Leto II1.9 štev. 163 Poštnina pavžalfraca. V Lla&ljanl, četrtek dne t3. Julija 022 Dana*nja Številka 1 Din - 4 K izhaja Ob 4 afrrtrah Stane mesečno T-JO Die ta inozemstvo iS"— * Oglati po tarifa, Uredništvo: Miklošičeva cesta žt 16/1 Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Up ravni fctvo: Ljnbijana. Prešernov* ni. St. 54. Telet št. 36. Podr užn-ce: Maribor. Barvarska ulic« št. 1. Tel. št 22. Celje. Aleksandr. cest* Račun pri poStn. čeknr zavodu štev. 11.842. Današnja števlka obsega osem strani in stane en dinar. Ljubljana, 12. julija Konferenca v Haagu je jalova in se bliža svojemu koncu. Prvi maki ostre konferenčne krize EO se pojavili minuli teden v petek na prvi podkomisiji za zasebni imetek. Na eni strani ota stala Krasin in Litvinov, na dnigi zastopniki vseh evropskih držav, zlasti Anglije, Belgije in Francije. Do konflikta je mc-raJo priti Težko je izravnati tako različna načelna stališča. Izak o r js temelj zasebne lastnine in temelj takozvanega »komunizma*. Sovjetski delegati so dovolj jasno pokazali, za kaj jim v glavnem gre: Za posojilo in gotovino, s katero bi sovjeti podaljšali svoje življenje. Sovjetski manevri so od početka imeli tudi nekaj uspeha, ker zna zlasti Krasin manevrirati na prav orientalski na-čin. RaMiril ,je potom nekih korespondenc, da je Rusija pripravljena povrniti zaplenjeni imetek inozemcev do 90 odst prave vrednosti! Tcda čim je bil Krasin v Haagu, je takoj zopet objavil kats-gorieen demanti in izjavil, da ni nikdar dal slične izjave. Takoj na to pa je v zasebnem razgovoru z angleškim delegatom in predsednikom konferenčne podkomisije Sirom Filipom Greamom izjavil, da se njegove oficijelne izjave Razčiščena politična situacija. PAŠIČ PRISTAL NA KONVENCIJE Z ITALIJO. - SPORAZUM GLEDE ŽELEZNIC. - RADIKALSKI ODPOR PROTI DR. PEČIČU. l Beograd, IS. julija. (Izv.) Radi da- našnj >ga praznika — Petrov dan — je danes počivalo oficijelno delo v parlamentu Tem važnejša pa so bila posvetovanja. ki so se vršila med posameznimi politiki, oziroma ministri. Zelo važne odloke je prinesla tudi seja ministrskega sveta, ki se je vršila danes dopoldne. Sinoči in danes zjutraj sta imela dolge razgovore mini? rele i predsednik Pašič in miniser dr. Krstelj. Slo je za Pa-šičev odpor proti konvencijam, ki sta jih sklenila dr. Krstelj in dr. Rvbaf e Italijo. Došlo je do sporazuma, tako da je mogel ministrski svet danrs dopoldne pooblastiti ministra dr. Ninčiča in dr. Krstlja, da odredita vse potrebno za likvidacijo pogajanj z Italijo. Za Kret-Ijevo stališče se je na ministrski seji z vso odločnostjo zavzel tudi zunanji minister dr. Ninčič. Pred sejo ministrskega sveta je po-setil g. Pažiča minister poljoprivrede Pucelj. ki je stavil na razpolago svoj portfeli, češ da njegova stranka ne more več sodelovati v vladi, ker finančni odbor ni ugodil njenim upravičenim sedno in da je velika razlika med izja- j 0Tnr'ež^ v Sloveniji. Pašič je menil, da yami na javni sejL namenjeni komuni- j t0 vlaganj© g0 rj definitivno rečeno, stični in svetovni javnosti, izjavami, ki so storjene v zasebnem j razgovora, in ki niso zato nič manj ob- j vezne! Po takšni Krasinovi »zasebni*, pa i rendar »obvezni* izjavi, eo sovjeti pri-j ura vi jeni vrniti prejšnjim zasebnim j lastnikom koniisciranega imetja v Ru-j siji ne samo 90 odst vrednosti, ampak" se mnogo več! Ta naklonjenost se da in obljubil, da ga bo stavil na razgovor pri ministrski seji. To se je tudi zgodilo in ministrski svet je paoblastil fi: nančnega in prometnega ministra^ naj proučita zahteve slovenske kmetijske stranke in obenem tudi zahtev bosanskih muslimanov glede jadranske železnice. Tozadevna pogajanja so so vrtua opoldne in eo dovedla do sporazuma s SKS kakor tudi z Bosanci. Na podlagi tega sporazuma je sklenila vlada na svoji popoldanski sep, da sprejme v železniški gradbeni program progi Ko-čevje-Vrboveko in št. Janž-Sevnica ter zvezo jadranske železnice preko F oče s Sarajevom in Splitom. Minister Pucelj bo sedaj umaknil svojo demisijo. Pač pa se je pojavila nova težkoča glede zasedbe notranjega ministrstva, ker se radikalci protivijo demokratski kandidaturi dr. Pečiča. Radikalski klub se je na sinočnji seji z večino glasov iz-iavil proti PečiSu in Pašič je na današnji seji ministrskega sveta o tem obvestil demokratske člane kabineta. Ti so izjavili, da bodo poročali svojemu klubu. Kako stališče bo ta zavzel, še nI znano, vendar pa je skoraj gotovo, da se bo nastali konflikt poravnal brez težkih zapljetljajev. izjavii, ua, EC ujcgu.c uu^ijc.ud "j" • «- od^or m u^OCOl njenim uprav ioniu.ui o zasebni lastnini ne smejo vzeti dobe- j ^tovarn po izpopolnitvi železniškega in /la ifi Vftlika. razlika med izja- ] on^-ežja v Sloveniji. Pašič je menil, da komuni-!t0 ^^ g0 ni definitivno rešeno, ter med i ^ v f adalfnl poiek proračunske razprave Fiasko haaške konference. NEPLODNA POGAJANJA Z RUSI. - TUDI ANGLEŽI SO OBUPALI _ SEPARATNA POGAJANJA ITALIJE. - PRED NEPOSREDNIM ZAKLJUČKOM KONFERENCE. London, 18. julija. (Izv.) »Reuter* po- iivestij in da bo ruska delegacija odlo roga. da Je predsednik haaške konferenc i čila o povračilu privatne lastnine še>£ Izjavil da je zaradi zadržanja niske de- tedaj, ko se ji dovolijo mednarodni kre riiti. V sploincm so Rusi nastopali precej drzno. Italija nka delegacija se veseli da bo z Rusi lahko sama razpravljala v Moskvi, kamor se poda po zak'u'čk;< haaške konference. Ruska delegacija bo v soboto odpotovala. Ieg2cije nemogoče nadaljevati pogajanja. Haas;, 12. julija. (Izv.) Podkomisija za povračilo zasebne Imovine je v svoji današnji seji uvidela svoje neuspehe, tako da je predsednik lord Gream izjavil, da nima pomena pogajanja Se nadaljevati. Litvinov je odgovorit, da se konferenca nahaja še vedno v štadlju medsebojnih Pred spremembo vlade v Nemčiji. SOCIJALISn ODKLANJAJO PREDRUGAČENO OBZNANO. - SESTAVI SE NOVA LEVIČARSKA VLADA. Berlin, 12. julija. (Izv.1 Danes popoldne j vil državnemu zboru in zahteval za,upata razpravljali obe socialdemokratski i nico. Pri tem računa Ebert na eodelov;<-frakciji i delavstvom o novem zakonu ! nje centroma in demokratov. Tudineod za zaščito republike, ki je v sedanji obli-, ki za socialno demokracijo nesprejemljiv. Ce pa bodo socialisti glasovali proti, je razpust državnega zbora neizogiben* V ostalem obstajajo socialisti na tem. da je treba koalicijo na levo razširiti s pristopom neodvisnih. Ta sklep so priobčili državnemu kancelarju. ki ga ie sporočil predsedniku Ebertu, ki se mudi v južni Nemčiji na oddihu. Predsednik se bo v kratkem vrnil v Berlin in prevzel rešitev krize v svoje roke. Sestavil bo nov kabinet, ki se bo predsta- visni bodo v tem slučaju soglašali. BREZUSPEŠNA POIZVEDOVANJA PO LICIJE ZA MORILCI. Berlin, 12. julija (Izv.) Novo razpisana nagrada 2 milijona mark na aretacijo Rathenauovih morilcev povzroča med prebivalstvom različne govorice, ki so zapeljale policijo na napačne sledove t ar ja tako izgubila mnogo dragocenega čar sa. Policija je irvedls. nova .!a!»ko*o?.na poizvedovanja. NAČFI NO fii ASOVANJE V PETEK. — RAZPRAVA O AMERIŠKEM ^C^OJILU. — FORSIRANA SPECIJALNA BUDŽETNA DEBATA. V&raianie nemSkih plačil. a najtinmenost se ua i Beograd, 12. iulila. (Izv.) V petek po- toTdHS LZC 52 * ^allcvala proračunska tem, da pač potreDu ___ p . . „vor), d, Vo!a Vel - razlagati samo s jejo sovjeti nujno gotovega denarja in da bi /.a takojšnje posojilo bili pri oravljeni opustiti tudi ona 3voja bistvena in glavna načela, v katerih imenu razprava. Pivi to govoril dr. Voja Veli kovič, ki bo razvil finančni program demokratske stranke. Na izvajanja posameznih govornikov bosta na kratko od-vena in glavna naceia, v Kat-erin imenu 'i'-*"*1; . , v„„,_,,, so doslef preim fa toliko krvi in na-1 ««vorila Jmančm fcfc^ pravili ze toliko škode. ------------L/unaj, j*- juiijo. vif-/ sprejeti proračun še ta mesec. Pariz, 12. julija (Izv.) Nemška komisi- j Sportklub ie v današnji tekmi proti V finančnem odboru se je pojavilo mi- j ja, za vojno odškodnino je predložila da-j A q igraj neod]očno z 1 : 1 in si s jljenje, da bo treba v proračunu izvesti' nes reparacijski komisiji po državnem pri(jobil zadnjo točko za prvenstvo NOGOMETNO PRVENSTVO DUNAJA. Dunaj, 12- iulila. (Izv.) Dunajski tem Boljševiški cinizem je zares brez meje in brez primera. Prvi in glavni cilj sovjetov je vendar bil, da bi odstranili zasebno last in uničili »kapitalizem*. Njihov cilj je bila svetovna socialna revolucija. ki naj bi po celem svetu po-luetja »buržoazijo* in ustanovila raj. V njihovem ruskem raju pa leže danes mrtveci na kupih, povsod je propad, beda, glad, smrt Pri tem pa- je progla-1 in poročevalec dr. Šečerov, potem pa bo glasovanje o načelnem sprejemu budžeta. S sporazumom med klubi večine Je določeno, da se po načelni debati o proračunu stavi na dnevni red skupščine kot prva točka ameriško posojilo. V specijalnl proračunski debati bi morali glasovati o vsakem čienu posebej, tako da tf glasovanje šllenje, da bo treDa v proračunu izvcsu nes reparacijam Komisiji : pridobil zadnjo točko za prvenstvo dn- nckatere izpremembe. Posebno le volno' sekretarju spomenico, v kateri naproša ■ najskega prvega razreda. nanravilo mnopo doleov za Vern^i«, 7* odsoditev Dlačil v gotovini _. ministrstvo napravilo mnogo dolgov za Nemčija za odgoditev plačil v gotovini i preskrbo moštva ter bo za to potrebno, do konca leta 1924. Uvodoma navaja bržčas posojilo. Finančni minister le vla-, da je Nemčiji zaradi nenadnega padca di predložil predlog glede povlšanla po-' marke nemogoče plačati, čeprav ima te-srednlh davkov, da se tako pokrijejo novi koči obrok po 85 milijonov zlatih mark amandmani posameznih ministrstev v je pripravljen. Ce te izplača ji pa v pri-proračunu. Predsednik skupščine dr. Ribar le danes pozval poslance, naj se gotovo ude- Boria leže petkove seje parlamenta, ko se bo nehala generalna razprava o budžetu in se izvršilo glasovanje. Naroči! le dalje silno zavleklo, ker bi se moralo glasova- — -------- ----- - ti o 1000 do 1500 postavkah. Zato se bo predsednikom vseh klubov, nai opozo.e bržčas sklenilo, da se bo glasovalo po-i poslance, da ne odidejo z Beograda, do- . T? fiKS^S«« o važnejših členih o ostalih j kler se ne konča tudi podrobna debata o « P" -71 itaii. i Dn snnna/lov ie Drišlo tudi v b ^slists vnovii na deSU* i Nemčijo krivi samo 2idi, ter naglaša, da . „ . ^ . 