega dneva, kakor je jutršnji dan. Lani ni manjkalo veliko, da nisem počil same sitnosti, kajti na tak dan, prijatelj, misli vsakdo, da mora živeti drugače, kakor druge dni. A kako bi tudi ne ? Otroci — hvala Bogu, imam jih petero, a ti jih nimaš — krulijo in trobijo celi božji dan ter pojejo božične pesmi okolu jaslic; žena se vrti s kolači kakor divja po hiši, zdaj v sobi, zdaj v kuhinji, zdaj v čumnati, vsak čas sem ji napoti in ne manjka veliko, da me ne požene iz hiše. Ob, potem pa še postiti se moram celi dan, žena si ne vzame časa, a v krčmo jest iti me je vendar sram; kaj bi rekli ljudje — in vidiš, tako je eno in drugo in še lani sem se zaklel, da hočem iti jutršnji dan od doma in ostati zunaj, dokler se ne zmrači.* - predsedovanja gledal in še gleda na to, kje bi odščipnil našemu ubogemu narodu še kak kos onih pravičic, kar so mu jih z muko in težavo blagovolili pred leti dovoliti vsaj nekoliko pra¬ vični vozniki državnega voza Odkar sedi Gleispacb na gorkem pri graškem nadsodišču, dobiva naš narod brco za brco, raz¬ lika je le ta, da je enkrat močnejša, drugikrat lažja- Krivice, ki se dogajajo našemu rodu in jeziku pod patronanco Gleispachovo, ali bolje rečeno turškim paševanjem njegovim, se kopi¬ čijo danzadnevom. Sila prikipeva do vrhunca, ali vse kaže, da graškemu paši še vedno ni dosti. Razmere na Koroškem so v zadnjem času postale tako neznosne, da bo moralo prej ah slej priti do poloma. In odgovoren bo zato — kdo? Gotovo ne oni, ki ob mastni plači krši zakon ravnopravnosti, ki, plačan s krvavimi žulji slovenskega davkoplačevalca, tepta v blato svojo zaobljubo, pač pa ubogi narod, kateri teh večnih krivic ne more več prenašati. To je potem pravica, ona pravica z zavezanimi očmi, ki ne pozna razločka med bogatim in revnim, med Slovencem in Nemcem, med visokim državnim uradnikom in slovensko rajo! — Kršitelje za konov po navadi obsojajo c. kr. sodišča na težko ječo, in to tudi v področju Gleispach- ovega pašaluka — graškega nadsodišča; seveda vidi pravica z zavezanimi očmi tupatam skozi robec — ene tira v ječo, drugim se pa blago¬ hotno smehlja. Za vse posledice, ki jih bo imelo zatiranje Slovencev in slovenskega jezika v sodnih uradih v področju graškega nadsodišča, je in mora biti odgovoren edino le Gleispach sam, kajti on je duša in voditelj vsega, on je zapovednik, drugi so le njegovi izvrševalci, njegovi pokorni sluge, ki vestno izvršujejo povelja, ki prihajajo od prejasnega predsedniškega mesta. In bognedaj, pa bi se kdo drznil le nekoliko podrezati v to sršenovo gnezdo. .Proč ž njim!* Ako je uradnik, suspendirajte ga, ako privatnik, kaznujte ga, ako časopis, konfiscirajte ga, navalite mu pre iskave. vlecite ga pred porotnike, ugonobite ga, da le ne bo pokazal narodu kake vrste ljudje in kako krojijo narodohn pravice. .Domovina* je poročala samo čisto resnico. Ako je označila dejstvo s pravjm imenom, kaj zato, resnica je resnica, in kaj more list zato, ako ta resnica tega ali onega nekoliko v oči zbode. Ali se mora zato list konfiscirati. da ne bi slovensko ljudstvo izvedelo, na kak način se tirajo njegovi sinovi v ,tujino, da se more na njihovo mesto namestiti kak hajlovski sinček pri Gleispacbudobro pri poročenegahajlovskega očeta?* Zaplemba tega popolnoma stvarnega članka, ki se strogo nanaša na dejanstvene razmere, katere so se v javni visoki poslanski zbornici Često in prečesto grajale, je v državnih temelj¬ nih zakonih zagotovljene interpolacijske pravice zasmehujoč odgovor c kr celjskega državnega pravdništva na našo v seji dne 26. novembra t, 1. podano interpelacijo zaradi zaplembe .Domovine*. Podpisani torej vprašajo njegovo ekscelenco: 1. ..Kako more njegova ekscelenca opra¬ vičiti to naravnost hudomušno zaplembo? 2. Ali bo njegova ekscelenca našla v tem povod, poučiti c. kr. celjsko državno pravdništvo, da hujskanje prebivalstva ne spada v njegov uradni delokrog. dne 9. decembra 1903. Dunaj Pogačnik. Po v še. Perič. Bankini. Dr Ferri. Dr. Ferjančič. Šupuk B e r k s. Robič. Dr. Ploj. Žičkar. Vukovič. Dr. Klaič. Bor A č. Dr. Šušteršič. Celjske in štajarske novice. (Celjski okrajni zastop). Plenarno sejo, vršečo se prošli torek popoldne, otvori načelnik g. dr. Sernec v navzočnosti okrajnega glavarja gosp. barona Apfaltrerna in 23 zastopnikov, vseh Slovencev razun g. Ambroschitscha. Zapisnikarjem se imenuje g notar Baš. Zapisnik zadnje seje se odobri. Načelnik omeni, da je vsled znanih razmer namestništvo razveljavilo odobritev proračuna za 1. 1902. Ista točka se je postavila na dnevni red, ker je pa stvar sedaj v rokah dež. odbora, se je zopet odstavila z dnevnega reda, vsled česar je torej na vrsti volitev treh revizorjev. Došla sta dva protesta proti sklicu današnje seje s strani nemških članov okrajnega zastopa: protest g Ambroschitscha češ da ni bil obveščen o sklicanju seje, in protest vseh nemških zastop¬ nikov, češ da sedanji okrajni zastop nima več pravice zborovati, ker je baje že potekla njegova poslovna doba K stvari se oglasi gosp. Ambro schitsch in spravi zopet Kosemovo afero na dan, zahtevajoč, da se pravično uredi. Obenem pred laga, da se seja razpusti. G. dr. Dečko odgovarja, da je Ambroschitschev protest neutemeljen, ker g. Ambroschitscb, ki ne plačuje nikakega davka v celjskem okraju, nima aktivne volilne pravice, torej tudi ne more imeti pasivne in pravzaprav ni več član okrajnega zastopa. Ravnotako ne¬ utemeljen je drugi protest, kajti dokler se po odreditvi okr. glavarstva ne izvoli nov odbor, ima vse pravice stari, temboli, ker ima določiti važne, potrebne stvari, pobiranje doklad itd. V istem zmislu govori tudi g. dr. Gregorec Predlog g. Ambroschitscha za razpust seje se odkloni z vsemi slovenskimi glasovi Revizorjem se izvolijo gg. dr. Schurbi, Fridrich in dr. Vrečko. Oddanih je bilo 22 glasovnic, ena prazna. Preide se k na- daljni točk', proračunu za I. 1904. Dovoli se posip in poprava okrajnih cest. Proračun izkazuje 152 336 K 87 v potrebščin, pokritka pa samo 62 466 K 15 v, torej primanjkljaja 89 870 K 72 v, za katerega pokritek je treba 29% doklad, Oglasi se k besedi g. dr. Filipič ter predlaga, da se postavi kot prva točka pokritka v proračun po Kosemu poneverjeni znesek 25 198 K 93 v kot prebitek iz prejšnjih let. Proti govorita gospoda ,Hm, hm-a kam hočeš iti?* vpraša Pavljevič, kateremu sc se v srcu začele isto časno roditi sorodne želje. .Kam? ... Na lov in sicer okolu Lipovca! Saj sva bila tam že enkrat kot lovca!* »Beži, beži! kakšna lovca,* pravi Pavljevič — .saj ne znava niti streljati dobro!* , .Ljudje božji,* prihiti gospa Julika, čuvši, ! kaj govorita moža, „se li nič ne sramujeta na stare dni ? Ce pojdeta jutri s puškama na ulico, smejal se vama bode celi svet!* »E — naj se smeji,* ugovarja ji Kuburid, »pa čemu bi 3e smejal? Jeli jutri morda dru¬ gačen dan, kakor navadno, in gospa, grem li jaz na leto samo enkrat na lov? .Seveda greste večkrat, ■ da vidi puška šurno,* pripomni gospa. .Toda tak praznik vendar ni za lov! Bog vaju kaznuje gotovo. Nekdaj so hodili ljudje na ta dan v cerkev, a vidva se hočeta klatiti po gozdu, kakor tolovaja.* .Slišiš, žena,* spregovori Pavljevič — ka¬ teremu je bilo tudi rado dolgčas doma in ne brez čuda; preživel je v zakonu že črez trideset let in ni imel otrok — prijatelj Franjo se ne moti. Meni je jutršnji dan tudi eden najdolgo- časnejših in tudi meni bi se jutri poljubilo kake spremembe. Med mestom in Lipovcem je majhna krčma in kadar se nama ne zljubi več lova, kreneva jo s Franjom tja. Kaj ne?“ .Da, da!“ oglasi se naglo Kuburič. „S seboj pa hočeva v torbi vzeti nekoliko s ra in kruha ter steklenke dobre slivovke da nama ne bode treba živeti od tuje milosti. Kdor nosi, ne prosi. Torej hočeva iti, Štefe?* .Kakor vidiš, sem jaz voljen; samo puško še hočem danes dati puškarju da mi jo izprazni, kajti nabita je že več let." „0h, oh,“ pomaia gospa Julika z glavo, .dandanašnji začnejo noreti že celo stari, toda -Bog vama odpusti grehe!* Za svojo reč vsa vneta se ločita prijatelja, zatrjujoč si še enkrat in zadnjikrat, da hočeta jutri, kakor hitro se zasvita, na lov. * * * Okolu sedme ure zjutraj kreneta lovca proti Lipovcu Okolu ogla grede mimo okna zakliče jima gospa Julika pomenljivo .Srečen pot!*, na kar se običajno jeze lovci, ker jim prva oseba, ki jih zjutraj sreča ali nagovori, ako je ženska, pokvari srečo. S seboj sta imela dva psa, katera si je Kubur.č izposodil od svojega brivca, ki se je neki bavil z lovom bolj kakor z britjem. 603 dr. Samec in dr. Dečko, češ da se ne more po¬ stav, tr ta svota v proračun, ker se ne ve ali bo prejel okrajni zastop ta znesek tekom pri- bodnjega leta. V proračunu so potrebščine ka temu morajo odgovarjati gotovi, ne pa more t bl 8e znesek ne teko« 1 1904, b, bil okrajni zastop v neprijetnem polo žaju, da ne bi mogel izplačati najpotrebnejšega V razpravo poseže več zastopnikov, dr . Hrašovec, dr. Gregorec in predlagatelj sam. Predlog se od¬ klon, prot, glasovom gg. dr. Filipiča, Ambro schitscha, Baša, Janiča. Podgoršeka in dr. Vre čkota, na kar g. dr. Filipič izjavi, da ne prevzame nikake odgovornosti za ta znesek in vsled tega odloži svcj mandat m tudi takoj zapusti sejno dvorano. Stvar se je pozneje še z vseh strani stvarno razmotrivala. G. Ambroschitschjemedtem, ko je nekaj zborovalcev za kratek čas odšlo iz dvorane, konstatiral nesklepčnost in tudi odšel, toda seja je bila sklepčna, ko je še stal med vrati. G. notar Baš predlaga, da naj bi se vzelo vsaj 9000 K, katere bodo gotovo prišle tekom leta 1904 nazaj v okrajno blagajno, v pro račun in se vsled tega znižala doklada na do sedanjih 26 % G dr Vrečko povdarja, da tudi ta vsota še ni za prihodnje leto popolnoma go¬ tova, torej naj se ostane pri 29%. Ta predlog se tudi sprejme. Glede pokritka po Kosemu po¬ neverjene vsote se sklene na predlog gg. dr. Gre goreča m Fridricha: „Vsota, za katero je Kosem oškodoval okrajno blagajno, se mora njej po¬ polnoma vrniti, da davkoplačevalci ne bodo izgubili niti vinarja od vplačanih, a ponever¬ jenih doklad. Okrajni odbor naj poroča v pri¬ hodnji seji natančno, na kak način se bo v teku prihodnjega leta poneverjena vsota vpla¬ čala". Ko so se rešile še nadaljne točke dnev¬ nega reda, zaključi načelnik sejo. — Kakor smo pozneje doznali, se je g. dr. Sernec odpovedal načelstvu okrajnega zastopa. Volitve torej niso več daleč. Pozor torej, da se ne uresničijo be¬ sede g dr. Filipiča, ki jih je govoril pri zadnji seji: ,,Dosedaj je bil okrajni zastop slovenski, a odslej ne bo več!" (Z vso pravico) je občni zbor .Celjskega pevskega društva” grajal nemarnost svojih tako- imenovanih članov, ki se brigajo za vse drugo, samo ne za to, da bi se redno udeleževali pev¬ skih in drugih društvenih vaj. Žalostno je res, da se komaj teden dni po občnem zboru zopet in zopet ponavlja stara pesem, stara nemarnost. Za .Silvestrov večer* je sklicalo društvo prošli torek pevsko vajo. Povabljenih je bilo 70 (sedem¬ deset) oseb, 33 dam in 37 gospodov, pevske vaje se je pa udeležilo 7 (sedem) dam in 20 (dvajset) gospodov, torej od 70 pevk in pevcev samo 27, reci in piši sedemindvajset. Ali ni to naravnost škandal, sramota za naše raz mere! Da, ona prokleta komcdnost, ki se je vselila v našo družbo, ki pač rada posluša lepo pesem in jo še bolj natančno kritizira, ali da bi se kdo udeležil pevske vaje, o ne, to je preveč utrudljivo, to ni mogoče! Tako se pušča društvo na cedilu, potem se pa zmiguje z rameni, češ društvo nima več prave moči, ne deluje tako kakor bi moralo. In kdo drug je temu kriv, kakor samo lenoba, da rabimo pravi izraz, le¬ noba in nemarnost onih članov, ki se k večjemu ponižajo do edme zadnje vaje in potem seveda večinoma pokvarijo še ono, kar je zbor pri prej¬ šnjih vajah pridobil, kajti od vaj izostajajo na vadno le oni, ki so jim vaje najbolj potrebne. Saj ne rečemo nič, ako je človek res zadržan iz tega ali onega tehtnega vzroka, toda lenoba pač ni tak vzrok! Verjamemo, da je prijetnejše sedeti pri čaši vina in v zabavni družbi, kakor pa mučiti se pri pevski vaji, ali če mislijo vsi tako, potem je najboljše, da se skliče izvenredni občni zbor in društvo razpusti. — Prihodnja pevska vaja je v ponedeljek, dne 28 t. m. ob 8. (osmi, ne pa pol deseti) uri zvečer. Nade¬ jamo se, da današnje naše besede ne bodo zopet bob ob steno! (Predpustni program celjskih narodnih društev). Kakor smo že omenili v predzadnji , številki, priobčujemo predpustni program celjskih i narodnih društev, da se morejo izvenceljska | društva kolikor toliko ravnati po njem pri svojih prireditvah, da ne bo morda pozneje kakih | nesporazumljenj. .Celjska narodna čitalnica* j priredi dne 31. grudna t 1. svoj .Silvestrov | večer*, dne 31. prosinca p. 1. pa svoj .ples*. .Slovensko delavsko podporno društvo* priredi ! svoj .plesni venček* dne 9 prosinca. Slovenski celjski trgovski uslužbenci priredd svoj .II. tr¬ govski ples* dne 17. prosinca. Dne 21. prosinca in 2 svečana priredi .Celjsko pevsko društvo* gledališčni predstavi. .Celjski Sokol* priredi svojo maškarado kakor vedno, na pustno ne¬ deljo dne 14. svečana, .Celjsko pevsko društvo* pa na pustni torek, dne 16 svečana svojo domačo zabavo, maškarado ali karsibodi. Toliko torej v pojasnjenje. Ta program je stalno določen in se ne bo spreminjal. Za vsako prireditev se bode seveda vse podrobnejše pravočasno na¬ znanilo. (Gibanje slovenskih obrtnikov). Iz Sre dišča se nam piše: Uvidevši epohalen pomen združitve in skupnega delovanja, organizuje se vse; posojilnice, gospodarske zadruge, požarne brambe itd. snujejo si ali so si že osnovale svoje zveze in v njih uspešno združeno delujejo. Le eno je bilo do zdaj pozabljeno, naša obrtniška organizacija in ž njim naše narodno obrtništvo Z veseljem torej pozdravljamo namerovani slo¬ venski obrtni shod, kojega nam pod zaglavjem .Vredno, da se uvažuje* v zadnji številki .Domo¬ vine obljubuje Celjsko občeslovensko obrtno dru¬ štvo. Nadejamo se, da se na tem shodu postavi steber slovenskemu spodnje-štajarskemu obrt¬ ništvu, toda naj se pri tem izven Celja in celjske okolice stanujoči obrtniki v drugo vrsto ne potisnejo. Vseh želje in težnje naj se skupno v eni vrsti uvažujejo Mar ni hvaležnejše skupno delo ? Na Štajarskem obstoječe obrtne zadruge imajo, kolikor je meni znano, troje zvez. Eaa teh je za Štajarsko sploh, druga za izhodnjo in tretja za gornjo Štajarsko. Večina naših, torej tudi slo venskih obrtnih zadrug pripada graški zvezi, ki obstoji iz približno 30 zadrug. Kakor povsod, kjer še nismo emancipirani, tako nas tudi tukaj vladajo in vodijo