4 . „ ' ne želi, da se Avstrija priklopi Nemčiji. . Rta\12; ^ . m ?feul I Masarvka visoko ceni in v^vi, da bo pri- je prišlo do spopadov med fašisti in ko- j ^ v kratkeffl do orliate!lskeza sporaz-munisti. En fašist je bil ranjen, vsled lutft" ~ T--------... - jeti. Dolgujete nam to posojilo ia popravek vojne škode Rusije.... Razume se, da je bil litvinov zavrnjen v meje dostojnosti. Boljševiki igrajo sedaj obupno igro. Nepomirljm so za boliševiško javmost neobičajno pomirljivi "in ljubeznivi pa so zasebno, ia kulisami, le nasproti onim, od katerih sa nadejajo posojila. Ta manever pa se je nonesrečil. in ravno tako se je ponesrečil poskus, skleniti separatna posojila Gream je zlasti zavrnil sovjetske pouudbe AnglijL Vendar položaj doslej ni popolnoma pojasnjen. Nekatere delegacije so se namreč zanimale tudi za privatne in zakulisne sovjetske obljube. Zato niso v Haagu izključena tudi presenečenja do 19. t m., do katerega dne morajo poedine delegacije izdelati svoie končno stališče do sovjetov. Vendar takšna presenečenja niso verjetna. Vsa Evropa izjavlja na usta svojih delga^ij, da obnova Rusije ni mogoča, dokler naj bi se vršila na temeljih, ki izključujejo vsako skupno delo in družabno življenje. Del takšnih komunističnih temeljev ie že opuščen. švicarski frank 13.94, drahma 2.21, Itali-j Do spopadov je prišlo tudi v Groesi janska lira 3.66, nemška marka 0.24, če-: pri Padovi, kamor so fašisti odposlali škoslovaška krona 1.43, rumunski leji 0.49 : kazensko ekspedicijo. Na obeh straneh bolgarski lev 0.49, peseta 11.70, holand- je bila po ena oseba usmrčena. V Giu-skl goldinar 29.15, danska krona 15.18,; glianu pri Napolju so fašisti uničili pro-100 avstrijskih kron 0.47, madžarskih 8,; store tamošnjega socialističnega društva poljskih mark 1.67. j Andria, 12. julija (I*y.) Fašisti so s pomočjo ojačenj iz Barija zasedli mesto NEMŠKI POSLANIK V MOSKVI. Iviterbo. Ob priliki obletnice smrti grofa ~ Berlin, 12. Iulila. (Izv.) Admiral Hln- i Jaromira (?) je prišlo do nemirov, pri kar tze, bivši' zunanji minister bo imenovan; terih je bil en delavec usmrčen. Kot 1232.25 — 1232.75, Milan 1239.70 — 1240.30, Newyork 279.94 — 280.06, Pariz 2259.50 — 2260.50, Praga 596.90 — 607.10, Sofiia 167.95 — 170.05, Varšava 463 — 467, Curih 5298.75 — 5301.25, valute: dolarji 278.44 — 278.56, levi 166.45 - 166.55, funti 1229.75 — 1230.25, fr. franki 2239JO — 224050, lire 1219.70 — 1220.30, dinarji 312.88 — 313.12, poljske marke 462 — 466, švic. franki 5268.75 - 5271.25, češke krone 606.60 — 606.85. Prasa, devize: Berlin 980 — 1000, Cu-KOLERA V OKOLICI BUKAREŠTE.! rih 888 - 892, Milan 124 - 126, Pariz a—«?■> .-o— ----------------. ; uma med češkim ln nemškim narodom. česar so fašisti aaaedd mestno hišo ter : ^ kmcu svo)lh kjav je v„jem $e Iz)a. vil, da bo došio prel ali slej do ekonomske zveze med Češkoslovaško, Nemčijo, Jugoslavijo in Avstrijo. Radio* lavi]a, da se je v okolici Bukarešte pojavilo 5 slučajev azljatske kolere. Preiskovanje bolezni le dognalo, da Jo je zanesel nek vojak, ki Je prišel iz Be-sarablle. Izdane so stroge naredbe, da se razširjenje kolere prepreči. za nemškega poslanika v Moskvi. term je ou cu uomiocu. protest se je proglasila generalna stavka; 1 VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA. London, 12. julija. (Izv.) »Journal* po- drugi del pa tvori še vedno bistveno jedro njihovih načel, sa katerimi se skriva največji zločin, kar jih je bilo na svetu. Sovjetom gre za njihovo oblast in za prestiž njihove takozvane države. Nam pa v prvi vrsti, da se reši Rusija, da se reši nesrečni stomilijonski slovanski na--od šibe božje, od katare je on odrešil s svojimi žrtvami nas na 1 zapadu. _NA POLETU OKROG SVETA. Pariz, 12- Julija. (Izv.) Letalski major Blake je na svojem poletu okoli sveta zapustil Abukir ia dospel v Ramlev pri Jeruzalemu. Proga znaša okoli 500 km; preletel Jo Je v 3 urah 20 min. Blake namerava danes nadaljevati svoio pot čez j -..-.Trp™ 7f|PFX v RFRT INI I sirsko puščavo v Bagdad, pri čemer ga ; CICER1IN ZOPET V BtKLl^U. bo spremlial angleški vojaški zrakoplov' Berlin, 12. luhja. (Izv.) Ruski zunanji radi brezžične zveze z Kairom in Bagda-! minister Čičenn se je povrn.l iz svojega roča Iz Madrida, da se je pri Palacijl zgodila velika železniška nesreča, ki Je zahtevala okoli 30 človeških žrtev in več težko ranjenih. Med žrtvami se nahajajo tudi predsednik apelacijskega sodišča Ci-reda, senator Lema in poslanec Barera. nadu raQ1 urezzicne zve« t mkuu m ..............- ■ konferenca v Haagu je jalova in ^e dom. če bi mogl pristati v puščavi. Pro-1 Potov= n^J^V k^^ bliža svojemu koncu. j ga znaša b00 km. j"" Kaj prids aa nio? skesa poslanika za Berlin, 47.70 — 48.30, Beograd 53.50 — 54J0. Sofija 27.60 — 28.40, Dunai 0.15 — 0.19, Varšava 0.70 — 0.80, Budimpešta 320 — 33n valute: nemške marke 990 — 1019, švic. franki 883 — 887, lire 221 — 223, fr. franki 406 — 408, funti 216 — 218, dolarji 47.70 — 48.30, dinarji 53.50 — 54.50, levi 27.60 — 28.40, avstr. žigosane krone 0.17 — 0.21, poljske marke 0.70 — 0.80, madž. krone 320 — 330. Curih, devize: Berlin 111, Newyork 522, London 23.16, Pariz 42.10, Milan 23 40 Praga 12.50, Budimpešta 0.37, Zagreb'1.56, Sofija 3.40, Varšava 0.09, Dunaj 0.0225, avstr. žigosane krone 0.0275. Berlin, devize: Italija 2027.45 - 2032.55. London 1977.50 - 1982.50, Newyork 546 94 _ 548.06, Pariz 3640.40 — 3649.60, Švica 8589.25 — 8610.75, Dunai 188 — 192, Praga 1023.70 — 1026.60, Budimpešta 34.95 — 35.05, Bukarešta 250. Zagreb 535, Sofiia 284.60 — 285.4H Dve Dne 17. t m. se bo vršila v Londonu seja Zvezo narodov, na katero je pozvana naša država vsi od obtožbe Bolgarije in Madžarske. Bolgarija nas obtožuje, da pošilja naša država na njono ozemlje komitaške čete in da ji grozi z voino, Madžarska nas dolži, da ne izvršujemo trianonskega miru, češ, da nočemo pristati na sporazumno razmejitev, katero nam predlaga madžarska delegacija! Razlogi, ki so vodili obe sosednji državi, da podvzameta korake na najvišjo inštanco, kompetentno za reguliranje medsebojnih odnošajev vseh v Ligi včlanjenih držav, so prozorni in obenem neprimerno predrzni. Na neprestane krvave vpade bolgarskih kornita-šev, ki imajo vrhovno protekciio v bolgarski vladi, je naša vlada odgovarjala z — notami, ki jih je odposlala vselej v sporazimu z Grčijo in Rumunijo. Ravno s to popustljivostjo in uljiul-nostjo pa jo dala Bolgarom ;>ogum za monstruozno obdoižitve. Odkar se je Bolgarom posrečilo z neprestanim ro-varenjem v južni Srbiji zainteresirati evropsko javnost za »nerade na Balkanu*, je njih odini cilj da se pojavijo pred ligo narodov. Z obtožbo naše države ublažijo svoj poraz v svetovni vojni in še intenzivnejše zainteresirajo Evropo za maceJonski spor. Ista stremljenja imajo Madžari, ker njih glavni namen je le, da se v Londonu, kjer imajo vendar nekaj prijateljev, obravnava pred ligo narodov zaščita madžarskih manjšin v kraljevini SHS, Čehoslovaški in Rumuniii. Mejni .-por je le pretveza, da pridejo pred svetovni forum. V zvezi z Bolgari računajo na figuren uspeh. Našo delegacijo sestavljajo: kot šef Mih. Ristič, opolnomočeni minister; kot delegati: Mato Boškovič. šef naše re-naracijske komisije v Parizu, Milan Ra-kič, naš poslanik v Sofiji in Milutin Jo-vanovie, naš poslanik v Bernu; kot šef • ksperti: M. Nedič, naš vojni atašš v ,>ofiji, dr. A. Rajs, upravitelj beograjske policijskp šole, V asa Jovanovič, advokat in Milan Antič, sekretar v notranjem ministrstvu. Sestava delegacije daje garancijo, da bo iiaša država "pred ligo narodov dostojno zastopana. Obilni dokazi!ni materija!, ki ga je vzeta delegacija seboj, bo sigurno zamenjal ulogu naše države, dn bo lahko nastopila ona kot obtožiteljica bol^ ir-> ko-madžarski h podtikanj in preteuzij. LTobTJtne, kot sedairresa fn bodočega (Sestra ven moralo širiti na celo državo. Naravnost strašne »o režijsko številke bolniškega zavarovanja v Sloveniji. Eno leto je bilo 29 odst. vplačanih premij porabljenih za režijo, drugo leto 21 odst. Te številke so pretresljive in bodo vse zaupanje, v bolniško zavarovanje pogubl-le. Istočasno posluje privatno zavarovanje s 5 odst. — 10 odst režijo! Boj, ki se razvija v javnosti radi neču-venega gospodarstva pri Bolniški blagajni, je boj za obstanek delavskega zavarovanja. Če Ima Iti eno tretjino premij za režijo, potem je bojše, da ie javne blagajne zaprejo ln, da odpremo pot samopomoči. Kar je režija nad 10 odst. premij je vse preveč. Tudi tu sta po kra-hu socia!nodemokratskega režima zdaj pozvane delodajaiska ln delavska skupina, da delajo avtonomno. Treba brezobzirno znižati režijo, uvesti zlasti pri manjših ekspoziturah cenejši način poslovanja kakor potom stalnega birokratskega aparata ln konečno bo treba tudi opustiti stališče, da se mora letno 20 — 30 odst. premij položiti kot rezervo na stran. Ce se kaj Investira, se sme to zgoditi pač samo za naprave, k! neposredno služIjo bolniškemu zavarovanju. Delavstvo in industrijski ter obrtniški delodajalci bi se imeli sedaj brez ozira na stranke In osebe združiti, da se provedejo potrebni prihranki na režiji In da se le take Investicije izpeljejo, ki bodo poznejšo režijo zmanjševale. Zadnji čas je bilo neka] umetnega razburjenja radi naših bolnic. Zopet enkrat pa se Izkazuje, da je država žrtev in •Priigelknabe« nesposobne uprave. Priznati treba, aa je v marsičem priporočljivo, če Je direktor bolnice zdravnik, ali če ta zdravnik nima niti trohice upravne sposobnosti, kakor n. pr. je to brezdvomno glede ravnatelja ljubljanske bolnice, dr. K., mora to pripeljat! do poloma, ka-koršen je grozil ravnokar. Tudi se zdi, da vlada komodnl nazor, da naj država plača ln plača, vsled česar Je štedijivost nepotrebna. Pri nas je še vedno vse polno ljudi, ki ne vidijo, da smo država mi sami. Slišijo zvoniti, da se v kakem zavodu n. pr. v Srbiji ne gospodari dobro In Iz tega zaključujejo, da mi smemo zapravljat!. To stališče se mora kruto osve-titi na nas samih. Zvišanje pristojbin, ki jih morajo plačati bolnik!, oziroma oni, ki so po zakonu subsidlarno v to obve- rollifčns '+ Dostop na zbor zaupnikov JDS Je * Dvojni mnFenfltJBeoera^ko »Treme* poroča, da je bil v Oldu v Severni Ameriki arelL-aji dr. Lujo Kežman, poslanec Radiieve stranke, ln sicer bil dovoljen poleg izbranih delegatov, radi boljševiške pro;«g«inde in ker se organizacij vsakemu organiziranemu Članu, ki se je pravočasno prijavil. To ugotavljamo na nektera vprašanja, ki I>o pravici ne morejo verjeti, da bi bil kateremu članu stranko vstop onemogočen. Razume ae pa samo po sebi, da poodlnci niso bili vabljeni, ker je JDS [Kič demokratična stranka. -f Kdo še ostane? »Bankoslavijo* in njeno novo vodstvo silno skrbi, «kdo še ostane v JDS, ko so šli poštenjaki iz nje*. Sledi še cela vrata člankov in notic, s katerimi dokazuje »Bankosia-vija* 3voje diskreditirano mnenje. V vročem poletju prihaja temu listu na misel, da je treba »ovijalke* z vrtnarskimi škarjami in sekiro odstraniti z narodnega drevesa. Nazadnje bo »Ban-koslavija* pisala, da so njeni člani modra galica v vrtu gos|«dovem. Prim ;ra je prav srečna. Vsak kozel bi bil rad za vrtnarja, ker mu diši sveže listje narodovega drevesa.Kdo bi so tudi pri omembi sekire ne sj>omnil »krvave sekire* ali revolverja? »Bankoslavija* torej tudi pod novim vodstvom te|»e samo sebe po ustih. Strup, ki bi ga rada brizgala, je preveč očiten. Zaupniki JDS jemljejo na znanje, da jih nekateri gosjiodjo »tudi — politiki* osebno napadajo kot nepoštene ali neumne. Zaupniki JDS vedo, da kaj drugega ne smejo od »Bankoslavije* pričakovati. V to svrho jo najeta in kupljena, to »nalogo* vršil -f- Občni zbor političnega društva »Edinost*. V torek se je vršilo na Op-činah ob veliki udeležbi članov nadaljevanje občnega zbora političnega društva »Edinost*. G. Iveša je takoj uvodoma javil, da so Istrski člani soglasno izrekli zaupnico dr. VVilfanu s prošnjo, da ostane šo nadalje na Čelu politične narolne organizacije. Zborovalci so priredil dr. VVilfanu viharne ovacije. Na to je bila prečitana resolucija političnega društva »Edinost*, tržaški odsek*. iz katere posnemamo glavne misli: Razdelitev politične organizacije je nepotrebna, nevarna in škodljiva, ker se vse delo lahko opravlja v okviru edinstvene organizacije ter se nasprotstva težje izravnajo in poprej poostrijo v ožji kakor pa v široki organizaciji. je emigrantskim oblastem krivo prod stavljal kot — »večenik. Verjetno je, da bo dei»ortiran. — Dr. Kežmana je pred par moseci poslal Radič v Ameriko, da med tamošnjiini Hrvati propagira hrvatsko republiko, jtobira milod^-re in prične Izdajati republikansko glasilo. Dr. Kežman jo vedel na shodih v Ameriki mnogo povedati o mučeništvu Radlievih agitatorjev v Jugoslaviji. A kje bo Radič zdaj interveniral, ko niti »slobodoumna Amerika* rvo |>ardonira več njegovih perijiateUčnih a[>ostolov? + Odgovornost pred bližnjimi kazenskimi razpravami so »starini« prepustili »mladinom*. Tako piše »Banko-slavija*, kateri neprenehoma roje »starini in mladini* po glavi. »Bankoslavi-ja» se torej že boji Kamenarovičeve obsodbe v bližnjih kazenskih razpravah in bi rada napravila »štimungo* za svojega krušnega oč*-ta. Ta list ima že smolo, da vedno v naprej brani izgub-ljne procese; pod starim in novim vodstvom je enako! _ Prosvefa OBČNI ZBOR »GLASBENE MATICE* V LJUBLJANI. V pondeljek se .je Tršil redni občni zbor »Glasbene Matice* v Ljubljani. Predsednik »Glasbene Matice* dr. Ravnihar je uvodoma povdarjal da bo »Matica« dne 24. septembra slavila redek jubilej 5Dletnico svojega vztrajnega delovanja. Ta jubilej bo »Glasbena Matica« proslavila na najsvečanejši način. Predsednik je omonil tudi delovanja konsfsrvatorija in obžaloval, da še ni podržao ljen, vsled česar je njega obstoj v zadnjem Času reio ogrožen. Ako so zavodu ne bo Sokoistvo Prireditveni odsek Jugoslovanskega vassokolsUega zleta v Ljubljani ima danes v mali dvo;ani Narodnega doma sejo ob 6. ari popoldne. Sokol L v Ljubljani poživlja vse brate in soatre, ki s* nameravajo udeležiti v kroju tli telovadni obleki I. Jugoslo-venskega vsesokolskega zleta v mesecu avgustu, da »e udeleže polnoštevllno Pokru jinskega ilela obuh ljubljanskih lup ki še vrši dne 16. julija r Ljubljani na ilctnem teluvadišču. Članstvo se zbira ob pol 18. uri na teiovadiSču Tabor. Udeležba jo obvezna. Odbor poživlja brate netelovadce v kroju ali brez kroja, da se javijo v društveni pisarni na Taboru ia reditelisko službo v »letnih dneh. Bratje storit« ivojo dolžnost, brez redi-teljev ni reda., a rod js neobhodno po treben, prijavite so! Sokol IL v Ljubljani poživlja vse brate, da se redno udeležujejo redovnih vaj, ki so vrAe T»ak Četrtek ob 19. ari na reaikL Udeležba je obvezna ia telovadce in vse ono člane, ki »e nameravajo v kroju udoležill slavnostnega sprevoda dne 15. avgust* 1922. Vsak član, ki se udeležuje ro-lovnih raj. dobi o obisku posebno potrdilo, broz katerega n« bo nihče pripuščen k sprevodu. Vrnite prijavnice! Bratska &oknl-;k» društva se opoiarjajo, da nemudoma vrnejo prijavne pole, ki jih je razposlal železniški odsek za vsesokolski zlet. Društva, ki ne pošljejo pravočasno svojih prijav, ne bodo dobila železniških potovalnih legitimacij ter raradi tegs te bodo imela nikakega popusta za vožnjo v Ljubljano In na?aj. Brez železniških legitimacij ne bo Imelo nobeno društvo ia nobena župa pravice do posebnega sokolskega vlaka. V interesu društev je torej, da nemudoma pošljejo svoje pri jave. !.er se na zakesnele prijave železniški odsek ne bo mogel ozirati. Z za- društva že-zmešnja Predsednik je nato Ni ttruv, da se tudi za drugo politično zbor in izreke! zahvalo vsem, ki so pod u lulllli ..... „ ________ _ pravo člsno priskočilo na pomoč, tedaj se bo | keanejiml prijavami delajo dr. njegov delokrog moral znatno skrčiti ! leamttemu odseku nepr.like In Omenjal je nadalje tudi zasluge pevskega ! ™ ter ogromno dem, ki ga ima zbora in orkestralnega društva za pov-r.digo glasbene umetnosti Nato je podal tajniško poročilu glavni tajnik Karel Mahkota, blagajniško pa dr. Janko Zarotnik. Odbor je nato prejel absolutorij, vendar pa se nove volitve niso vršile, ker je bil lani izvoljen za dobo dveh let. zaključil občni Štedijivost v lavni upravi. V »Jutru« od 9. julija 1922 čitamo, da so upravni stroški Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani znaša!! v letu 1919/1920 44 odst. Število uradništva ori tem zavodu je znašalo junija 1919 10, koncem leta 1920 20, koncem junija 1922 pa že 40. Priznavamo, da je bilo prvo leto nekaj ustanovnih stroškov, premije pa so bile vsled padajoče valute nizke. Vendar so nas ogromni upravni stroški osupnili in naravnost cplašili. Tudi število uradnikov ie za 6146 zavarovancev visoko. — Da se omogoči privatnim upokojencem dati minimum eksistence, so se premije lani in ietos pomnožile. Mi smo odločno za to, •ia če se pokojninsko zavarovanje sploh nudi, naj bo pokojnina zadostna. Vendar smo mišljenja, da se bodo dale premije znižati ob največji štedljivosti v upravi in ko bo popolnoma razviden finančni eiekt izvršenega povišanja najvišje zavarovane vsote. Pričakovati je, da kljub temu v prihodnjih letiii nameščenstvo ne l;o siliio v stanje pokoja. Od nove upra-\e se zahteva največja štedijivost. Ona ;;na staviti predloge za končno ureditev pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev v naši državi, katero se bo iz stani, je neogibno. Ravnotako neo^na pa j org&nizaciio rabi ime »Edinost,, ker bi pitali »Glasbeno Matico«, predvsem . je tuat, aa se temeljno reviuira Doimssa _ , , ________........ ............. L,________ _____ . ,V * n. t rt O . ■ 1 u L , A p t • mi izvršiti. Sokolska prireditev v Bohinju se vrši v nedeljo dne 16. julija. Zveze z vlaki so ugodne, tako da v Bohinju ne bo treba prenočevati. Poslužujte 69 izletne-ga vlaka! Sicer pa je za one, k! žel« ostati v Bohinju čez noč, poskrbljene tudi ia prenočišča, ia vse pa samoumevno za hrano in pijačo. Zato pridite! .. _ ... ., : vsled tega lahko nastala nesporazum- nistrstvu prosvete in socialne politike, ekonomija. Z ustanavljanjem novih upra- > znanje se vzame ustanovitev ter pokrajinski upravi, zlasti pa še časo- j vuljstev na posameznih humanitarnih za- -vodih pač ne bo nič pomagano. Nasprot- no, nakupovanje In gospodarjenje v večjem obsegu ke onemogočuje. Izgleda, da je potrebna reforma pri direktorju ln, da treba organizirati ekonomat s trgovsko izvežbanim šefom. Jako nesrečna govorno ravnatelj sopodplsalo znano Izjavo, s katero se zvrača vse na rame ministrstva. Ministrstvo narodnega zdravstva Je v dobrih rokah in prav lahko mu Je bilo v parlamentu dokazati, da vsa odgovornost zadene Ljubljano. Je pa tudi Iz službenega stališča pač umikum, da bolniški ravnatelj vprašanje lastne odgovornosti obravnava v javnosti In pri tem Išče pezdlr v očesu predpostavljenih — bruna v lastnem oče Spori [»osebne samostojne politične organiza- pisju. Posebno zahvalo pa je občni zbor cije za Goriško in se pritrjuje ustano-: izrekel posebej g. ravnatelju Mateju llu-vitvj Narod.loga sveta za vso Julijsko: badu, ki ja i veliko vuemo in poirtvovai-Benečijo. Resolucija je bila sprejeta nostjo vršil svoje delo. skoro soglasno. Po končani debati so! • i se vršila volitve. Ob viharnih in dolgj- Koncert srbske dece se vrši v Ljub-L j trajnih ovaeijah je bil kljub svojemu j{ dl e 15 juli:a ob 6 uri popoldne na sta -na poteza je bila, da je od- nasprotovanju izvoljen dosedanji !>red-,vnu ;.aro,i,.to-a doma. Poleg srbskih si-] prv iate!jstvo ljubljanske bolnice tednik dr. Josip VVilfan, ki je naposled j nastopijo v dveh točkah tudi učenke: gal __...» I_l „ > bn ro ... .i ____I .1 i . Xn A r>. A,.»/> \T /vi ....... zojiet sprejel to važno mesto. V odbor je bilo izvoljenih nato še 9 Tržača-nov in ravnotoliko Istranov. Tudi zo petna izvolitev dr. Slavika je izvala splošno odobravanje. -f Stališče naše vlade v vprašanju. Rimski dopisnik »Times* a j javlja, da vodijo predstavniki Reke v Rimu pregovore o finančni podpori Reko in da postoji nevarnost novih nere-su pa ne vidi. Zaman se trudi napram J ,jov v r..fkj državi, če skoro ne uklotd-ljudem, ki so objektivni ln razmere po- j |0 finančne težkoče in ne učvrste pob-znajo izzvati vtis, da je on personilici- i jaj nove reške vlade. Povodom tega se rana sposobnost In štedijivost. Gospod ; izjavlja v naših vladnih krogih, da ni Krajger je v redki situaciji, da deli svoje mogoče govoriti o kakem pravn :m delo na tri strani in seveda vleče zaslužek od treh strani: od države, od bolni- St. Jakobd e dekliške šole in liceiske osnov n«1 šole. Spored še objavunc. Posmrtna knjiga našega umi lega « urednika V. F. Jclenca je ravnokar iz-' sla. Naslov jI je »191-1—1918, spomini jugoslovanskega dobrovdjca«. Cenaokus-I no vezani in tudi sicer prav lepo opremljeni knjig* je 24 Din. Založila in izdala jo je Učiteljska tiskarna v Ljubljani O predstavništvu Reke, ki bi moglo nase prevzeti obveze, niti o učvrščenju i»oIo- ške biagajne in od privatne zdravniške ?aja neke nove vlade, prodno se ne ••• ' 11 *-" --------" J!—" doseže inod Italijo in državo SI13 sj>o- razum o izvršenju rapallskega ugovora in dokler se ni reši jioiožaj legalnih preilstavnikov reške vlade, ki so bili nasilno izgnani in morajo v naši kralj J-vini iskati zavetišče. ldientele. Ce bi bil upravni ženlj, če bi bil res delaven ln če bi Ime! vse drago ljubezen do države in do stvari, ne bi mogel zmagovati teh treh poklicov. «Uspeli» je tu! knjigi, ki je edina svoje vrste v sloven iki literaturi spregovorimo še obširnejše, že danes pa jo vsem prav toplo pri- j poročamo. Veliko plavalno tekmo priredi 30. t. m. v Ljubljani novoustanovljeni plavalni podsavez. Tekma bo obsegala plavanje, skoke ln waterpo!o!gre. Glavna tekma za prvenstvo Slovenije se vrši kasneje v okviru športnega tedna; v začetku avgu-bo v Beogradu plavalna ttkma za enstvo Jugoslavije. Program bo obse-vse običajne distance v plavanju za Junlorje, seniorje ln dame, dalje skoke in waterpo!o!gre. Za zadnje dni avgusta ali prve dn! septembra pa je projektirana š« veiika mednarodna plavalna tekma. Klub kolesarjev In motodkllstov *lli-rila> v Ljubljani, priredi v nedeljo 16. t m. izlet v Turjak. Odhod točno ob 1-30 popoldne izpred kavarne Prešeren. Vabijo se vsi člani ln članice kakor tudi vsi ljubitelji kolesarskega športa, da se izleta udeleže. — Odbor. Češkoslovaški nogometaši v Južm ! Ameriki. Dne 1. t. m. je Teplitzer F. C. Knjižnica kralja Matjaža. Madžarski odpotoval preko Rotterdama v Južno zgodovinar dr. Vogel je naše! v dunai-1 Ameriko, kjer bo absolvira! v raznih me ski narodni knjižnici 15 doslej neznanih j stih več nogometnih tekem. Najprej so knjig iz nekdaj svetovnoslavne knjižnice j dobili povabilo za to turnejo dunajski kralTa Matije Korvina. Knjige imajo i Amatcurjl, k! pa so iz raznih vzrokov Matije ogromno vrednost. :>rall odkloniti to ponudbo. Ceškoslova- Spiitsko gledališče je prodalo pre- ški nogiMTietašl pa so, preden so se ukr-teklo sezono 81.068 vstopnic. Vsak); ca!l, absolvirali v Rotterdamu eno tekmo, predstavo je torej obiskalo povprečno j in sicer s P. K. Feyoord, ter dosegli prve 510 oseb. i zmago s 5 : 2 (1 : 2). Ra- ¥. razstava v Beogradu. Nekje sem čital, da sta angleška plastika in glasba zato tako zanimivi, -,cr ju ni. Pisatelj tiste knjige je izvajal pomanjkanje čuta za plastiko in »irmiko pri Albijoncih iz njihovega na-itirela. Angleži, kakor znano, čisto nič ne gestikulirajo kadar govore. Pravi, da še nikoli ni cul, da bi se Kla katera Angležinja posvetila baletu aH euritmični umetnosti in da so lili za kiparje Grki, Italijani in Hrvati vedno najbolj usposobljeni, ker ti naj-i'olj žive v svojih gestah. Vse tole mi je hodilo po glavi, ko v vlaku po Hrvatskem opazoval ljudi. Cim južneje je vozil vlak od Slovenije, tembolj so smatrali ljudje, ki -o vstopali vanj, za potrebno mahati okrog sebe pri govorjenju, vpiti namesto govoriti in zmerjati namesto pojasnjevati. In potem tia takrat temeljito. Koleriki. Vse pri njih šele nastaja, tako tudi umetnost. Ko ogleduješ tam doli me.