Nemci, na njih milost in ne¬ milost je naše obrtništvo v obrtnih vprašanjih navezano—saj tudi naše zadruge svojega za¬ stopnika v tej zvezi nimajo. — Na papirju nam ta zveza sicer obljubuje mternacijonalncst, to je ono običajno reklamno sredstvo, ali predobro mi je še v spominu pred 3 leti vršeči se ptuj ski shod. Hitro bi se našlo zadostno število spodnje-štajarskih slovenskih zadrug za svojo zvezo, saj tudi izhodna in gomještajarska zveza imate vsaka komaj 15—20 članic (zadrug). Namen teh od države subvencijoniranih zvez je prirejati večkrat in na različnih krajih poučne obrtne shode, gojiti obrtno zadružništvo, pripo- magati k uspešnemu delovanju istega, presoje vati in poročati v obrtnih vprašanjih pristojnim oblastim, ustanoviti bolniško blagajno za mojstre, svetovati zadrugam v različnih zadevah, ki zah¬ tevajo enotne rešitve, pospeševati obrtnijske (tr¬ govske) koristi in koristi zadružnih svojcev (pomočnikov m učencev) itd. Da bi bil ta korak velikega pomena in vrednosti v socijalnem in narodnem oziru za spodnještajarsko slovensko obrtništvo, da bi se s tako organizacijo dalo še veliko rešiti, kar ni rešenega, o tem morda nihče ne dvomi. K temu delu je treba vzpodbujati naše obrtništvo, osobito naše obrtne zadruge, in uspeh ne bo izostal. Slavno občeslovensko obrtno društvo, ki je poklicano nas organizirati, bi sto¬ rilo stem hvalevreden čin. Merodajni krogi istega naj blagovolijo to uvaževati — ter nas ne samo v korist Celja in okolice, ampak za splošno dobro poklicati združene v eno vrsto na shod! Z-c. Opomba uredništva. Popolnoma se stri¬ njamo s temi izvajanji. Beseda, da bi se vseslo¬ vensko obrtno društvo potegovalo v prvi vrsti za Celje in okolice, se pa naj ne tolmačijo krivo. Toliko je namreč gotovo, da se morajo osnovati za ožja okrožja, recimo za ormoški, ptujski okraj itd. posebna obrtna društva, da v dotičnem oko- lišču vprežejo v prvi vrsti svoje moči. V vpraša¬ njih in zadevah, ki se tičejo obrtnih koristi cele Spodnje Štajarske, hode pa enoten nastop osred¬ njega društva seveda ne le potreben, ampak bode isto to vlogo, če se mu bode zaupala, zmiraj nesebično izvrševalo. Jamstvo za vse to je dano z dejstvom, da v tem društvu sedijo tudi neobrtniki, ki ne bodo imeli in nimajo vzroka potegovati se samo za lokalne koristi, ampak katerih želja in vzor je procvit vsega slo¬ venskega obrtništva na Štajarskem. (Na dan nedolžnih otročičev) je starodavna navada, da hodijo otroci od hiše do hiše („pa- metva*) s šibicami, in vsak, kogar vjamejo, jim mora dati kak dar. Z ozirom na neki dopis iz ormoške okolice v našem listu, nam piše naš naročnik, da bo uvedel pri sebi običaj, da dobi le dotični otrok pri njem darilo, ki hodi v slo Lovca sta bila toplo oblečena. V torbi sta imela vsak ogromen kos kruha in lep del sira ter v steklenicah dobre slivovke — kakor sta se bila dogovorila. Poleg puške imel je Pavljevid tudi malo sekirčioo in ko ga tovariš vpraša: .Čemu ti bo?“ odgovori mu modro: .Kdo ve, čemu še nama pride prav. Ž njo si lahko na sekava drv, ako bi naju zeblo, narediva si lahko tresek za ogenj in kakor se čuje klatijo se po zimi tukaj okolu vedno volkovi; glej, če puška ne stori svoje dolžnosti, je sekira vendar le sekira! Tako je cela reč!* Kuburid je bil takoj prepričan, da je njegov prijatelj res praktičen človek. Vsa okolica je bila pokrita z debelim sneženim plaščem. Bila je tako huda zima. da je sneg škripal pod nogami. De¬ belo ivje prijelo se je bilo naših lovcev, čeprav sta oba čvrsto pušila iz svojih pip. Njun razgo¬ vor je bil kratek, takorekoč mehaničen, ko sta korakala drug poleg drugega. Črez dobri dve uri prideta v gozd. Ker sta šla nad zajce, bilo je potreba, da si izbereta vsak svoje stališče. Franjo Kuburid kateri se je ponašal na tihem, da je boljši lovec od svojega tovariša in da pozna okolico bolje, odkaže sebi in svojemu prijatelju prostor, kjer ima vsak stati. Okolica je bila bregovita. Na neki neobra stli ravnici v gozdu je stal približno v sredini velik hrast, pod katerim se je nekoliko iz zemlje dvigal štor, ki je bil kakor pripravljen za sedež Nad ravnico so sa razprostirale njive vasi L ; povca. Kuburic reče prijatelju, naj ostane pod hrastom, a on hoče iti nekoliko bolj vstran za njive, kjer pri nekem križpotju stoji slično kakor tukaj divja hruška s štorom. Brž potem odveže nemirna psa in se poda na svoje mesto, a pridno po tleh vohajoča psa odbežita v gozd. Pavljevid stoji nekaj časa in čaka, čaka. Vse je mirno, nikjer se nič ne gane, ne vidi se nič, kakor bela okolica in dim, ki se vije nad vasjo. Kaj hoče dolgega časa? Obesi torej puško na vejo, vzame svojo sekirico, nateše iz štora tresek, nabere dračja, kolikor ga more in naredi ogenj Potem si še napolni pipo, sede na štor in čaka. Že prej je bil večkrat naredil kak požirek iz steklenice, a zdaj se spomni še večkrat. Ogenj greje lovca od zunaj, slivovka mu daje toplote od znotraj, pipa se kadi prav prijetno in — pri moji veri — naš gospod Štefan jame zamežiko- vati z očmi, pokimavati z glavo, dokler — ne zaspi. Zaspal je prav trdno. Toda ni še minilo kake pol ure, nakrat ga vzdrami iz sna nek polom. Brž skoči kvišku, drgne si zaspane oči in vidi, kako ravno pred njega prileti star zajec, katerega je eden izmed psov gonil tako divje, kakor bi mu bil zajec ozmerjal mater. Zajec ni bil celo dva metra oddaljen od presenečenega lovca. .Čakaj, lopov!* zakriči Pavljevid nevedoč v prvi sili, kaj mu je storiti in kaj pograbiti. Hlastne torej po sekirici, ka tera mu je bila ravno pri roki — na puško je bil celo pozabil pri tej zmešnjavi — ter jo vrže za zajcem, kateri se ustraši in zbeži vstran ra^no tja, kjer je imel Kuburid svoje stališče. Zdaj še le pride Pavljevidu na um, da se spomni puške, seveda prepozno. Vendar začne kričati na glas: .Franjo, Franjo! Evo ga, nad te pride — streljaj, streljaj!* A od nikoder ni nobenega glasu. Zajec beži ravno mimo hruške, pa Franje tova puška ne poči. .Franjo, oh Franjo!* kliče Pavljevid zopet in večkrat ko ga začnejo vznemirjati neljube slutnje, kam bi bil prišel tovariš. Ker je vse klicanje zastonj, gre pogledat. Ko se približa vensko Solo, kdor hodi v ormoSko ponemčevalnico ne dobi nič. Tako je popolnoma prav. Otroci kaj takega mnogo boljSe zapomnijo, kakor vse drage, pridige. Naj bi tudi drugi narodnjaki posnemali omenjenega našega naročnika, in ne samo v or moški okolici, temveč tudi drugod. (Vojaške stvari) Asistenčnim zdravnikom v neaktivnem stanju je imenovan g. dr. Ferdo Kunej, okrožni zdravnik na Vranskem. (Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj) je zborovalo dne 6. t. m. v celjski oko Itški šoli. Udeležba je bila vkljub sx rajno sla¬ bemu vremenu precej dobra. Po običajnem pred¬ sednikovem pozdravu se vzame z zadovoljstvom na znanje, da je na novo našemu društvu pri¬ stopila gospdč. Bogdana Žižekova od sv. Martina v Rožni dolini. Zapisnik zadnjega zborovanja se sprejme z dostavkom, da naše društvo ni kor¬ porativno pristopilo »Lebrerbundu", ampak v svoji večini; glasovalo se je imenoma glede ob¬ vezne naročitve „ Bundovega“ glasila. Uspeh tega j glasovanja je bil, da se je od 33 navzočih članov izjavilo za predlog 32. Pevci so s prav dobrim uspehom zapeli Volaričev ..Slovenski svet, ti si krssan". Glede I. občnega zbora „Zaveze slov. j Staj učiteljev in učiteljic" nam pojasni g pred¬ sednik različne ovire, kakor zlasti to, da so društva počasi prijavljala pristop — letnino so plačala samo 3 društva, večina društev pa sploh ne smatra te .Zaveze" kot potrebne. Sklene se naposled, da se tekom tega meseca skličejo vsi upravni odborniki, oziroma odposlanci društev ’ v posvetovanje in ti potem določijo prvi občni zbor. Z ozirom na ukaz okr. šol. sveta celjskega glede zemljepisnega in zgodovinskega pouka se pride po živahnem razmotrivanju do zaključka, da je poučevanje zemljepisja po okrajih nezmisel. Tozadevna resolucija se bo pri prihodnjem zbo¬ rovanju predložila in objavila. Pri točki „Iz šolske prakse" se je to pot prerešetala potreba stenskih začetnic kot nazorilo in pripomoček uspešnega čitanja v zboru. Takisto bi bilo velike važnosti, če bi se pri morebitni novi izdaji 11. nemške vadnice izpremenili berilni sestavki s podobami v svrho lažjega umevanja dotičnih sestavkov. Sploh je pa to zadeva, ki sodi v obliki predloga v letošnjo uradno konferencijo. Glede lil. plačilnega razreda bo tudi „Štaj. učit. za¬ veza" potrebno ukrenila, da ta točka ne izgine z dnevnega reda. Pri prihodnjem glavnem zbo¬ rovanju ki se vrši 6 januarija 1904., nam bo tovariš Schmorancer podaval nekaj prak¬ tičnega o risanju. (Umrl) je 20. t. m. v Št. Juriju ob juž. že leznici ondotni posestnik Janez Oset, po domače Goriški. Bil je 18 let občinski odbornik, vrl na¬ rodnjak, ki je svoje otroke vzgojil v narodnem duhu, v poštene Slovence. Blag mu spomin! (Sv. Lenart v Slov. gor.). Gospod urednik, če Vas kdaj nesreča zanese k nam, Vam sve tujemo, da si galoše privežete, drugače jih iz¬ gubite v blatu — gotovo me razumete, ker veste, da je naš župan oče Sedminek in njegov sveto- hruški blizu do kakih deset korakov, zapazi v snegu tovariševo puško. „Za božjo voljo, kaj pomeni to?" vzklikne Pavljevič prestrašen, pomišljujoč, kako najhujše zlo bi se bilo moglo dogoditi. .Dragi Štele, ljubi Štefe!" začuje se nakrat glas iz zemlje, dober seženj daleč. Pavljevič se obrne tja, od koder je slišal podzemeljski glas in pride do neke odprtine. .Štefe, si li ti tukaj?" oglasi se Kuburič iz luknje. .Za Boga, kam pa si prišel?" začudi se Pavljevič in se ogleda. ,To je vendar volčja jama, volčja past!" ,Da, volčja je! Naj bi Bog dal, da bi se zasula! Toda potegni me vun!" prosi Franjo. In Štefe izvleče z veliko silo Franja na ravno. Ko je Franjo na prostem, pripoveduje, kako je v bližini zapazil lisico, pa se ji je hotel prav pazno približati. A ko se je nekoliko oddaljil od svojega stališča, ni zapazil volčje jame, katero je bil izkopal neki vaščan, da bi lovil volke in prejemal zanje deželne, nagrade in je padel v njo. Lovš se z rokama, odletela mu je puška v sneg in Bogu se je zahvaliti, da ni pri tem vrato¬ lomnem prekucavanju bilo kake druge nesreče. valeč skokonogi Toplak. Skoraj bi smel trditi, da je nam blatna cesta nekako ljuba, ker zabrani, da še kaj hujšega k nam ne pride, namreč N. Jahn. — Ko je še bil Jabn urednik „mari- burgarce", vabili so ga nemčurji vedno k Sv. Lenartu, da je blatil v svojem sirarskem listu vse, kar je slovensko. — A sreča je opoteča. Že Mariborčanom je presedalo to gnjusno rovanje proti Slovencem, pa so ga postavili na polje. — Bil je Jahn brez vsake pomoči — usmilil se ga je znani mariborski Franci ter ga vzel na svojo viničarijo. — Presedalo je Jahnu slovensko solnce, zato je dan prespal, ponoči pa je prišel k Sv. Le¬ nartu, da mu njegovi prijatelji zaterejo glad in žejo. — Zjutraj si ga videl razoglavega pri Sed mineku. Klobuk je nosil vedno v roki, ker so mu miši oglodale krajce, — a skozi hlače se je bliskal beli dan — in bnotov nič seveda. — Oglasil se je pri vseh trgovcih in pri svojem ro jaku Benešu. — Najraje je bil pri očetu županu, ki je trkal pri drugih .Nemcih" rekoč: .Glejte, Jahn je toliko storil za nas Nemce in je obljubil še storiti" — pa so jo oče župan skupili. Tuintam so se za županom jezno vrata zaloputnila. To je bila živa slika po stari rečenici — eden prosi, drug klobuk v roki nosi. Kdo torej pomaga Slo¬ vence blatiti? —Vaš svetovalec, notar Toplak, Vam, g župan, večkrat reče .nasvidenje" — do volite tudi meni, da Vam kličem .na svidenje" očka župan. Slovenci in Slovenke! Vsa celjska narodna društva so sklenila, odkupiti se letos za novoletna voščila z doneski za .Dijaški dom". — Posnemajte vsi to velikosrčno misel in prispevajte vsi, če tudi z malimi darovi k tej lepi ideji. — Imena darovalcev se bodo v našem listu naznanila. Društveno gibanje (Vabilo) k seji upravnega odbora .Zveze slovenskih štajarskih učiteljev in učiteljic" na dan 6. prosinca 1904 ob polu 10. uri zjutraj v Celju, Nova ulica št 9, v prostorih deške oko¬ liške šole. Spored: 1. Poročilo o dosedanjem delovanju .Zveze" in o njenem položaju. 2. Se¬ stava programa za upravno leto 1904 3 Dolo¬ čitev časa za L redni občni zbor. 4. Predlogi in nasveti. — K polnoštevilni udeležbi vabi vljudno vodstvo .Zveze" v Celju, dne 12. grudna 1903 Armin Gradišnik, tč. predsednik. (Narodna čitalnica v Nazarjih) priredi dne 27. t. m. pri gosp. A. Remicu veselico z igrokazom .Šolski nadzornik* *. — Gostje dobro došli! — Posamezna povabila se ne bodo pošiljala. (Bralno društvo v Št Pavlu v Savinjski dolini) priredi svoj občni zbor prvo nedeljo po Novem letu, t. j. 3. prosinca 1904 in sicer v dru¬ štvenih prostorih pri .Peku". Spored: 1. Poro¬ čilo predsednikovo o društvenem delovanju pre teklega leta 1903. 2. Poročilo tajnikovo in bla gajnikovo. 3. Pregled in odobrenje letnega računa. 4. Volitev novega odbora. 5. Naročitev časnikov in knjig. 6. Vpisovanje novih udov. Vabljeni ste vsi društveniki, pa tudi nedruštveniki, ki že¬ lite pristopiti k našemu društvu! Več nas je, boljše je! (Iz Konjic) Bralno društvo v Konjicah pri¬ redi na Št Janževo, dne 27. decembra 1903 po¬ poldne ob pol 4. uri v čitalniških prostorih Na rodoega doma gledališko predstavo .Srednja pot, najboljša pot". Nato sledijo pevske točke in ale¬ gorije. Med posameznimi točkami svira narodna godba. Vsaka prireditev bralnega društva je biia dosedaj močno obiskovana in gotovo tudi na Št. Janževo izmed konjiških Slovencev, kakor tudi okoličanov nihče ne izostane. (Učiteljsko društvo za brežiški in sev niški okraj) ima svoj glavni zbor dne 6. janu¬ arja 1904 ob 10 uri dopoldne v novi šoli na Vidmu. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dru štvene zadeve. 3 Poročilo o društvenem de¬ lovanju leta 1903. 4. Poročilo blagajnika in pre¬ gled računa za leto 1903 5. .Dajte nam realnih knjig" (poroča g. Jamšek). 6. Nasveti. Tovariši in tovarišice! Udeležite se zborovanja polnošte¬ vilno! Odbor. (Športno društvo .Maribor") ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 30. t. m. ob 8 1 j i uri zvečer v prostorih restavracije v Narodnem domu po običajnem dnevnem redu. (Sv. Jurij ob Ščavnici) Tukajšnje bralno društvo priredi na Silvestrov večer tamburaški in pevski koncert v gostilni pri .Veselem kmetu* z mnogobrojnim sporedom. Vabi torej vse prija¬ telje te narodne godbe kakor tudi petja ter je že v naprej najprijazneje pozdravlja: .Dobrodošli’! Odbor (Vabilo) na občni zbor katoliškega »loven skega politiškega društva .Sloge* v Ormožu, ki se vrši dne 29. decembra 1903 ob 2. uri po¬ poldne v prostorih okrajnega zastopa. Dnevni red: 1. Poročilo vodstva o delovanju in stanju društva. 