(to in stavbe, dobiš vtis čudne zme«i fine zajedne kulture in primitivnosti mladega naroda, ki je — kdo bi mu to zameril? — dolga stoletja do sedaj živel oborožen od nog do glave in branil svojo domovino v neprestanih bojih in tako seveda ni imel prilike dvigniti so na duševen nivo kakOT — recimo — Nemci. Kdo bi zameril tudi nas to tako razume, tako doživlja in tako čut' kakor to doživljajo v Srbiji? Poglej samo Beograd. Prvi večer v Beogradu sem imel vtis, da sem tisti dan videl največ opeke, malte in zidar-; -i....... : ^iflinntn Trt \f* osvobojen je, vstajenje naroda k miru in proč vi tu od večnih vojen Dolinarjfvih del, »Klub;koliko imajo ti še pristno monakoveke-Mladih» je čisto drugje. Gojmir Kos j ga L la Jugend! Kar neverjetno! --so je izgubil med izvenskupinarje, kjer i orientirani večinoma prod severu. No-ne napravi vtisa, kakor bi ga moral, j benega centrifugalnega, anarhistično Jakac in Pilon sta nekje sarna zase.' r.izdivjanega ekspresionizma nisem več Tratnik se skriva v kotu Proljetnega videl pri Hrvatih. Silne geste, jaka eks Salona, kjer ga vsi prevpijejo. Samo | panzivnost dinamike se_ jo M-iriborski »Groharii* so skupaj. Ja-, komaj naznačeui dinamiki tičevih in umaknila še nestor- likl zadnje, IV. razstave leta 1912., ko je v »Zvonu* izrazil željo in nado, da bo na prihod n'i razstavi v tcui oziru bolje. Kar se tiče poetiziranja ob prvi skupni razstavi treh ravnokar ujeli.ije-nib [flemen itd., so to storili že drugi, jaz naj se zaenkrat omejim po nalogu neprestano lis?a v tem članku samo na »vtise*. *>-"-« « od katerih vsaka je imela lastno raz- mzem ni več namen, ampak sredstvo sodišče. Nasprotno pa tvorijo Hrvatje. — sevda so tu še pustolovskeJzjeme sklenjeno falango zase in v tej pride j vsak "umetnik do pravega učinka. toda govorim le splošno. Treoše, Tartaglia, G<-can. Babič, barbarski Uz> Gotovo najlepša in najmikavnejša je j lac — ej, ti l>irci za onim silnim, abso-med drugimi lastnost umetnosti, da se lutno slikarskim izrazom našega časa. ni>nro-!tano meniava in iz'»reminia. ti bodo še dali kvalitet, kakršnikoli sc _ _________ menjava in iz Ravno v t<>m pa tiči tudi dosti trai-ik- Prvi v'ti"s ie"ta da naravnost fraplrajza umetnika. Misli si, človek, umetni .!. .. _.'_!t. t si, mti.tih i kn ki io rr.^tol s svoio doto v um.H venska Ljubljana, k>r vsi ljudje gledajo ta WaveVx>m. če si » upat u* sedaj še le na zunaj, na okrasju in or-namentih? Vstajenje naroda, kdo uri kvaliteta nekaterih hrvatskih mladih j ka, ki jo raatel s svojo dobo v »Prolctnem Salonu* in srčkih mla- nosti, toliko in toliko mi-hl trpel m dih v »Skupini svobodnih* in da Slo-j delal za svojedobno umetniško hotenje, venci ne napravijo skoro nobenega | maniro modo in nacm — pa se vidi v vti"a, ker so tako neusmiljeno razko-; svoji starosti naenkrat potisnjenega v sani in razcepljeni. Vsi Hrvatje so ozadje od mladih »far.talinov,%ki tro-namreč razstavili samo t dveh, vsi Srbi samo v dveh. vsi Bošnjaki samo v eni, tista r*«t Slovencev pa kar v l>ctih skupinah. Vedi zlo le j, zakaj je nam potrebnih toliko društev in še v teh toliko razdvojenosti! To se namreč na razstavi vse vidi ln čuti. Slovenci so razstavili v »Groharju*. »Udružcnju Ljubljana*, »Klubu mladih*, »Skujmii neorganiziranih* in »Proljetnem Salonu*. V prvi izmed obeh dvoran za -Udruženje Ljubljana* vise S temen SanteL VeseL r druri ie nekaj Vavno- bijo v povsem drug rog_ in smosijo nj govo delo kot anahronizem. Je-dro naših slovenskih del na razstavi gotovo trpj vsled očitkov nesodobnosti, hudo šp djnes v svojem boju! Potem Studin, Turkalj. Ros^ndič. In pri »Svobodnih*! Harmonično ul.rani čutni Bijelič, pee-nik-lirik Miličid. kipar Pallavicini — njhove umetnine so bile porojene z? ras, za n;iš današnji okus. vBe zunanje je tu postale notranje, umetnine delujejo zopet posredno p° čutih sugestiv-no na razum. Uveljavila se je. zopet ubran )st barvnih odnošajev in zaokrožena kompozicija, vse pa preveva silna. bujna l.arvenost, po kateri ie zato-žila naša d"ba po vseh dosedanjih sa- je to za umetnike, kakor so Strnen, žila Vavpotič in drugi. toda... zaliteva ča-!mo linearnih eks|x-rimentih. Naša Kra- sa, duh dobe. Hrvatski mladi to iz gori imcnova-J nih vzrokov menda vhs čas vzdržali j zvezo z ostalo, zatsulno in severno Ev-1 ropo. Hrvati« kakor Srbi (»Svobodni*) i so c^-i^tlira očividno zaf>a.tno, do-i u mit- lfi Se posebno BoSujaki — 1 lja sta ob vsem tem že silno nazadnjaška, silno literarna in silno al> •»akt na. Priliodnjič opiš-jm razstavo rodrol> neje. Priloga „Jutruu it, 163, dne 13. julija 1922. Pogledi na sodobno Nemčijo Kappov intermezzo Ta pregledni sestavek smo dob® od poznavate! j a razmer v današnji Nemčiji še pred najnovejšimi dogodki: umor Rathenaua ln kar mu je sledilo. — Je pa danes še bolj zanimiv in aktualen, ker nam jasno oriše ozračje, ki je rodilo mon-arhistično - reakcljonarne atentate in nam nudi pojasnita za marsikak pojav zadnjih dni. Zato smo uver-jeni, da bomo čitateljem »Jutra* z njim ustregli. Težko, kakor o vsaki državi, ki so jI oosledlce svetovne vojne pretresle dro-jovje in preustrojile notranji organizem, !e danes pisati o Nemčiji; kajti Nemčija stoji sedaj pred svetom v tako subjektivni luči, da Je o nji težko povedat! Sočno, nepristransko silko. Kdor hoče zato doumeti duh sodobne Nemčije (in ta 'e pr! presoji edino merodajen činitelj),--nora črpati neposredno Iz življenja samega: vsako naslanjanje na indirektne rire je posredno ta vsled tega lahko »motno. Prošlost in sedanjost Sodobna Nemčija! Kdaj je prenehala stara Nemčija, odkdaj obstoja sodobna, 3ova? In, kaj nas upravičuje do ločitve ned prošlim časom in sedanjim? Na zunaj nam je mejnik med staro in sovo Nemčijo prelom s hohenzoilerskim nonarhizmom, ki se ]e izvršil L 1918. po premirju med nemško državo ln silami Velike antante. Mera vojnega gorja se ie takrat za nemški narod dopolnila; na raznih odsekih nemških bojnih črt je začeto grmeti in se lomiti na znotraj. Nemška zvestoba do monarhizma se je čez noč posušila; generali so izgubili oblast aad vojsko, nad moštvom, Hindenburg je prenehal biti porok za nadaljnje uspehe, cesar Viljem pa za končna zmago... Za nemški narod je nastopila ura treznosti; bili so to težki trenutki, saj so zahtevali ad njega moralno in gmotno kapitulacijo. Kar je sledilo, je moralo priti: cesar je šel, prestolonaslednik za njim, stebri monarhije so se omajali. Za monarhijo je orišla republika, njej na čelo je stopil Pbert. Gospodarji v novem doma Foiožaj so obvladali sodjallstL Toda ajih fronta nI bila enotna; tudi med novimi gospodarji položaja so se pojavile razlike. Tukaj desnica na vladi, na svojem cilju: za ajo levica, radikalnejša, ve-hementnejša !n zahtevajoča striktno Izvršitev marksističnega programa. Za opozicijo krasna situacija, za vlado mučna stiska. In nad Nemčijo so se zbrali temni oblaki. Delavske mase so se po zg!edn ruskih sodrugov grupirale na levi. Cesar niso mogli doseč! njihovi maloštevilni zastopniki tam, kjer se je bila odločilna bitka i rasti, za nemški Izvoz so nastopil! dctof j j časi. Toda nemški denar je vsled terjatev in pritiska od strani Velike antante začela padati in pada se danes. To je dalo nov povod za poostritev nemškega ' sovraštva napram inozemstvu. Danes •Nemci z redkimi izjemami zanlčljivo gledalo na inozemce v vsakem oziru: trda Nekaj časa }« šlo tako dalje. Toda pokora, ki Jo Je Velika Antanta naložila komunistična reakcija je v inonarhlstič-j nemški državi, Izvira po mišljenju nemilih krogih izzvala prevrat. Našli so se j]jega naroda ne i-; postopkov med voj- ----------w ""'nta časom, temveč i- knnridjoznlb ra- htev »zmagovalcev-. To je zelo značilno ljudje stare politične orijentacije. ki so imatrall za pravilno Izvesti poskus, ako se da monarhija obnoviti. Monarhlst Kapp Je organiziral puč, proglasil Je berlinsko vlado za neveljavno in uvedel diktaturo. Opasnost za republiko je bila velika. Vlada Je morala pobegniti v veliki naglici, Kappove čete so jele dobivati dotok iz vseh tajnih kotanj potlačenega monarhizma K sreči je bil intermezzo kratek. Udušill so ga delavski sloji s štrajkL Ti so imeli samo en namen: ohraniti republiko, ln prod to idejo so se uklonili socijalisti vseh struj. Šele po Kappovem ponesrečenem puču je za republikansko vlado nastopila doba čiščenja. Berlinu so se odkrile tajne niti, strežoče po življenju novi državni obliki, hrepeneče po obnovi starih wilhelmov-skih časov. Pod ključ je bilo dejanih veliko število monarhističnih grešnikov ln Kapp je hotel svoje dejanje opravičiti s tem, da se je končno sam stavil državnemu pravdništvu na razpolago. Sodbe več nI doživel; smrt ga je pokosila prej nego se je mogla proti njemu začeti razprava. Tako se Je tudi nad tem škodljivcem Nemčije zgrnil plašč pozabe, katerega mistika bo še dolgo ostala prouče-valcu povojne Nemčije vprašanje, aH Je bilo odlaganje Kappovega procesa resnična potreba aH le spretna poteza berlinske republikanske vlade. Versaiiles Po!eg skrbi za osiguranje položaja na znotraj je imela berlinska vlada po prevratu največje brige z mirovno pogodbo, k! jo je nemškim delegatom v Versail-lesu predložil g. Ciemenceau. V tej pogodbi so Francozi Nemce s tako silo pritisnili ob steno, da je hreščalo po celi Nemčiji z enakim truščem. Verzaijski mir je zbral vse politične ude nemškega naroda v eno celoto. Stara deviza »domovine* je zopet oživeia in postala vsem Nemcem enakovredno geslo. Pod njim se je zbiral odpor proti inozemstvu, zlasti strupeno sovraštvo proti francoskemu narodu. Pustimo pri strani vprašanje, ali je Nemčija zaslužila, da se 11 naloži pokora v tako trdi obliki kot Je to storil g. Ciemenceau. Toda dejanja nemških armad v Belgiji, v Franciji, v Srbiji ln drugod pričajo, da je bik) za nemško početje vendarle treba zahtevati zadoščenja. Nemci so med vojno pogazili vse norme mednarodnega prava, besneli so, kamor so prišli, neglede na usmiljenje In člove-čanstvo; zato je prav, da se je od njih zahtevala odškodnina vsaj za gmotno škodo, ki so jo prizadejali. Toda baš ta skuona fronta inozemstva, ki je zahtevala od Nemcev zadoščenja, je strnila ves eno vrsto. Pokazalo se nemški narod v uuu i matura Točno pred 30 leti sem maturiral v Mariboru. Bila je to nemška matura; slovenska le, kolikor nas je veČina maturantov bila slovenskega poko-lenia. Po maturi sva s Korošcem potovala v Ljubljano, na Bled, na Koroško ___, neznanca v neznanih krajih. Letos sem zopet maturiral; to pot sem maturiral v Osijeku v ravni Slavoniji, in sicer — času primerno — na realni gimnaziji in trgovski akademiji. Pokrajinska uprava zagrebška me je poslala mk poverjenika tja. In bilo mi je sladk^pri duši: da morem vršiti dolžnost v mestu, ki sem ob svoji »slovenski* maturi pred SO leti komaj ve-, del zanj, pred mladino, ki stopa pred vprašanje Jugoslovenske zrelosti; bilo mi je sladko pri duši, da se mi pojem domovine realno Siri... Slovenskim megalomanom. ki mislijo. da je znanje samo na Slovenskem mogoče, pa pravim kratko in istinito: mladi Hrvati in Srbi so svojo stvar znali... V zgodovini m! Kandidat je razlagal naše narodno ujedinjenje L 1918. ter imenoval dr. Korošca. HeŠič konstatira, da je Korošec v zgodovini. Korošec in Hešič se dobro poznata. Na istih tratah sta pred skoro 40 leti v deških borbah za cerkvijo sv. Ju-jiia ob Scavnici »solnce d£>l metala*. iste pogače sta jedla, v isto šolo hodila in v isti cerkvi ministrirala. Še maturirala sta v Mariboru skupai, potem pa so se njuna pota redko našla. Ko se je Korošec 1. 1918. vrnil iz Ženeve in odhajal prvič v Beograd, ga je Hešie na ljubljanskem kolodvoru za slovo pozdravil z besedo: »Le čim bolj centralistično!