2. Volitev novega vodstva. 3. Slu¬ čajnosti. Turistična pisma, m. Kdo bi si pred desetimi leti mislil, da se bode iz šibkega, novorojenega deteta, kateremu so dali ime .Slovensko planinsko društvo 1 -, v dosedanji kratki dobi življenja razvilo tako brhko in krepko bitje? Ustanovni občni zbor se je vršil dne 27. sve¬ čana 1893 v Ljubljani ob pičlem številu udele¬ žencev. Koncem leta je Štelo S. P. D skupno z obema prvima podružnicama Kamniško in Sa Pavljev ; č kakor je mnogo ljudi, ki se radi smejo tuji nesreči, jame se na glas smejati svo jemu pobratimu. ,Pa čemu se nisi oglasil, ko sem te klical?" vpraša tovariša. .Kako bi se naj oglasil," odgovori ta, .ko si kakor divji kričal: Franjo, Franjo — evo ga, nad te pride! Mislil sem, da je volk in zatajil sem se, kakor bi ne bil živ “ Zdaj se začne Pavljevič smejati še huje, tako da mu mora naposled pomagati še celo Kuburič. čeprav nevoljen. Ko je bilo smeha dovolj, odločita se iti domov in to storita tudi takoj, kakor hitro se vrneta psa. Med potom stopita tudi nekoliko v krčmo, da se pokrepčata. Ko jesta svoj sir in pijeta krčmarjevo vino, odpro se vrata in v sobo stopi čvrst možak, noseč zajca v roki. .Kupiva zajca," reče polglasno Kuburič svojemu prijatelju, ,da se nama ne bodo rogali doma * .Kupiva ga," pritrdi Pavljevič. Kupita torej zajca za dve kroni, ko sta še prej prepričala moža, da bi niti v mestu ne dobil toliko. .Kje pa si ga dobil?" vprašata nato lovea kakor enoglasno. .Ravno pred kratkim časom. Pritirala sta ga okolu mojega plotu dva psa; jaz skočim brž v hišo po puško, počim po njem in zdaj ga vidite tukaj." »To je bi naš zajec!" zašepeče Pavljevič Kuburiču na uho „No — pa saj je sedaj zopet naš!" odgo¬ vori Kuburič ravno tako tiho. * * * Srečno sta prišla lovca še pred večerom domov in sta veselo prebila božični večer. Drugega dne po božiču — na prvega iti v goste bi bila velika sramota — povabi Knburid gospoda in gospo Pavljevič na pojedino tistega zajca, katerega sta bila lovca ustrelila. A po obilo povžitem vinu razvezala sta se tudi na Šima lovcema jezika in pomaiem ter pomatem prišlo je vse na dan. Povedala sta vse svoje lovske neprilike pri lovu na predbožični dan. .Nisem li pravila," oglasi se po dokonča¬ nem pripovedovanju in po nekoliko poleglega smehu gospa Julika, ,da vaju bode Bog kazno¬ val, ker sta hotela iti na lov na tak praznik?" Kaj hočemo-Bog daje tudi ženski včasih prav' 605 vinsko le 225 članov; letos pa jih ima 1775. Poprečno naraste število članov vsako leto za 2.3 »/o Koliko pa je še takih rodoljubov, katerim bi letnina 6 K ne smela biti prevelika, ki bi lahko položili te borne kronice za osamosvojo naših planin. Oglejmo si nekoliko delovanje S P. D.! V triglavskem pogorju so Triglavska koča na Kre¬ darici. Vodnikova koča na Velem polju, Orožnova koča na Črni prsti, koča na Rodici, Staničevo zavetišče, Aljaževa koča v prekrasni planoti ?rata in Aljažev stolp na vrhu Triglava. Zraven Triglavske koče je lepa kapelica in ob Aljaževi koči so letos zidali velik hotel ..Aljažev dom", kateri se bode otvoril leta 1904. Najbolj podpira delovanje S. P. D. v triglavskem pogorju znani župnik g. Jakob Aljaž na Dovjem, ki žrtvuje ne le čas, ampak tudi precej denarja v omenjeno svrho V divno lepi „Planici‘' pod Jalovcem so zgradili lično verando in tudi Tom čeva koča na Begunjščici je last S P. D. Vrhu Golice se postavi prihodnje leto Kadilnikova koča in nad Kranjsko goro ob Razoru dosedaj še neimenovana koča. Soška podružn ; ca ima na Krnu Trillerjevo kočo, češka pa pod Griatavoem . Čaško kočo 1 '. Na Grmadi v Polhograjskem pogorju te vabi pod svoj krov primitivna planinska stavba, na Usct nad Zidanim mostom pa po naduč telju Jurkotu imenovana Jurkova koča V Savinskih planinah je postavila Savinska podružnica pod Ojstrico Kocbekovo kočo in zraven nje jubilejsko kapelico, na Koritih Lučko kočo, na Golčki plarini Mizirsko, na Menini Gornje grajsko, na Mrzlici nad Žalcem Hausenbichlerjevo kočo in pri slapu pod Rinko leseno verando. Na Boču je tudi majhna koča, katero bode na treba povečati in udobneje urediti. Kamniška podružnica je letos stavila veliko zgradbo na j Kamniškem seilu, katera bode šele prihodnje leto izročena prometu. Na zelenem Pohorju kipi j proti nebu visoki Ž gertev stolp, s katerega | uživaš prekrasen razgled. Omeaiti še moramo, da bode v kratkem stavila ziljska podružnica planinski dom pod Krnico v Zajezerski dolini. Razun svojih planinskih stavb je svojim članom S 1 . Pl. Dr. poskrbelo planinske sobe na Sv. Višarjah, na Sv. Gori pri Gorici, pri Planin- šeku nad Lučami in v letovišču na Zahomski planini nad Trbižem, kjer lahko isti prenočujejo po znatno znižani ceni. To bi bilo reči o bivališčih. Toda ne le stavbe je Sl. Pl. Dr gradilo; ampak tudi nebroj novih, popravljenih in zaznamenovanih potov, Savski most med Radovljico in Kamno gorico, več sto napisnih in orijentacijskih tabel itd, je delo omenjenega društva. Skoraj povsod v slo venskih planinah najdeš sled neumornega njego vega delovanja Društvo izdaja mesečnik „Pla- ninski Vestnik", katerega dobivajo člani zastonj, in v katerem so prezanimivi spisi turistične in krajepisne snovi. Češka podružnica ima svoj časnik „Alpsky Vestnik”, ki poroča skoraj iz¬ ključno le o naših planinah. Spisale in izdale so se razne knjige in prirejala tekmovanja amateur fotografov v slikanju pokrajin in planin. Tudi znanstveno in drugače je društvo delovalo. Po¬ magalo je c. kr. vojnemu geografskemu zavodu pri novem mapiranju naših kraje?, osnovalo vre¬ menska opazovališča, vplivalo v prometnem oziru na ugodnejši poštni i i železniški vozni red itd. Osrednji odbor kakor tudi posamezne po¬ družnice so prirejali poučno - zabavne planinske večere in predavanja, ter sploh se je gledalo na to, da se’ je nudilo vsakemu kaj koristnega in lepega, ter vzbujala ljubezen do prekrasne naše domovine. Društvo ne pozna političnega strankarstva; pod njegovim okriljem se zbirajo Slovenci in Slo vani vseh slojev in vseh političnih struj. Končam z besedami, s katerimi je zaključil osrednji odbor svoje poročilo o lOletnem delovanju: ,Za narod ustanovljeno, med narodom de¬ lujoče, naj budi društvo ljubezen do domovine, naj Siri spoznavanje bogastva, ki se nam blesti v prirodnih njenih krasotah Ob čartl, s katerim prešinja veličanstvo narave človeško dušo, naj plemeni Slovensko planinsko društvo naš narod in tako izvršuje ono nalogo ki mu pristoji kot pospeševatelja kulture 1 '. — ij. — Do piši. Iz Moravec in okolice. Kaj je vendar to? Klici, vpitje na pomoč, tudi preklinjanje in pokanje z bičem, kakor v turški vojski, zraven pa sopenje in stokanje živine' Vse to se sliši skoro vsak dan na znani „Grobšinski“ cesti na pol ure okrog. Vse kulturne države, dežele in okraji se brigajo dandanes v prvi vrsti, da imajo dobre ceste, a cesta, kakršna je ta „Grobšinska“, pre¬ sega, kar se tiče zanikrnosti, vse slične naprave v Avstriji. Ta cesta je vsemu voznemu svetu na daleč predobro znana, da se kar strese voznik, če sliši samo ime, zona ga obide, če je bil kedaj tako nesrečen, da se je moral tam skozi mučiti. Treba pa je pomisliti, da to ni bogsigavedi kako dolga cesta, ne, to je le majhen košček, komaj 500 metrov iz Moravec na okrajno cesto, koja vodi čez „GrobšČine v Ptuj. Rabijo jo v prvi vrsti in so na njo nave zani vsi prebivalci desne polovice Male nedelje, potem Moravci, Godemarci, Trnovci, Rucmanci in Vogričevci in več ali manj ostali prebivalci malonedeljski. Kakor se iz tega razvidi, se ta blatna, močvirna proga mnogo rabi. Toda kaka je vožnja po ti cesti? Voz se vleče do poda v blatu, kolesa se iz njega ne vidijo, dočim slabeja živina kar tam ostaja. Omenjena cesta spada pod Galušak in Sa- kušak, kateri občini jo pa najmanj rabite ali pa čisto nič, zatorej tudi nič ne storite, a prej ome¬ njeno prebivalstvo, katero je ravno na to cesto navezano, pa tudi ne more iti ceste popravljat v druge občine ozir. v druge okraje In tako ostaja ta nesrečna cesta v slabem stanu, nihče se za njo ne briga. Voznik, kateri z grozno težavo preplava blatno morje, prekolne občinske in okrajne predstojnike, in tako se ta I cesta leta in leta popravlja. Vprašam torej in z menoj na stotine drugih: Jeli to častno za dandanes, da se mo¬ rajo take stvari vleči na dan? Ali se ne da to trpinčenje živali, kojemu na svetu ni enakega, odpraviti ? In slednjič, kdo je vzrok vsem tem nedostatkom? Na ta vprašanja bodi to • le odgovorjeno, oziroma predlagano, kdor pa ve za boljši nasvet, naj pride brez odloga žnjim na dan. Občine Galušak, Sakušak, v prvi vrsti Moravci, Mala nedelja, Godemarci, Vogričevci, Trnovci in Rucmanci naj skličejo shod, določijo dan, ter določijo, koliko stori ena ali druga občina, Ker bi pa poprava ceste stala več sto takov, kar bi bilo za občine preobčutno breme, naj bi prosili okrajne zastope Ptuj, Gornja Rad¬ gona, Ljutomer ter deželo za podporo, in potem bi bilo lahko delo z združenimi močmi, da se odpravi to grozno trpinčenje živine in tukaj¬ šnjega prebivalstva, in ne dajte poprej miru, dokler ne bode to nesrečno vprašanje ugodno rešeno, ker obenem bode rešeno. prebivalstvo in tudi uboga živina že večletnega trpinčenja. Občinski urad Moravci smatra ta dopis kot popolnoma resničen in potreben, prosimo torej, naj ga blagovoli slavno uredništvo zanes ljivo priobčiti. Občina Moravci, dne 13. decembra 1903 Anton Špindler, župan. Matija Kump, Alojzij Vogrinec, Jernej Veršič, Martin Kobnjak. N ar odno - gospodarske novice. Našim vinogradnikom, (Napisal Ivan Vuk). (Dalje.) 9. Rdeča zastavica Ta sorta je zelo razširjena na Sp. Avstrij¬ skem in zasluži, da bi se tudi na Štajarskem upoštevala. Zastavica je zelo rodovita in daje žlahtna vina. Trta raste krepko in vztrajno, vendar radi pozne dozoritve zahteva bolj toplo, suho lego. Tej sorti najbolj škoduje peronospera in se mora za to najmanj 4 krat škropiti. Jagode so okrogle in srednje debelosti. Vino je dobro za buteljke. 10. Žlahtni n a je znana po vseh vinogra*dib. Trta raste srednje močno in se reže na kratke in dolge reznike. Žlahtnine je več vrst, bela, rdeča, muškatna žlahtnina, ki ima lastnosti muškata in žlahtnine združene, peteržiljeva žlahtnina, ki ima bitje, kakor peteršilj in še druge. Vse žlatnine pa imajo velike, rahle grozde na dolgih peceljnih, jagode so okrogle, srednje debelosti, trde, pri jetno slačne in sočne. Dozori koncu septembra in v prvi polovici oktobra in da najboljšo na¬ mizno grozdje, se da dobro odpošiljati in ne gnije rado. Žlahtnina je stanoviten trs zoper mraz in rodi najbolj v topli legi, na globoki, dobro gnojeni zemlji. Suhe lege nima rad. V cvetjh je občutljiv in se rad osiplje. Vino je lahko, sladko, pa ni stanovitno; pač pa se da izborno mešati z bolj kisline bogatimi vini, kakor s šiponskim vinom (1 del žlahtninskega na 3 dele šiponskega) Dobro je zraven šipona saditi nekaj žlahtnine. 11. Žolti plaveč je najbolj razširjen po bizeljskih vinogradih in na Hrvatskem, kjer je zelo priljubljen radi ve¬ like rodovitnosti. Reže se na šparone in reznike. Dozori v drugi polovici oktobra. Njegova vina so lahka, slaba in kisla. Zato se ravno ne pri¬ poroča saditi te sorte tam, kjer se gleda na to, kakšno vino se pridela. Sadijo ga le oni, ki ho čejo imeti mnogo slabega vina in po nizki ceni. Jagode so srednje debelosti in okrogle. Isto je tudi s 12 Krhlikovcem ali ramfolakom ki je nasajen po haloških goricah in zelo rodo viten. Vendar daje vino tako kakor plaveč. Grozdje je bele in rdeče barve, jagode srednje debelosti in okrogle. 13 Slankamenka je iz Slavonije. Grozdje zelo trpežno in ne gnije rado. Slankamenka je zelo rodovita Vendar te tri zadnje sorte niso takšne, da bi je priporočal. Sorta ki rodi čez mero, ne da nikdar dobrega vina, in vend ir moramo mi gledati, da bodemo imeli dobro vino, ki se bo drago prodajalo, ker drugače ne moremo obdelovati dragih vinogradov. Na Ogrskem in v Slavoniji lahko imajo slabša vina, ker je tudi lahko ceno prodajajo, ker de¬ lavci niso tako dragi, kakor pri nas. Mi ne smemo gledati na to, koliko vma bodemo pridelali, ampak kakšno vino. Tukaj še hočem omeniti sorte, ki so pri pravne zs črnino, akoravno prirejanje črnine pri nas ni v navadi. 1. Modri burgundec je doma, kakor beli na Francoskem, znan tam pod imenom Pinot noir. Trta raste srednje močno ter tudi rodi srednje. Reže se na šparone na 8—10 očes in ljubi svežo, krepko zemljo. Raste v vsaki legi, bodisi v nižavi ali na bregu. Ta sorta daje najboljšo črnino za buteljke. Jagode so drobne in okrogle. 2. Modri portugizec, katerega že ime kaže, da je od daleč, tam sem od Portugalskega. Pri nas je zelo razširjena in rodovitna trta ter krepke rasti. Ima močan< debel les; zoper mraz je zelo občutljiva. Oidium, črni palež in peronospora ji zelo škodujejo. Iz tega vzroka zahteva tudi visoke, zračne lege. Reže se na kratke in dolge reznike. Grozdje zori koncem septembra in v začetku oktobra ter mnogo trpi od čebel, os in muh Vino samo zase ni ravno posebno dobro, ako se pa pomeša s kislejšim, n. pr. s črno francosko, pa da prav dobro in stalno črnino. Jagode so srednje debe¬ losti in okrogle. 3. Črna francoska ali Blaufrankiscb, se navadno sadi zraven portu- gizca. Trta raste zelo močno in bogato rodi ter ni tako občutljiva zoper mraz in drugih bolezni, kakor portugizec. Reže se kakor portugizec, za¬ hteva tudi enaka tla in lego. Grozdje zori 8—14 dni pozneje od portugizca in da vino, ki je vsled obile čreslovine in kisline kaj dobro za mešanje s portugizcem. Jagode so srednje velikosti m okrogle. 4. St Laurent je tudi prišel k nam iz Francoskega. Rasti je krepke iu tudi rodi prav bogato. Ker v nižini rad gnije vsled pregostih jagod, ga je dobro sa¬ diti na višje lege- Tudi trpi od peronospore in •06 ae mora pridno škropiti. Raže se na kratke in dolge reznike ali pa kakor zelenčič na reznike in oeroneke. To pač, v kaki zemlji je in kakšen je les. Grozdje zori nekaj pred portugizcem in da dobro črnino. Jagode so srednje velikosti in okrogle, pa jako goste. 5 K a vč i n a a 1 i k a p č i n a je zelo razširjena v Halozah in Bizeljskem, pa tndi po Hrvatskem. Trta je močne rasti ter bo¬ gato rodi. Jagode so srednje velikosti in okrogle ter lepo se svetlikajoče. Eavčina je zadovolina z vsako lego in zemljo in se reže na reznike. Radi lepega grozdja se ta sorta mnogokrat rabi za špalire ali brajde, ker daje lepo namizno sadje. Grozdje zori koncem oktobra in daje bolj lahko vino pa mnogo barve V Halozah in Bizeljskem se nareja belo vino, t. j da se drozga hitro spreša, ne da bi se pustila vreti, kakor je potrebno za narejanje črnine. 