*, kar mu je pomenilo toliko kakor*. Le edinstvo! Pozneje se je lepim besedam podtaknila lažna vsebina. Osiješki maturant je Korošca, del v zgodovino. Ilešič se nadeja, da to ni — omen. Korošec Ipak menda noče biti še samo v zgodovipi? V malih znakih spoznaš včasih vso dušo. Pulijo si lase drug drugemu, češ. ne bom radi tebe pisal ekavski! Neki bivši poverjenik za prosveto je v Zagrebu zaukazal, da se mora službeno pisati le ijekavsld ... Današnji demokratski režim je ukinil te pravopisne verige, prepuščajoč življenju, da reši vprašanje po svoji sili... Večina Hrvatov se je doslej ogrevala za ijekavščino, a Beograd piše ekavski. Evo, prilika sa boj! Tu ekavski Srb, tam ijekavski Hrvat! Neki ornladinci, maturanti so pa stvar rešili malo drugače: Srbi so pisali ijekavski, Hrvati pa ekavski, torej baš obratno, kakor bi pričakovali zastopniki pravopisne politike. Vprašanja s tem niso rešili niti ga .hoteli reševati, a eno io Dokazali: Do- kazali so bratu drugega imena vee re-spekt in ljubezen ... Bili so jugoslovenski maturanti. Ginjena slovanska duša. Bujno je plalo slavonsko polje; ali je bilo žito višje ali trava na travniku, nisi mogel reči; rob široki zeleni plahti je tvoril črn gozd. Djakovo je še daleč za nami. komaj se še vidita stolpa Strossmajrerjeve katedrale. Na zapad pada solnce. Z menoj se na vozu proti Osijeku vozi mlad profesor. Umetnost mu je v krvi: podžiga mu jo sok vina z Broda. Zasijalo mu je solnce v srce in mu ga raztopilo. »Oh, ravnica slavonska, oh polje slovansko, o njiva slovenska... Lepo je, lepo je in vse je slovensko, vse slovensko...» govori sam sebi _ in si z robcem zakrije oči. In debele solze mu priteko izpod belega robca »Vse to je naše, slovensko .., lepo. lepo.* ihti ln ihti, »vse to bomo kralju dali, našemu kralju.. •> Se nikdar nisem videl nobenega člo-veka tako ginjenega v mešanih čustvih lepote, našega narodnega ujedinjenia in človeške mehkobe... Se nikdar nisem videl tako slovanskega razpoloženja, kakor je bila neverjetno mehka ginjenost mojega slavonskega prijatelja! Pred 30 leti sem maturiral v Slomškovem mestu slovenako-nemško maturo; prestal sem jo. Sedaj sem maturiral v Strossmayer-jevem mestu maturo jugoslovenska. Zdi se mi, da sem prestal tudi njo. Dr. Fr. L Dežela tisočih jezer Tako pravijo daljni Eevemi deželi, ki je pri nas znana le toliko, kolikor pove o nji navadni šolski zemljepis. To je malo, veliko premalo, da bi vsaj nekoliko poznali mlado kulturno državo, ki leži v bližini severnega Ledenega morja. Spada v vrsto malih, tihih državic, ki se vrste ob modrem Vzhodnem morju tja do skrivnostnih pokrajin polarne zime. Danska, Švedska. Norveška, baltiške države, Finska. Najoddaljenejša se nam zdi Finska. »dežela tisočih jezer*. Danes preživlja Finska epoho svoega, prerojenja. Dolgo časa je bila podložena carski RusijL Po veliki revoluciji se je oprostila vseh vezi z Rusijo, dasi leži Petrograd v bližini finske meje. (V mirnih časih so Petrograjščani prirejali izlete na Finsko.) Oglejmo si nekoliko to neznano deželo, pota? jezer ta zelenih, močvirnatih step, pa tudi vseskozi evropsko, kulturno. Finci so potomci starega finskega naroda, ki je v času preseljevanja narodov vdrl v Evropo. Del tega naroda, ki ee je odlikoval po svojih sirovih običajih, je dospel daleč v notranjost Evrope ta postal velikega pomena za slovansko zgodovino. To so naši sosedje Madžari. Drugi del se je ustalil ob obalah Vzhodnega morja. Tekom stoletij ee je deci-mLal v korist skandinavskim narodom ta Slovanom. Čistih Fincev je danes dva milijoia 900 tisoč v fL-ki driavi ta 433 tisoč drugod. Današnja Finska obsega 377.426 kvadratnih kilometrov, šteje pa le 3,346.853 prebivalcev. Naseljena je tedaj zelo slabo; komai 9-2 nrahival- cev na kvadratni kilometer. Celih 42.2i'i kvadratnih kilometrov zavzemajo vode. finska jezera. Finci so že zgodaj stopili v stike s skandinavskimi narodi ta z Rusi. V 13. stoletju je papež Inocent HI. poskl na Finsko škofa Joma, da bi energičnej" podprl razširjenje katoliške vere, za katero so Finci kazali premalo zanimanja. A Joma je moral zbežati: spodil ga je pravoslavni knez Aleksander Nevski. Od tega časa se začenja med Švedi ta Ru=i : historična borba za Finsko. Zmagali so • Švedi. Rusi (novgorodska knježevtaa) so dobili Karelijo, prava Finska je pripadla Švedski. Švedi so bili precej naklonjeni finskim težnjam in so jim dali mnogr* svoboščin. Pod švedskim vplivom se je začeio že zgodaj kulturno delo med Finci. Važnega pomena je bila reformacija. ki je prinesla Fincem prve v narodnem jeziku pisane knjige: biblijo ta zbirko zakonov. V poznejšem času pa se j«, pokazala eupremacija kulturnejšega naroda nad manj kulturnim. Švedi nieo delali posebnega nasilja kakor pri nas Nemci, kljub temu pa je švedski jezik prodiral vse globlje med finski narod. Višj: sloji, ki eo do začetka 18. stoletja uporabljali v zasebnem življenju finski jezik, so tekom istega stoletja sprejeli švedč-či-no. Ta proces je posebno pospešila velika severna vojna med Rusijo ta Švedsko, ko je mnogo finskih veljakov pobegnilo na Švedsko in se navzelo švedskega duha Zanimivo je. da so kljub temu ohranili finsko politično zavest. Preporod se je začel nekako ob istem času kakor pri nas. V krogih finskega izobraženstva je bilo zmarai nekoliko »finofilov*. tudi oe do polovigne vožnje na vseh" fcb",*eaK. Društva, ki jih nimajo v zalogi, naj jih nemudoma naročijo v Savezni pisarni. Vsaka legitimacija stane 10 para. Na izhodni postaji kupijo č'ani cel vozni listek, ki ima veljavo tudi za povratek iz Ljubljane. Železniške legitimacije je treba pustiti žigosati na izhodni postaji pri blagajni in pred odhodom iz Ljubljane v zletni pisarni od zietnega odbora. Bratska društva se opozarjajo, da ta lan ne prirejajo svojih prireditev, da bo /lanstvu omogočena čim večja udeležba ria pokrajinskem zletu, ki bo nekaka predskušnja za vsesokolski zlet. Tekma naraščaja župe Ljubljana L V nedeljo, dne 9. t. m., dopoldne se ic vršila na trgu Tabor tekma moškega in ženskega naraščaja župe Ljubljana I, ki •e nad pričakovanje dobro uspela, dasi bi bilo želeti večje udeležbe. Ta pa ni bila mogoča, ker je več društev v župl, ki naraščaja iz različnih vzrokov sploh nimajo. Vzroki so: pomanjkanje primernih telovadnih prostorov, pomanjkanje vaditeljev in vaditeljic, pa tudi pomanjkanje misla in dobre volje za vzgajanje mla-iine, kar povemo popolnoma odkrito, poudarjajoč iznova in Iznova neizmerno važnost naraščaja, ki je predpogoj našega razmaha in edino upanje na boljšo bodočnost. Tako lahko rečemo: premalo je bilo, toda to, kar je bilo, je bilo res dobro; vse priznanje bratom prednjakom in sestram predajačicam, ki so jih vzgojili. Tekmovalo ie: moškega naraščaja dvoje vrst v višjem (Ljubljana 1, Ljubljana II) in pet vrst v nižjem oddeiku (Ljubljana I, dve vrsti; Ljubljana II, Kamnik, Lltija-Smartno). V višjem oddelku je dobil 50 točk, to ie 100 %, Lado Bukovnik (Ljub-iiana II)," najslabši pa 86 % ; prva je bila vrsta Ljubljana II z 299 točkami, druga Ljubljana 1 z 289 točkami. Obe vrsti imata preko 90 % dosegljivih točk. V nižjem oddelku je bila prva vrsta Ljubljana II z 292 točkami (91-85%), druga Ljubljana 1 z 288 točkami (90 %) in tretja Ljubljani I a z 2S7 točkami (89-68%). Najslabša vrsta je dosegla 73-5%. Vse točke so dosegli: Ernest Juntes (Ljubljana II), Franc Novak, Viljem Hoge, Franc Jančar (Ljubljana I). Ženskega naraščaja je tekmovalo 11 vrst in 16 posameznic (Ljubljana I pet vrst, Ljubljana II dve vrsti, Ribnica dve vrsti, Litija in Kamnik po eno vrsto). Prvi sta bili vrsti Ljubljana I a in Ljubljana 1 b z 246 točkami (98-4 %), druga Ljubljana Ic z 240 (96 %), tretja Ljubljana Ič z 219 (87-6%). Najslabša vrsta je dosegla 180 točk (72%). Vse točke (40) so dosegle: Milica Rupolj, Prida Canar, Frida Strajher, Finca Straj-har, Mihela Sušr.ik (Ljubljana I) in Fatur, Čubej (Ljubljana II). Mladi telovadci in mlade telovadke so dokazali s svojim točnim nastopanjem najboljši materijah Naj ostanejo Sokolu zvesti, vestno in marljivo naj mu služijo, narodu in sebi v korist'. Nato Je ponosno zaplapolal prvi krasni prapor članstva nad tisočglavo množico. Kumica g. dr Sirkova Je pripela tri krasno vezene trakove na prapor v Imenu Metll-čank. Nato je v krasnem nagovoru Izročil v imenu Belokranjskega učiteljskega društva naraščaju lično Izvezen prapor nadučitelj g. K. Barle. Kumica t. Dolfka Bavdek pa Je pripela trobojnico s primernim nagovorom. Ob sviranju himne so se praporji poklonili drug drugemu. Nato je nastopil podstarosta starešinstva S. Z. U. E. Gangl, ki le v krasnem govoru povzdignil svečanost petnajstletnice Sokola ln razvitja praporov. Viharno odobravanje je sledilo njegovim izvajanjem. Slavnosti so se udeležila vsa v novomeški župi včlanjena sokolska društva. Najčastneje je bil zastopan Karlovac, od koder je prišlo čez 300 gostov. Karlov-čanl so s tem pokazali, da še vedno obstoji ona bratska vez, ki je spajala v prijateljstvu oba kraja v najhujših časih. Posebno navdušeno smo pa pozdravili oddelek naše narodne vojske, ki je prvič nastopila v Beli Krajini. Bili so to vojaki 37. pešpolka iz Karlovca. Popoldne se je vršila v mestnem logu javna telovadba. Nastopili so člani, članice in naraščaj. Splošno pozornost so vzbujali telovadci in sestre iz Karlovca s svojimi posebnimi vajami. Na koncu je nastopila vojska s krasnimi simboličnimi vajami »Za osiobodjenje». Vaje so bile izvajane s tako točnostjo, resnostjo in umevanjem, da so naredile najgloblji vtis. Ko so se zrušili po končani borbi junaki na kup ln jih je genij blagoslovil z državno trobojnico, se je zasolzilo marsikatero oko. Vojake je vodil prednjak karlovačkega Sokola br. Žlava. Na telovadišču je čestital društvu župni starosta br. dr. Vašič iz Novega mesta. Večerni vlaki so zopet odpeljali goste, katerim ostane ta lepi so-kolski dan gotovo v spominu. Pohvalno moramo omeniti mokronoškl naraščal, k; ga je pripeljal br. Vencajz, čez 30 vzlic skrajno slabi železniški zvezi. Metliški Sokol je eno najagllnejšlh društev, ki ima izborne telovadce In se vsestransko dobro razvija. Želimo mu najlepših uspehov i v bodoče. Zdravo! Raiič. Članska tribuna! 7620 stoJAS pred člansko tribune -1 DrugI predzletnl dan 6. avgusta. Daa vojaštva In dljaštva. Cene iste kot za prvi predzletnl dan. • • Mednarodna telovadna tekma ln tekma članic 11. avgusta. Glavna tribuna! 66 lož vsaka s 6 sedeži . . . 624 sedežev predelek 111 .. . 288 tribunskih stojišč predelni 792 sedežev L —VL vrste predelek n in IV..... 1056 sedežev VII. —XIV. vrste predelek II ln IV . . . . 840 sedežev I, —VL vrste predelek I in V...... 1120 sedežev VIL —XIV. vrste predelek I in V..... 1682 tribunskih stojišč .... 84C0 stojišč pred tribuno . . . Severna tribuna: ?f2 sedežev I,—III. vrste . . . 1096 sedežev IV,—VII. vrste . . 2192 sedežev VUL—XV. vrste . 1644 tribunskih stojišč .... Južna trlbunas 822 sedežev I.—III. vrste . . . 1090 sedežerv IV,—VII. vrste . . 2192 sedežev VIII—XV. vrste . 1644 tribunskih stojišč .... Članska tribuna: 7620 stojišč pred člansko tribuno po Din Din 600.-75.-10.— 40.— 80.— 80,— 25,— a- 4,— 20,— 15,— 12.— 4.— 20.— 15.— 12.— 4,— 4.— Iz življenja in sveta Nadaljevanje mednarodne telovadne tekme ln tekme članov 12. avgusta. Cene iste kot za prvi medzletni dan. L javna telovadba 11 avgusta. Olavna tribuna: PredprosJaja vstopnic za vsesokolski zlet Od pondeljka 10. t. m. naprej se dobivajo vstopnice za vse javne telovadbe in predzletne dneve v Savozni pisarni v Narodnem domu od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Cene 7a lože (s šestimi sedeži), sedeže in stojišča so sledeče: Prvi predzletnl dan 23. Julija. Naraščajev dan. Glavna tribuna: po Din 66 lož, vsaka s 6 sedeži . 624 sedežev predelek ITI . . . 288 tribunskih stojišč predel. III 702 sedežev I,—VI. vrste predelek II in IV..... 1056 sedežev VIL — XIV. vrste predelek II in IV . . . . 840 sedežev I. — VL vrste predelek' I in V...... vrste ** ... ivi si. ____1120 sedežev VIL — XIV. Razvit* e sokolskih prapo- preJelek x to v . . rov V Metliki If,32 tribunskih stojišč . 8400 stojišč pred tribuno Dne 8. julija zvečer je priredilo metliško sokolsko društvo mirozov po mestu s podoknicami pri kumlci dr. Sirkovi in starosti br. Daku Makarju. Vse mesto Je bilo 0CUOi.o, ..„.„. razsvetljeno in skoro vse hiše v zasta- o^o sedežev Vili.—XV. vrste vali. Drugi dan so začeli prihajati gostje 1044 tribunskih stojišč od vseh strani. Po prihodu vseh vlakov se je izvršilo na posojilniškem trgu slovesno razvitje praprorov na okusno okra- Severna tribuna: 822 sedežev I,—lil. vrste . . . 1096 sedežev IV,—VII. vrste Južna tribuna: 822 sedežev I,—III. vrste . vesno razvuje iu^ujiu. v.....^..^----- -- Uenem odru. Najprej je pozdravil goste 1090 sedežev \L-\ II vrs.e 600,-Din 50.-10,— 30,- 25.-- 25.— 20,— 5.— 8.— 15,— 12,-10.-8,- 15.-12,- po Din Din 900.-100,— 20.— 60.— 50,— 50,— 40.— 10.— . 5,— "župan Flajšman. Za njim je govoril starosta metliškega Sokola br. Dako Makar. =0 v javnosti dominirali cšvedofili*. Ko * ;e Finska pripadla Rusiji in ji je bila U Zagotovljena neka vrsta samouprave, so . finofili podvojili svoje delo in začeli prebujati srednje družabne sloje. Ognjišče nacionalno-kulturnega dela jo bila švedska univerza v Abo, ki je imela finski seminar. Tu so delovali odlični voditelji Linzen, Bergbom, prof. Arvidson. V z.v fčetku niso imeli uspeha, saj so vsi opozarjali na to, da imajo Sveui bogato raz-> vjto književnost, da itak vsi izobraženci poznajo švedščino, ki je edini kulturni • jezik Fincev. Najmočnejše sredstvo za prebujenje finske nacionalne zavesti so pa bile "narodne pesmi. Tu si je stekel največ zaslug učitelj Lenrot, ki je pro-čet s takratnim romanticizmom 1. 1827. začel zbirati sadove finske narodne duše. Tako je nastal veličastni narodni epos, ki je še dandanes pono3 vsakega Finca: «Kaleva!a». Definitivna redakcija tega eposa, ki ga je nadarjeni Lenrot povezal v enotne cikluse, opilil In izpolnil 'e bila zaključena L 1849. Dojem je bil ogromen. «Kalevala», nekaka severna Illjada, je hitreje in uspešneje širila finsko nacionalno zavest kakor vsaka druga agitacija. Pesmi so govorile srcu in co iih vsi razumeli. Spomnimo se, kako ;e narodna pesem ob istem času in iz istih vzrokov postala tudi v Srbiji najtrdnejša Podlaga narodni kulturi in nacionalni književnosti! Finska »Kalevala« obsega o? 795 verzov in pripoveduje o junaškh dneh finskega naroda, o njegovih herojih in voditeljih, izraža pa tudi melanholično lepoto finske pokrajine. V finskem seminarju na vseučilišču v Abo je profe- Kastren s avnio railaeo «Xalevale» 2192 sedežev Vin,—XV. vrste 1644 tribunskih stojišč . . . ] pridobil za finski nacionalizem skoraj ' vse svoje slušatelje. Generacija, ki je vzratla v romantiki »Kalovale«, je povzročila znaten preokret v finskem javnem življenju. Začela se je borba med prijatelji švedskega jezika in med nario-nalnimi Finci. Ta borba ni bila lahka, ker se je neprestano vmcšav>ln ruska vlada, ki je leta 1850. izdala odredbo, da je finski jezik dovoljen le za versko in kmečkogospodarsko literaturo. Tako se je razvil r.a Finskem jezikovni boj, ki zelo spominja na naše boje za enakopravnost slovenskega jezika v šolah in uradih. »Svedofili« so bili še vedno precej močni. Leta 1803. je finski deželni Cfl lo«, vsaka s 6 sedeži . . . 624 sedežev predelek III .. . 288 tribunskih stojišč predel. III 792 sedežev I. — VL vrste predelek O in TV..... 1056 sedežev VIL — XIV. vTSte predelek II in IV . . . . 840 sedežev I. —VL vrste predelek I in V...... 1120 sedežev Vil. — XIV. vrste predelek I in V..... 1632 tribunskih stojišč .... 8-100 stojišč pred tribuno . . . . Severna tribuna: 822 sedežev L—III. vrste . . . 1096 sedežev IV,—VIL vrste . . 2192 sedežev VIII,—XV. vrste . 1644 tribunskih stojišč . . . » Južna tribuna: 822 sedežev I.—ITT. vrste . . . 1096 sedežev IV,—VIL vrste . . 2192 sedežev VIII.—XV. vrste . 1644 tribunskih stojišč .... Članska tribuna: 7620 stojišč pred člansko tribuno Nastbp vojaštva In naraščaja 15. --—ista. Cene iste kot za prvi predzletni dan. • • n. Javna telovadba 15. avrrnsta. Cene iste kot za prvo javno telovadbo dne 13. avgusta. Opozarjamo, da si naj občinstvo pravočasno preskrbi vstopnice v pred prodaji, da se prepreči naval ob zletnih daeh. SO.— 25.— 20.— 5.— SO.— 25.— 20,— 5,- Nova raziskovanja o Mars Meseca avgusta leta 1924. se planjt Mars približa naši zemlji tako, kakor se ni zgodilo že nad 50 let Astronomi so vsled tega pripravljajo ta nova raziskavanja glede raznih problemov, ki so v zvezi z Marsom in ki So niso zadovoljivo razjasnjeni. Za evropekft observatorije pogoji opazovanja pač ne bodo ugodni; trjba bo poiskati kraj južno od ekvatorja, kjer se bo videl Mars visoko na nebu. Bogat amerikaiLski aniater-astronom Mac Afee je vsled tega sklenil, da pri tej priliki po možnosti razjasni šc sporno vprašanje glede tako zvanih »kanalov* na Marsu. Podal se bo leta 1'j24. v Charanal v južnoameriški republiki Cbile. kjer bo lahko ojiazoval planet v zenitu. Dal bo v to svrho na onem kraju zgraditi nov navpičen teleskop. Namesto zrcala ogromnega premera, katerega U lilo zelo težko, ali pa celo nemogočo izvršiti, se bo pri.tem teleskopu ujX)rabila ploskev živega srebra, katero bo treba spraviti v hitro rotacijo. Tak instrument bo uporabljiv seveda le za opazovanje zvezd, ki prehajajo v zenitu. Astronomi jrričaku^jo osuzovanje s tem novim teleskopom, ki bo stal nad 200.000 dolarjev, z velikim zanimanjem. Mac Afee jeva opazovanja prinesejo morebiti rešitev problema dvojnih Marsovih kanalov, ki jih smatrajo nekateri za dokaz visokorazvite kulture prebivalcev na Mami, dnigi pa za optično prevaro, izvirajočo iz nepopolnosti naših instrumentov. Vsakakor je Mars edini planet našega solnea, ki ima iste pogoje za prebivanje človeških bitij, kakor naša zemlja. Napad na Hsrdena Glavni provzročltelj atentata na TTar-dena ie Albert Viljem Grcnz iz Olden-burga, po poklicu trgovec z antisomit-skimi spisi. Grenz je vodja in organizator nemškonacionalnega gibanja v Ostfrieslandu in predsednik nemškega »Treubumla«, ki menda propagira seksualno zvestobo, ker je policija pri Grenzu našla množico fotografij nagih članic društva. Poleg tega »e je pri preiskavi našla Usta vseh oldenbur-ških Židov in seznam nemškonacional nih pristašev, ki so bili pozvani k aktivnemu sodelovanju. Grenz je navedel pri policiji, da je v začetku marca prejel pismo iz MUnche na, pisano s strojem, e sledečo vsebino: »Poznamo vas kot vnetega na rodnega borca in zato vas prosimo, da najdete dva mlada podjetna moža, ki bi bila pripravljena storiti vse za domovino.« Namesto podpisa je bila s svinčnikom narisana peteroroglata zvezda. Grenz se je nato obrnil na svoja prijatelja Reinbardta in Anker-manna, ki sta bila takoj pripravljena. Na označeni [>oste reetante naslov je Šavil imeni in prosil za nadaljnje ukre [ie. Dobil je odgovor. zoj»et signiran z zvez«! o, s pozivom, da naj od potuje v Frankfurt ob M. in tam dvigne ra pošti pismo. V pismu je stalo: »Gre za osebo, imenovano na priloženem listku. Prilagamo tudi vsoto za po'"*' stroške. Zaprisežite oha tovariša! Po dovršenem jkjsIu prejmete večjo vsoto.« Priloženih je bilo 25.000 Mark. na listku pa je stalo ime: »Maksimilian Harden« in navodilo: «Ne pošil;ajte br-zojavov, ne govorite, poslužujte se avtomobilov, f>o izvršitvi se razln-žite'.. Greni se je vrnil v Oldenburg, |>o-učil tovariša in jima razdelil denar, nakar sta se takoj odbijala v Berlin Tam sta se vdala orgijam In ko ju je Grenz brzojavno 0[H>zoril prisege, sta mu odgovorila, da bo posel navzlic neugodni konjukturi v kratkem dovršen. It« je napad na ilardena sledil po par dneh. NESREČE ŠPANSKIH TORtADORJEV. V letošnjem letu se v znanih španskih borbah z biki množijo smrtni slučaji toreadorjev. V poslednjih dveh uuvseeih so bili trije slučaji smrtL Prve dni maja je bik umoril v Mv dri Ju mladega, dvajsetletnega toraa-dorja Manuela Grancro, ki ie obetai postati slaven bikoborbec. Borba je bila že skoro dovršena, Granero je &e z «muletJTi», rdečim ogrinjalom, v roki dražil bika, da bi ga nato prebo-del z mečem; naenkrat ga razjarjeni bik z močnim sunkom zruši na tla in !>arkrat prebodi i rogovi Mladi torero je takoj izdihnil. Nekoliko dni i« njegovi smrti je bi! drugi slavni torc-ador, Valerito, težko ranjen v Sev ilji. A pred kratkim j« v bolnici v Nimu umrl Josč Belza de Belcita vsled sunka z rogovi v prsi. Bori« z liki je vselej veljala za zelc or.a.stio, toda taki nesrečni slučaji so lili včasih bolj redki. Ti nesrečni slučaji so presenetili v?o Španijo. Neki poslanec je vložil internacijo na mi-nistrski svet, da se za vedno prepovejo borbe z biki. Toda narod je tako zaverovan v te borbe, da jih najbrž s? dolga leta ne bo mogoče preprečiti. ŽENSKE PRAVICE V NEMČIJI. V nemškem državnem zboru je bil epre-jet zakonski predlog, ki določa, da imajo ženske tudi v pravosodni stroki pravico do »lužbe. Postanejo torej lahko sodniki trgovinski sodniki in sodnijski pisarji. V uradniški zakon pa je bila sprejeta tudi določba, da se državnih nastavljenk rje klče na odgovornost, če postanejo nezakonske matere. ZNATNO NAZADOVANJE POHODOV. Velikega pomena tako v. nas, kakoi tudi za vsak drug narod je padanje po rodov. Porodi so ravno ono važno merilo po katerem se presoja dobrobit in na pre. dek vsakega naroda. Tudi naša država spada žal med oue, ki ee odlikujejo pr močnem nazadovanju porodov.. V tetr pogledu predajačijo Belgija, Anglija, Madžarska, Italija in Francija, tako da stoy naša država na šestem mestu. V Frar,-ciji je biio leta 1908. dva milijona zakonskih' parov brez otrok, kar zuači, da t' bo tam Število prebivalstva zmanjšalo ■» kratki dobi ia 3 milijone zakonskih dvojic s saiao 1 otrokom. Število porodov j-> padalo posebno po mestih, in to vsleet oja-čili, zastopajo pa zmernejšo taktiko.) Finska, ie sedai ustavna oarlainenujna 1 republika s široko demokracijo in mo demo zakonodajo. Ko bo rešeno agrarno vprašanje, bc konsolidacija te mlade države dovršena Nedvomno ima Finska vse pogoje zo krasen gospodarski razvoj. Bogat je izvoz lesa in papirja ter živinorejskih v dclkov, zlasti masla. Uvaža se v Nem-či o. Anglijo in Rusijo. Strategični položaj Finske je naravnost vreden zavidanja. Najvažnejši problem finskega narodr, je še vedno nacionalno vprašanje. Borbn s švedsko kulturo še vedno ni končana. Švedski jezik je na Finskem slejkopre; domač, dasiravno ni več gospodujoč. S švedskim jezikom pa se vzdržuje turi švedska kultura in otežkoča vsestransk razvoj nacionalne kulture. Lansko leto je imela Finska diploma tičen spor s Švedsko. Slo je za usodo Alandskih otokov, ki geografično ln gospodarsko spadajo k Finski etnografie-no in po volji prebivalstva pa teže !; Švedski Odnošaji med obema državam so bili telo napeti. Zveza narodov je n:i to razsodila, da Alandski otoki ostanejo Finski, ki nudi švedski manjšini vso svobodo kulturnega in gospodarskega raz voja. Nerešeno je tudi vprašanje Kare-lije, ki šteje okrog 150.000 Fincev in -pada pod Rusijo. Finska se ne mara odpovedati tej pokrajini, nič mani odločno pa si prisvaja pravico do Karelije Rusija, sklicujoč se na svoje gospodnr-ske interese glede na murmansko železnico. B. B. Gospodarska vprašanja Izredni občni zbor kr. dv. špedicije „Orient", d. d. v Mariboru Razstava vin v Mariboru Vinarski in sadjarski odsek slovensko kmetijske dražbe v Maribora, kot centra finske trgovine za vina iz slov. Štajerske, povodom pokrajinske obrtne razstave od 8. do 17. septembra t- L Namen te razstave je. nuditi vsem vinskim kupcem in trgovcem iz tu- in inozemstva oriliko, da se seznanijo v najkrajšem *asu. na najenostavnejši in najcenejši način z vsemi vrstami vin, kar jih slov. Staierska premore in da se informirajo o razpoložljivih množinah, krajih, kjer leže, cenah ter o kupčijskih razmerah sploh To ie prvi poskus ustvariti v Maribora neko osredotočil, kjer se zberejo vsako leto ob gotovem času vsi vinski interesenti v svrho informacije in skle panje vinskih kupčij, iz katerega bi s časom lahko nastala prava vinska borza Reklama za to prireditev se bo delala V čimvečji meri v tu- in inozemstvu potom časopisja in posebnih lepakov. Da bo uspeh čim popolnejši, je potrebno, iia se vinski producenti za zadevo Sini bolj zanimajo in razstave v čim večjem številu udeleže. Vsi ostali pa, ki se razstave iz katerega si bodi vzroka ne morejo udeležiti, so pa prijazno vabljeni, da naznanijo svoje vinske zaloge in njih cene, da se bodo mogli vinski kupci pri-uierno informirati Dolčbe za udeležbe so sledeče: 1.) Razstave vinskih vzorcev se lahko udeleže vinski producenti, vinarske ali kletarske zadruge in vinski trgovci iz slov. Štajerske, toda vino se sme razstaviti le pod izvirnim imenom. 