6. Vranek ali črnina je tadi razširjena po Štajerskem, posebno pa v Konjicah, kjer se sadi skupno s kanko. Trta je zelo krepke, stanovitne rasti in je zelo rodovitna. Reže se na šparone in na reznike. Ker je ta sorta ženskega cveta, se mora saditi med druge trte, katere istočasno cvetejo in tudi istočasno dozore. Grozdje zori pozno in se mora saditi v tople, zavarovane lege in suha tla, če hočemo dobiti dobro črnino. Vranek da tudi dobro na¬ mizno grozdje. Jagode so srednje debelosti in okrogle. 7. Črni tičnik ali Wildbacher, je najbolj razširjen na Sred. Štajarskem, kakor pri nemškem Podčetrtku in Ščavnici. On je tudi tu doma. Rasti je sicer srednje močne in ima tanek les, vendar je neobčutljiv proti mrazu, ne občutljiv v cvetu in zato zelo rodoviten. Zado¬ voljen je z vsako zemljo in lego. Reže se na kratke ln dolge reznike, pa tudi na šparone. Grozdje zori sredi oktobra in vino je bogato na kislini. Jagode so drobne in okrogie. Druge slovenske novice (Stolica za slovensko jezikoslovje na da¬ najskem vseučilišču) Cesar je imenoval privat¬ nega docenta in asistenta na dvorni knjižnici, dr. Vaclava Vondraka in privatnega docenta in urednika hrvatske izdaje državnega zakonika, dr. Milana pl. Rešetarja za izvenredne profesorje slovanske filologije na vseučilišču na Dunaju. Dr. Rešetat bo zlasti predaval o srbo-hrvatskem jeziku in književnosti. („ Wmdisches Gesindel 1“ v Ljubljani) „Win I disches Gesindel!" Saj bi človek sploh ne mogel verjeti, ako bi ne čital v ljubljanskih listih črno i na belem — da ne bi mogel, da je v Ljubljani možno tako sramotenje slovenskega življa. Po- j vodom tistega grdega izgreda, ki so ga — kakor smo že poročali — izzvali vojaki-Belgijci v go gostilni »pri bavarskem dvoru" v Ljubljani, je gostilničar Petsche psoval svoje lastno služab ; ništvo z »ivindisches Gesindel". In ta poštenjak j si je domišljal, da je s psovko »windisches Ge sindel" tudi — poplačal svoje služabmštvo! To pa se mu vendar m posrečilo. Toda moral je najprej plačati, kar je bil dolžan svojemu slo¬ venskemu služabništvu, potem šele je to cdšlo pustivši ljubeznjivo poklonjeni mu »Gesindel" v — gostilni »pri Bavarskem dvoru" na dunajski cesti v Ljubljani. (Nesreča na ljubljanskem južnem kolo¬ dvoru.) V nedeljo zjutraj ob pol 7. un našli so j na južnem kolodvoru nasproti kurilnice na tiru ! ležati mrtvega nad3prevodmka Ivana Kušca. Imel je zdrobljene prsi in levo roko. Kako je ponesrečil, se ne ve, ker ni tega nihče videl. Domneva se, da je šel med vagoni čez tir in se je tam v hipu vlak premaknil in sta ga pufarja ; prijela. Ponesrečenec bi bil moral s tovornim i vlakom se peljati v Trst. Kušec je bil 55 let star in je zapustil ženo in pet otrok. (Pri zgradbi železniškega predora skozi Karavanke) so naleteli zopet na velike težkoče. Zemeljske plasti so po nekod tako mehke, da se je bati, da se ne podsuje. Predor bodo sedaj izvršili v dveh paralelnih črtah, ki bodete lcčeni, ; druga od druge s trdnim zidom. Dela se tako podaljšajo za dve leti. Skozi Karavanke bodo prišli šele leta 1908 (Trasiranje železnice Vrhnika-Gorica) Pri¬ hodnjo spomlad bodo pričeli s trasiranjem za projektirano železnico Vrhnika-Gorica. Železniška proga se namerava zgraditi preko Smrečja, Go¬ doviča, Idrije, Rovt in Žirov. (Slovenski učitelji gredo s Koroškega) radi nasilstev, katere morajo pretrpeti v seda njih kričečih šolskih razmerah na Koroškem, Učitelja gg Mencin in Koschier že delujeta na Štajarskem, a sedaj je šel za njima tudi Jurij Lulek, dosedaj učitelj vodja na Suhi, ki je pre meščen kot učitelj v Makole. (Goriško učiteljstvo.) Dne 16. t. m. je do¬ ločila upravna sodnija na poziv nadučitelja v Mirnu Alojzija Urbančiča, da tičejo gorišbemu učiteljstvu petletnine z dnevom službenega nastopa. (Lepa italijanska mladina.) V Gorici so zaprli 13 in 14 letnega brata Karla in Franca Mosettiga, ki sta hodila pred dekliško šolo na govarjat učenke k nenravnosti. (Nadvojvodo okradel) 25 letni pisar ogrskih drž železnic, Jurij Tsosz iz Budimpešte, ki je 4 oktobra v kopališču v Opatiji okradel nadvoj vodo Ludovika Viktorja, je bil pred tržaškimi porotniki obsojen na dve leti težke ječe in na izgnanstvo iz Avstrije. (Uvoz laškega vina) tako narašča, da v Trsta skoro ne bo prostorov za skladišča. Lahi so jezni na državno oblast, ki je določila, da se mora došlo vino takoj izvoziti iz proste luke in ker tudi noče starega žel. predora pri Barkov ljah dati na razpolago uvoznikom. Tudi v Na¬ brežini in Tržiču so vsa skladišča napolnjena. Za skladišča rabijo tudi hleve, sedaj so pa pri¬ čeli graditi za to tudi barake. Ena tržaška tvrdka je plačala že 2 milijona kron colnine za nvoz laškega vina. Iz Galicije in Ogrske prihajajo Židje, ki nakupujejo velike množine laškega vina. (Hrvatske vesti). V soboto je imel varaž dinski »Sokol* svojo božično veselico, katere se je brez vabila tudi udeležil policijski koncipist Gašparic Ko se je zapela »Lepa naša domovina", je vse občinstvo vstalo, samo Gašpanč je de¬ monstrativno obsedel. To ostentativno žaljenje narodnega čustva je občinstvo silno razburilo, in ker je Gasparič z vso madjaronom lastno oholostjo jel reagirati na izraze nevolje, so ga krepke roke postavile na zrak. Pripomniti je, da je bila veselica samo za društvenike in vabljene goste, da torej policijski koncipist ni imel pra¬ vice priti na zabavo. Proti postopanju Gašparica se je starosta »Sokola" dr. Magdič osebno pri¬ tožil pri podbanu dr. Šumanoviča, kateri je ob ljubil, da bo oholega uradnika strogo kaznoval. Obravnava proti dr. Potočnjaku in Vitomiru Ko raču, ki sta več mesecov že sedela v pre.sko valnem zaporu radi spomladnih nemirov na Hr¬ vatskem, se je končno določila cbravnava na 16 januvarja prih. leto. Razprava bo baje zelo zanimiva. (Novice iz Amerike). Nazaj domov. Vedno več ljudi odhaja iz Amerike nazaj v Evropo. Vsake tri dni odpotuje približno 3000 ljudi. — Na lovu ustrelil se je po nesreči na Hibbmgu Matija Košir. Umrl je v Calumetu Slovenec Peter Žalec p. d Petrinčan, rodom iz Vrha na Balo kranjskem. — Nezgoda našega rojaka. Iz Cleve landa poročajo: Nedavno je bil nevarno ožgan rojak John Drugovič v Nottinghamu, O. Točil je iz soda gasolin, toda prišel z lučjo pre blizu, da se je nevarna tvarina užgala. Drugovič je bil naenkrat ves v ognju. Hitro je strgal raz sebe gorečo obleko in to mu je rešilo življenje. Sicer je bil pa nevarno opečen po obraza in rokah Politični pregled. ' (Delegaoije) so sprejele proračunski provi zorij v tretjem branju. Proračunski odsek bo nadaljeval svoje delo 11. januarja, dočim bodo odseki ogrske delegacije šele isto pozneje storili. Seja avstrijske delegacije je tra,ala v nedeljo po¬ poldne celih — 10 minnt. Poročevalec marki Bacquehem je naznanil, da je došel od ogrske delegacije dopis, v katerem se konštatuje. da se sklepi obeh delegacij glede proračunskega pro- vizorija popolnoma strinjajo. Nato je bil pro¬ račun takoj sprejet v tretjem branju Pred¬ sednik je koDČno še voščil delegatom prijetne praznike z željo, naj se povrnejo k sejam po praznikih v dobrem in nadepolnem