2.) Razstavijo se lahko vse vrste vina od navadnega namiznega do najboljšega buteljčnega, stari in novi letniki. S.) Na vzorčni sejem, oziroma prostor pridejo vina samo v steklenicah, in sicer se mora poslati od vsa-ke vrste vina po r>0 sedemdesetinskih steklenic, skupaj s DO steklenicami. Vina se pa lahko pošljejo v Maribor tudi v sodčkih in prevzame odsek, polnjenje. i.) Za steklenice, zamaSke, opremo steklenic ln zaboje za pošiljanje skrbi odsek, ki nosi tudi stroške za transport po železnici. 5.) Vsa za razstavo namenjena vina se preizkusijo pred polnjenjem v steklenice po posebni, v to svrho sestavljeni komisiji, ki ima pravico, vina, ki ne odgovarjajo, izključiti od razstave. 6.) Za prijavo udeležuikov, prevzetje, preizkušnjo, polnjenje in odpremo vina te postavijo za posamezne vinarske okoliše posebne komisije, oziroma pripravljalni odbori, in sicer: a) za vinarske okoliše Maribor, Slovenske gorice in Pohorje: odbor, sestoječ iz srg. Srečko Robič iz Limbuša, Franjo Rudi iz Kaninice, Josip Zabavnik iz Maribora, Alojz ZupaniS iz Vajgna, Anton Lipovšek iz Smarjete, Franjo Thaler iz St. Ilja. Ivan Skerbinek iz Vertič, Andrej ;tmavc iz Maribora, Anton Puklavec iz Maribora, Fr. Retzer, pos. in gost. Iz Sv. Lenarta v Slov. gor., AL Schicker, pos. in gost. iz Sv. Marjete ob P.: poslovodja: Vinarsko društvo za mariborski okraj v Mariboru; b) za vinarske okoliše Ptuj, Haloze m Flovenske gorice: gg. Miha Brenčič iz ^puhle, Franjo Majcen iz Podlehnika. Fran Osterbnrger iz Ptuja, Josip Zupane iz Ptuja, Franjo Cuček iz Ptuja, Jakob Belina iz Gruškovja; poslovodja: Vinarsko društvo za ptujski okraj v Ptuju; c) za vinarske okoliše Ljutomer, Or-fciož. Gor. Radgono in Slov. gorice: gg. Fric Zemljič iz Ljutomera. Fran Stanjko iz Ljutomera. Robert Košar od 3v. Bol- Dne 10. julija se je vršil v družbenih prostorih v Mariboru izredni občni zbor kr. dvorne špedicije «Orient» d. d. Navzoče je pozdravil predsednik g. Janko Tavčar, industrijalec v Mariboru ln podal besedo članu upravnega odbora in ravnatelju družbe g. Albertu Pečevniku. G. Pečevnik se je spomnil najprej pokojnega zaslužnega podpredsednika in čla-na°upravneea odbora g. Antona Kolenca. Nato je podal v kratkem sliko družbine-ga razvoja. Na raznih trgovskih sestankih se je večkrat ventiliralo vprašanje lastne stanovske špedicije in carinskega posredništva in se je slednjič zaključilo, da se osnuje d. d. »Orient«, ki je že danes v blagor, ponos in ugled našemu tr-govstvu. Ze pred ustanovnim občnim zborom je pristopila kot delničarka družbe v interesno skupnost »Cechoslavia«. d. d., udniženje češkoslovaških špediterjev v Pragi. V »Cechoslaviji« je udruže-nih nad 130 češkoslovaških speditorjev. »Cechoslavia« ima v Češkoslovaški in iz ven mej, med drugim v Trstu, Boriinu, Hamburgu in Sofiji svoje podružnice. Kot delničarka jo pristopila nadalje v interesno skupnost dunajska spedicijska tvrdka August Dworschak, ki istotako kot »Cechoslavia« uživa preko mej ugled solidnega delovanja Svoje podružnic« ima na vseh važnejših izhodiščih Avstrije. Tvrdki »Orient« se je pridružila tudi •Praga«, d. d. » sedežem v Brnu. »Praga«, ki ima v različnih inozemskih trgovinskih centrih lastne podružnice, velja istotako kot eolidna spedicijska tvrdka. Potem se je pridružila firma A. VVclti-Furrer, A. G. v ZUrichu, katere zastopnik je prišel osebno v Maribor, da sklene z »Orientom. interesno skupnost. Imenovana firma se je obvezala, delati izključno z «Orientom». Tvrdka A. Welti-Furrcr je ena največjih špedicija kib tvrdk v Švici. Tvrdka Ilugo Minack, nasl. Stcttin, ustanovljena 1808, se je tesno zvezala z »Orientom«, s katerim izključno dela Podružnice ima v Hamburgu, Bremenu, KO nigabirgu, Kopenhagenu, Rigi, Libau Rewalu itd. Nahaja se v velikem sever nem pristanišču, odkoder lahko brzo od premija Vsakovrstne transporte preko morja. V tesni zvezi je »Orient« nadalje 8 fir mo Borthoid Jakobjr, Hambiirg-Wiesba den, ki je svetovno znana zaradi svojih prekomorskih transportov, potem z mednarodno sped. tvrdk o Scegmfiller & Cie.. Strassbourg, ki velja v Franciji kot solidna in priljubljena tvrdka. Podružnice ima slednja v Anversi, VVissenbourgu, Lauterbourgu, St. Louisu, Bale ln Z'l richu. »Orient« ima še druge zveze ši rom Evrope ki pa še niso dovolj trdne. Družba »Orient« je v kratkem času svojega obstoja storila vse, kar je bilo v njenih močeh. Ustanovile so se lastne podružnice v Ljubljani, Zagrebu, na Rakeku in Jesenicah ter ekspoziture v Be ogradu. Bakru, Subotici, Sušaku, Osije ku in Splitu. Naša trgovina in industri ja se je pričela v polni meri poprijemati domačega stanovskega podjetja. Tudi v Beogradu so uvideli važnost domačih podjetij. Zato so poverili tvrdki »Orionb dvorne transporte, ki so se vestno in so lidno izvršili. Nadalje so uvideli potom konzularnih zastopnikov v inozemstvu, da hoče »Orient« resno povzdigniti domačo trgovino in industrijo, osobito pospeševati izvoz. To je napotilo ministr j Tržna poročila. 1 Novosadskl produktni tr* W™> 10. t m.) Pšenica (Uafika) 1420 K. koruza stara 1195 K, moka ŠL 0 2180 K. Mol 1050 K, svinjska mast 104 K. Kupčija mrtva, tendenca padajoča 2ltnl trg v Budimpešti (dne 10. t. m) Na budlmpeštanski borzi žitne cene silno naraščalo. Zanimivo je, da le cena ovsa daleko presegla cene pšenici. Pšenica notira 4950 - 5100 Km, oves 5400 _ 5600 Km, rž 3850 - 3950 Km. koruza 4300 — 4400 Km. Živin, trg v Milanu (7. t. m.) Doson: 229 volov (prodano 175), 192 krav (prodano 166), 97 bikov (prodano 86), 12Si telet (prodano 1267). Cene: voli I. 5.54 lire II. 4.80 lire, III. 4.30 lire, krave I. 5 10 II. 4.40, lil. 3 Ure, biki 1. 5 lir, teleta I. 8.60, IL 7. 111. 5.40 lire. Drobne vesti. — IL Ljubljanski veliki sejem 1922. Ministrstvo pošte in telegrafa v Beogradu je dovolilo uporabo pisemskih reklamnih znamk, ki so smejo nalepljati na vse pisemske pošiljke v kraljevini SHS. Reklamne znamke Ljubljanskega velesejma so zelo lično izdelane. Da se jih morejo tukajšnje tvrdke posluževati tudi za do-p.se, namenjene v inozemstvo, so izdclar ce v več jezikih in sicer: slovensko, hrvatsko. srbsko (cirilica), francosko, če^ko in nemško. Vsa ona cenjena podjetja, ki se jih nameravajo posluževati, naj zahtevajo v urada Ljubljanskega velesejma število in v katerem jeziku, da se jim dopošljejo brezplačno. — Trgovci in obrtniki, prijavite svojo udeležbo kot razstavljalci na Ljubljanskem velesejmu takoj, ker je samo še nekaj kvadr. metrov* na razpolago. Opozarjamo, da se prepozno došle prijave vsled pomanjka- nja prostora tU ne oodo mogle sprejemati To velja posebno onim zamudnikom. ki so že lansko leto prišli s svojo prijavo zadnjih 14 dni pred otvoritvijo sejma, nadlegovali po več dni sejmski urad, kateri j!m pa ni mogel dodeliti ni»l najmanjšega prostora več. Cas beži, kdor poprej pride, poprej melje in boljše melje. = Izvoz banatskega vina. Ker so vinske cene v Banatu padle, so prosili vinski producenti iz Vršea za izvozne ola..-šave. Finančni minister jim je svojo pomoč obljubil, dočim se prometni minister brani, znižati železniško tarifo. = Zlita pariteta za plačan je carine v Avstriji je določena za dobo od 10. do 17. julija na 4G70 avstrijskih kron. = Ogromno naraščanje avstrijskega papirnatega denarja. Po izkazu z dne 80 junija se je povišal obtok bankovcev v Avstriji za 80.7 na 549.9 milijarde avstrijskih kron. Naloga št. 35. Simbolični grand-capricclo v proslavo nekega turnirja. Sestavil HahatlMlitrL WM f® Pfi WA v//MZ. MM. .........§P fm mi mš. v////, z/z///. VM m m m i ■ f| H ■ mm, Wm H ■ m II , Si i WM 0 4m Ž8 ' ■ ■ JB ■ HS IS! mm mm Beli (klub A): T b 4, S c 4, L d 4, L e 4, S f 4 ln T g 4 so kombatanti, D d 1 in K e 1 predsedstvo, ki ne posega direktno v boj, kmet e 7 pa rezerva. Črni (klub B): nevidni lik) v številu 0 -f x so kombatanti kluba B. Beli vleče In napravi v 3 potezah mat. POPRAVEK. V diagramu nalose St. 33 je na c 7 pomotoma zašel črni konj mesto belega. Pravilna oblika naloge Je to-rel: ttan.l. do SO t>M»di 01». S#—, reaklfe .adallnjtb 6 be..dl I Din. — Tr-onkl »gl«ml: doplM>v.n|., »»• pr.mlSnln. d. 20 b.a.dl 5 Din.. ««.kif n.dil!n|lh 6 Be.edl 8 Din. - Pl«4» •• n«pr«|. (Lohk. * ~ znamkah.) Na .praianla aa od-o«arja ako !• »praSanJ« orlloiena tntmka aa odsovof. —— Knjigovodja, korespou.lent, za slovensko, srbohrvatsko italijansko,m insko, deloma francosko, agilen duvzeteu za trgovskoobrtue zadeve, iš- e s užbe. Nasluv v 2172 upravi pod »Otroška vzgo-2173 jiteijica«. Dva usnjarska pomočnika sprejme utoj usujarua Mavro Neuuian v Saaiotioru pri Za grebu (Hrvatsko). 2186 sa poJl cjo na Antona Jer5iča, I Mislinje. 2.831 c/^SLiv ^ JDLA^,^. ■ V,: Posastvo 2 orala zemlje, vrt, sadno drevje, trta do 900 1 vina se trčila v Pobrežiu, Si-haM Rutuik, Cesta na Brežje št 67 2174 pri Mariboru. Stanovanje se zamenja v Ljubljani <2 sobi, kuhinja, kleti in drvarnica) z enakim ali s 8 sobami. Naslov pove uprava »Jutra«. 2191 Sveža teletlna se prodi ja v Šolskem drevoredu kg i D.n 10-— pri Franc Krašovcc. 2176 Proda se popolnoma opremljena me-hauidna delavnica v sredini mesta. Naslov poTe uprava 2177 »Jutra«. ____ Knpt ao hiša s trgovino ali malo gostilno v mestu. Istotako se kupi majliua vila. Najraje v Poljanskem predmestju ali na na Škofovem. Pismena ponudbo ne upravo »Jutra«. Kupim malo posestvo ua deželi, gostilmSko konce-s jo eveutuilno tudi trgovino l inventarjem. Ponudbe naj Proda ee zlato vezana kmečita havba in »ušpetclj« Povpraša se v Stritarjevi ulici št. 9, 1. zad-n i trakt. 2189 Eno ali dve sobi s 4 posteljami išče privatni uradnik v Ljubljani za sebe iu za svoje :ri otroke dijake za prihodnje šolsko leto. Ena postelja se eventualno zasede takoj. N» i;rano se ne reflektira, pač pa na zajutrk in kavo popol-d.in. Cenjene ponudbe n( upravo „,lutra" pod šifro .4 2144 'poseljen Traži se bolje meblirana soba sa jed nim ili dva kreveta za iana jmiti na dva do tri mjeseca Ponud e slati na ime: Karlf Probaska, Splošna prometa; banka, Ljubljana. 218! h3BSBShB Družabnik se tioe Stanovanje lžče j -a večjo trgovino s špecerijo. po možnosti s hrano, šivilja- i deželnimi pridelki in leioir učenka za meseca julij in ! v večjem mestu na Gorenj avgust. Ponudbe na upravo i skem. Ponudbe na upravt • Jutra« pod »Šivilja«. ' »Jutra« pod »Priden in ma; 2178 I Ijiv 156«. 217S 3 r a iu 11 šunke, kar6, rebrca, pleC^ta; sirovo kg k K 86-—, kuhano kg ži K 120 — dokler traja zaloga. T. Grošel, Poljanska cesta 7. 