razpoloženju. (Češko - nemško sporazumljenje?) Govori se zopet o možnosti, da se doseže sprava med Čebi in Nemci Pred kratkim se jo poročalo, da je v političnih krogih nastalo vprašanje, kako bi se ustvaril modns vivendi med tema nar d nostima. O tem vprašanju so menda razpravljali koncem zasedanja interesovane stranke. Poljaki so posredovali. Govorilo se je tudi o potrebi, da se v češkem deželnem zboru doseže sprava. (Avstrijska trgovska pogodba z Italijo) Dne 19. t. m. je v zadnji seji pred Božičem ita¬ lijanska komora sklenila z veliko večino, da se pooblasti vlada za sklenitev trgovinskega provi- zorija z Avstro Ogrsko. Prihodnjo sejo ima ka- mora 28. januarja 1904 — Avstrijski in ogrski delegatje so v soboto zopet prišli v Rim glede trgovinske pogodbe. (V hrvatskem saboru) je predložil dr. B e- sztyenszky predlog za pomiloščenje vseh obso¬ jenih in proganjanih oseb zadnjega pokreta. Dr. Mažuranič je interpeliral radi protizakonitih laških napisov v Primorju. Podban Šumanovie je priznal, da so ti napisi protizakoniti, ter je dejal, da je hrvatska vlada v tej zadevi že storila korake pri vladi v Budimpešti, a doslej brezuspešno. Predlog Bresztyenskega se je izročil pravnemu odseku. (V ogrskem državnem zboru) se je zaklju¬ čila generalna debata o rekrutnem kontingentu. S tem pa še predloga ni sprejeta; prijavljenih je še 15 obstrukcijsfeih govornikov z zaključ nimi govori, vendar je upati, da se v prvi seji po božičnih praznik h dožene ta preporna zadeva (Srbija). Iz Belgrada poročajo, da se je kralju Petru posrečilo pregovoriti vse zarotnike, da se na lep način odstranijo iz dvora. Pol¬ kovnik Mašin povabi baje vsak večer zarotnike na čaj. Pregovoril jih je, naj store patrijotično delo, ki ne bo zaostajalo za onim 11. junija: Tuje dr žave zahtevajo, da morilci kraljevi vsaj za nekaj časa odstopijo od svojih gospodujočih mest. Mnogo tovarišev mu je pritrjevalo; poseben vtis je zlasti napravila izjava, da meni v slučaju ne nadnih spletk kralj Peter odstopiti. Kralj bt postal njegov sin. Nek kraljev zaupnik je imel pogovor z rusk.m državnikom Muravjev-im. Ta je povedal, da ruska vlada obsoja delovanje opo zicije m bo tudi pokazala, da ni zadovoljna z napadi na kralja. Rusija se noče mešati v srbske notranje zadeve, car goji simpatije do kralja Petra in obsoja rovarje, ki dalajo v Srbiji spletke. Ta izjava je v Belgradu napravila velik vtis. — 36 poslancev je vložilo v saboru interpelacijo, v kateri zahtevajo, da se kaznuje pravoslavni me tropolit Inocencij, ker je zabajal na plese, zane marjal cerkev, poročil Aleksandra z Drago, po¬ neveril denar in se dal podkupiti. (Za Maoedonce.) V seji 18. t m. je bila v srbski zbornici sprejeta nujnost Novakovičsvega | predloga, naj se stradajočim bratom v Stari Sr¬ biji in Macedoniji podeli pol mili|ona dinarov podpore. — V ameriškem senatu je predlagal Penro8e, naj skuša predsednik pregovoriti vele vlasti, ki so podpisale berolinsko pogodbo, da skupno prisilijo Turč jo, izvesti reforme v Mace¬ doniji v prilog tamošnjim kristjanom. (Španija) Poroča se da se namerava zaro¬ čiti španski kcalj A fonz XIII s hčerko infantinjs Marije de la Paz, sestre kralja Alfonza XII. 1“ fantmja pride v januarju v Madrid Vesele praznike zeli vsem svojim odjemalcem Jftlton Jopolak, trgovec v Colju ( 498 ) Ljubljanska ulica. 607 Zahvala. Za vse prisrčne izraze sočutja in so¬ žalja med boleznijo in ob smrti našega ne¬ pozabnega ljubljenca IVANA prekrasne vence in šopke na njegov prerani -'grob, za mnogoštevilno častno spremstvo na njegovi zadnji poti in ganljivo petje se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno hvaledolžne se čutimo preč. g. prof dr. M. Opeki, blag. g. šol. svetniku ravnatelju dr. Junovviczu, slavnemu profesor¬ skemu kolegiju ljubljanske realke in nje dija¬ kom, preč. duhovščini, gg. pevcem, slavnemu gasilnemu društvu v Trbovljah ter slavnemu vodstvu ljudske šole trboveljske. Bog plačaj vsem! Ljubljana-Trbovlje, 23. decembra 1903. (497) Rodbina Kramarjeva. (494) ZAHVALA. Za vse izkazano sočutje povodom bo¬ lezni in smrti naše ljubljene matere, oziroma sestre, stare matere in tašče, gospe Antonije Janežič roj. Stadler kakor tudi za mnogobrojno spremstvo drage pokojnice k večnemu počitku izrekamo tem potom preč. duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo smo pa dolžni preč. duh. svet. I. Tombahu, župniku iz Št. Petra za pretresljiv nagrobni govor v slovo rajnici, slavnemu pevskemu zboru iz Bizeljskega za ganljivo petje, potem pa tudi vsem darovalcem prelepih vencev in končno sploh vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje. (499 1 Žalujoča rodbina. Št. 1794. (491) Razpis natečaja. (Mesta nadučiteljev in učiteljev oz. učiteljic). V političnem okraju Celje se bodo o Veliki noči 1904 sledeča mesta nadučiteljev, oziroma učiteljic stalno, odnosno tudi začasno popolnile: 1. na trirazredni ljudski šoli v Gotovljah, okraj Celje, III. krajevni razred, mesto nadučitelja; 2. na trirazredni ljudski šoli v Braslovčah, okraj Vransko, III. krajevni razred, mesto nadučitelja; 3. na dvorazrednici v Loki pri Žusmu, okraj Šmarje, III. V-rajevni razred, mesto učitelja oz. učiteljice. 4 V okraju Gornjigrad: na 4razredni ljudski šoli na Ljubnem,, III. krajni razred, dve mesti, in na dvorazrednici v Šmartnem, III. krajevni razred, eno mesto učitelja, oziroma učiteljice. 5. V okraju Laško: na dvorazredni ljudski šoli v Jurkloštru, II. krajevni razred, na trirazredni ljudski šoli na Dolu in na dvorazredni pri Sv. Jederti, lil. kra¬ jevni razred, po eno mesto učitelja oziroma učiteljice. Pravilno opremljene prošnje se imajo postavnim službenim potom vložiti do dne 15. prosinca 1904 pri dotičnem krajnem šolskem svetu. CELJE, dne 12. grudna 1903. Lep „landauer“,„ dvouprežen, polkrit voz 496) 2-1 kakor tudi več sani je naprodaj. Kje, pove upravništvo „ Domovine 11 . Proda se oziroma da v najem za dobo 5 do 6 let lepo posestvo v Hrastovcu, Sv. Briz, občina Skale pri Velenju. Posestvo je oddaljeno od Velenja s / 4 ure, leži v bližini premogckopov D. pl. Lapp; je torej tudi pripravno za vzdrževanje gostilne, kakor tudi za usnjarijo, ker se je ista tudi poprej mnogo let tukaj izvrševala. Posestvo obstoji iz novozidane, enonad¬ stropne hiše, kozolca, svinjaka, marofa in usnjar- nice; nadalje spada k posestvu 3 hektare njiv, I Vs hektara travnikov, zasajenih z mladim sadnim drevjem, 50 arov vrta, 1 hektar pašnikov, II V, hektara gozda. (486) 3—2 Pri vinogradu je lep hram, in v bližini posestva jako dobra, tekoča studenčnica. Pogoji prodaje, kakor tudi najemnine so jako ugodni in se naj b agovolijo rt flektanti tozadevno vprašati naravnost pri posestniku Martinu Šuster-ju v Mozirju. Zelo okusna pijača je ?5!?}' a svojo veliko zalogo vedno svežega blaga po najnižjih cenah. Nadalje priporoča iz svoje zaloge sloviti konjak grofa R. Keglevicha. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke. Postrežba točna in solidna. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da sem prevzel # gostilno v ,Narodnem domu 1 v Celju kjer bodem toči! vedno sveže, dobro marčno pivo, pristna cena vina ter postregel z najboljšo kuhinje po nizkih cenah. J J ANTON KOŠTOMAJ, gostilničar Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.