2192 Beli: a 2, K c 4, S c 7. Črni: a 3, a J, a 6, K a 1 Rešitev: 1.) S c 7 — b 5 a 6 X b 3 -f- 2.) K c 4 — c 3 b 5 — b 4 + 3.) K c 3 — c 4 b 4 — b 3 4.) a 2 X b 3, mat_ EKsnortnl mlin IŠČB za ta!i0jš:n sstop za dame. sos-ode In deca crljoročj trrtfka A. Si E. Skabepne, Ljubljana, Mistn! tr£ it. 10. ib°.ib i. tel Jri . iJUUll LJUBLJANA, Karloveka cesta 4 Zvonarnka nilsa 1, priporoča otroške vozičke in dvoko-lesa raznih modelov Sprejemajo se tudi popravila. 1472 — Prodajalca : Stari trg; 28. OBn azno S'iliB gobs, lipouo MBtjB, brl-nicua olje in poJis&B pridela plača uajbolje tvrdka 2C 31RC-RANT, KRANJ, telef. int. št. 9. iu nudi no najnižjih cenah ua debelo sladkor, riž, olje, kavo itd. iz Ljutomera. Robert Košar od Sv. Bol spesevati izvoz, i o je napotilo ministr- Mlj(la moi ;ma pre;lnost. Ponudbo naj se J a fenka, Clotar Bouvier ml. iz Gor. Radgo- stvo, da je tvrdko »Orient« priporočalo J naslovijo: »Kurir« anončna pisarna Subotica. ™ ne. Lovro Petovar iz Ivanjkovcev, ja-i v odlikovanie. nakar je Ni. VeL kralj 12190 ..c, IAI.IU ivi.vru., „«ur.u,vB., u,.-• • odlikovanje, nakar je Nj. VeL kralj i 2190 kob Zemljič iz Radene; poslovodja: Vi- j Aleksander podelil družbi naslov »Kra- uarsko društvo za ormožki okraj v Or- j Ijeva dvorna špedicija«. To je v Jugosla^ možu; j viji prvo odlikovanje gpedicijske firme. d) za vinarski okoliš Celje-Smarje: gg. j Zveza lesnih industrlicev v Sloveniji Ivan Belle iz St. Jurja ob j. ž., Fran Fer ; je imenovala družbo »Orient« za oficiel- j »:__?_ T~»___Ai__i_______i _ f.__: _ _! 1,1 ' fitiiro onnil 'tnr 'rt loon;li tnilne* rn.>ftw Hrti?. 1 Mojster za izdelovanje mila. Ivan Belle iz St. Jurja ob j. ž., t"ran Ker i je imenovala arazoo »unent« za onciei-1 ....... . . . ? line in Fran Stamberger lz Smarij pri Jc!- nega špediterja lesnih industrijcev. Druž-i« 11 iL N^rtfoT i šah. Franjo Roblek iz Žalca, Andrej ba poseduje lastno hišo in si je nabavi- »JjJjJJ tvoniej «> ^ ^ ; , nemškohrvalskega do _______ pisnika Sli UOpiSIilCO. i |^aal!s^BsaIa«ŠBa®asfee- x Uariborcu Iz prve polletne bilance je razvidno, da ie celokupni promet znašal v prvem poslovnem polletju: Uvoz: 4,423.817 kg: izvoz 8.53-1.256 kg; prevoz v obsegu mesta l,S29.Sf>3 kg; carinsko posredovanje pri uvozu 3,806.029 kg; carinsko posredovanje pri izvozu 8,525.250 kg.Ka-kor je razvidno iz te bilance, je družba ♦Orient* imela ogromen promet v prvem polletju svojega delovanja. — Na podlagi izčrpnega poročila g. ravnatelja Pe čevnika se je »oglasno sklenilo povišanje delniške glavnice na 10 milijonov kron. V imenu nadzorstvenega in upravnega sveta je izrekel nadzorstveni svetnik g. Alojz Križnič zaupanje ravnateljstvu in Savno zahvalo celokupnemu nradništvu. Nfadalje je navzoči vladni nadzornik g. okrajni glavar I^jnšič poudarjal v nagovora razvoj domačih podjetij. Z veseljem je konstatiral, da le podjetje, ki je usta-novljer.o na tako solidni podlagi, kakor .Orient«, more računati na obstanek in daljnii razvoj. iivežb.mi, p: vovrstni, trezne moči Ponudbe na pisarno: Konfskoljgka tovarna „Frande", Ljubljana, Emo.uk* o. 8. istotam s,- odda zanesljivim krojačem proti kavciji delo na dom. Spretni, zanesljivi in tremi delavci se eprej i ejo v tovarno. Telefon št. 416. Poštni čekovni zavod St. 11.428. m Parna in električna gonilna sila. Frevzamem p*, danih, kakor tudi lastnih načrtih v različnih stavbenih slogih zgradbo moatov, Jazov, hiš, vtl, gospodarske in industrijska stavbe, stolpne strehe, kupole, ojrkv.na ostrešja, balkon*, vrtne ntloe, verande ter razna druga vrtna arbitektonična dela. Stopaloe, dekorativne strope, dekorativne stenske opaže, vrata, okna Itd. Izdelovanje in polaganje ladijskega poda. Za razne industrijske stavbe, dvorane in razetaviie zgradb* opozarjam po mojem sistemu zgrajeno mrežasta nosllnie* za veGJe razpetlne od 12 do 40 m. 1842 H man gl H Ljubljana Olje-Bencin-Tovot mast na drobno na debelo. Pnevmatika vseh prvovrstnih znamk (Dunlop, Clincher, Continental, Excelzior, Michelin). V -4H Selenburgova ulica Št. 6. Prva mehanična delavnica. BRANISLAV NUSIC: Devetstopetnajsto 79 Tragedija naroda. «NL» Zopet molk. Njene bolestne besede »in potem ni več Srbije* mi vzbudijo težke misli Zdi se mi, da v tem trenutku preživljam najtežjo uro in trga mojo dušo najtežji trenutek. Samo še uro hoda je Srbije in ta ura je že tu. Dobro smo videli in slutili -o resnico, toda sedaj se je dvignila pred nami v vsej stvarnosti. Zgodi se človeku baš tako, kakor če mu umre najdražje •>it'e. Prav do groba se tolaži, čeprav sam ne ve s čim. To ni več tolažba, temveč omamljanje. Morda je človeku dovolj, da leži pred njim vsaj truplo, katerega še vedno lahko objema m poMublia. Ko pa spuste tudi truplo ,v jamo, tedaj se šele zave vse resnice. Glava ti klone na prsi, težko klone in vse poveš z edinim povešanjem glave. Od vsega si se posloviL kar je še ostalo v. duši. Baš tako smo preživeli to poslednjo noč m poslednjo uro na tleh svoie domovine. V Prištini in v Prizrenu smo gledali nien polom, toda sedaj stoji živ pred nami. Tedaj je bil še kralj ned nami, vojska je bila in domovino si še vedno lahko objemal in poljubljal. A sedaj je vse prešlo. Kazalec šteje posled-nie minute, težko in grobo riše resnico, ki nas drami iz poslednjih sani. Nič drugega nam ni preostalo, skloniti moramo glavo in s tem smo izrekli vso bolest, kajti naša duša bo ostaia prazna in pusta. Angležinja je odšia zopet nazaj pod voz, njeno pregibanje ie bil edin šum, drameč tišino mrtve poljane, na kateri izgnana Ueca spi poslednjo noč in zadnjič poljublja gradi svoje matere. Na nebu migljajo zvezdice, nalahno izražajo sence mesečino. Iz nedogorelih paniev se dviga dim, ki razpenja nad nami ta-jinstvene slike. Mesečina jih osvetljuje in čim bolj se zagledam vanje tem bolj se moj duh oddaljuje v. carstvo brez meja m brez prostora. Zdi se mi, da se nahajam v polsnu, iz katerega ine predrami šele beseda gospe. »Torej še uro hoda?« »Da.* % «To se pravi, še uro življenja?* Pogledam jo, da bi jo bolje razumel. «Zame pomeni resnično še uro življenja. Kam nai grem Jalie? Našo mejo riše globoka in plaha reka, nad katero se spenja most visokega svoda. Do sre'dine tega mostu bom Šla, a potem?« »Zakai?* jo vprašujem, dobro vedoč, da je te besede narekovala bolest, ki io čutimo vsi in nam jemlje moč za vsak nadaljnji napor. »Zakaj?« me vprašate. »Vprašajte me raiše, zakaj naj živim. Otroke sem izgubila, hišo, a vseeno sem dospela semkaj, vodila me je prazna vera in bogve kaj. Do tega kraja sem pač morala priti, a potem.* Hotel sem jo prekiniti, toda ne oziraje se name. nadaljuje: »Nisem slaba in malodušna ženska. Nadčloveške bolesti sem prenesla. Zame je bila malenkost hoditi po razvalinah, kafti vsa Srbija so bile razvaline, in zbirala sem v svoji duši ne 4. Vse nove delnice so deležne že dobička za tekoče leto in imajo kupon za teto 1922. 5. Subskripcija se vrši od 15. julija do 31. julija 1922. Za podpisovalnice so določene: ^ Zadružna zveza v Celju, ljubljanska krsditna banka, podružnioa v Ptuju, ^ Hranilno ln posojilno društvo v Ptuju, Okrajna posojilnica v Ormožu. kk Ptuj, dne 10. julija 1922. ____± 2182 Upravni svet. ] SLOVENSKA ESI01PTM ....... LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 1. PODRUŽNICE- Ljs Delniška glavnica: 20,000.000' Rezervni zakladi: K 6,500.000'— £ S O » s a n 9. 9 Teieioni št. 146, 458 j « I«. Mito ^RaM 'siMUjpdM e vse banane posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavke: ESKOMPTNA | Domače vesli * Cenjenim naročnikom, ki dolgujejo ''c naročnino, priložimo te dneve izpol-ijene položnice z nujno prošnjo, da po- jvna vsak naročnik naročnino takoj, ko :.obi položnico v roke. List podpira le oni, ' je točen plačnik. Uprava ima stroške : a vsakega posameznega naročnika, ona ■ia stroške za papir, tisk in delo za vsa-o številko, ki jo dobi naročnik. Kako naj -daj uprava plača vse te stroške, ako ji stane naročnik, eden, dva ali pa celo več njih naročnino dolžan kar po več me-■-eccv. Točna mora bili uprava pri svojih "lačilih, točni pa morajo biti tudi naročniki. * K zboru zaupnikov JDS. V poročilu o zboru zaupnikov je tiskarski škrat napravi! g. Rosa sa predsednika invalidov; imenovani je bii izvoljen kot prad-- ravnik invalidov, ne pa kot predsednik. Samo po sebi se razume, da S. O. V". J. ni mogla za zbor JDS nikogar prezentirati ali ;ooh!astiti, ker je sta- o\ . ka in nepolitična organizacija. JDS je namreč sama smatrala, da mora imeti v svojem izvršilnem odboru in načelstvu odločnega zastopnika invalidskih interesov. * Kongres jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani. Tekom meseca avgusta ce bo vrši' v Ljubljani velik kongres tehnikov iz vseh fakultet naše države. Kongres bo razpravljal o ustroju skupiš o organizacije vseh tehničnih urlru-ženj. Na dnevnem redu kongresa se nahaja zopet aktualno vprašanje o premestitvi poedinih tehničnih oddelkov. To je točka, ki povzroča mod našim di-"sštvom obširne debate. Za to priliko kongresa se pripravlja tudi obsežna -tevlika »Njive*, ki bo v celoti posve- kruti služili v garnlzijaK po največjih italijanskih .nestih, Kjer bo tako raznarodovanje po mnenju italijanske vojne uprave hitreje napredovalo. • Sodni Izpit sta včeraj položila pred ljubi ianskim višjim deželnim sodiščem gg. " avskultanta iz Celja dr. Leopold Mustnak in Karel Ivaneo. • Izpremembe v državni službi. Višji geometer Julij Burda in geometer Fran Erjavec, oba pri pokrajinski upravi v Ljubljani, se dajeta na razpolago ministrstvu za poljedelstvo in vode! — Okrožni zdravnik dr. Fran Uaz-nožnik je iz Velikih Lašč premeščen v Lož. — Trajno sta upokojena Franc Z n i d e r š i č, pisarniški oficial pri poli cijski direkciji v Ljubljani in Josip P a n, kanclist pri sodiščih v Celju. — Josip Rudolf, kanclist okrajnega sodišča v Metliki, je podal ostavko na državno službo, „ rroslorfs Tovarn* t »TJ huje ko kaMna vojna. Tu M morala t feflre red, Ka J mrfrt Je BWT hfaTatti. W tnB na sosednja postopa. icmm» j sile ^ ^ Ie ona u, ob- j ko prlproste metodike starih znancev Haj- napredno zakonodajo in s sploš-j driliova .Cerkvica« 5ITIL luui i — r je proizvajala umetna gnojila in je edina te vrste v naši državi. Pri gJ gasitvi enem so se trudili predvsem delavci, katerim nim poglobljenjcm in razširjenjem kultu-6e je posrečilo lokalizirati požar. Skoda " lnt vr«,,.ti nov« vene- znaša več mihjonov kron. • V Savi utonila je prošlo nedeljo gospodična Rota Cilenšek. solastnica trgovine Rajner ▼ Zagorju ob Savi. Zašla je pri kopanju v vrtinec in utonila. Truplo je čez nekaj ur potegnil iz Save progov- nl moister Leopold Juh. • Samomor starca iz ljubosumnosti. V ! rezervirana političnemu hujskanju in pod-Framu pri Mariboru »e je strastno zalju-; žiganju surovega sovraštva, ki diha iz ' bil v neko deklo GSlctni starček C. Ko! vsake vrste klerikalnega časopisja Tam, re mogla tekom let vzgojiti dovo generacijo in jej vcepiti zmlsel za zdravje osebe in naroda. Tu je tudi poklicano sokolstvo, da obenem s telovadbo in zle-ti tudi vr&i podrobno izobraževalno delo kot mogočen faktor. Včasih so pri taksnih prilikah klicali na pomoč tudi priž-nico, toda žal zaman. Prižnica je ostala • Skrlatlca se širi v Dolgošah pri Mariboru ter se je v zadnjem času pojavilo to »edem novih slučajev. V sredo so pripeljali v Maribor zopet dve starejši ose- J bi oboleli na škrlatiei. Dopisi KOMENDA. Tu imamo glavarjevo bol-I nico. Ustanovljena je bila za tukajšnje Razne vestL Ljubljanski policiji ie reveže, a ker so patrijotl denar zapravili svojo sobo j za avstrijska vojna posojila, mečejo še- gi inženjersko diplomo gdi. Valeska P*r-čeva, hčerka ljubljanskega odvetnika g. dr. Maksa Pirca. Gospodična Valeska je absoivirala praško tehniko kot redna slušateijlca kemije in je položila vse izpito z odliko. Specializirala se je na strokovno kemijo za zdravila, barvila in kozmetiko. Ves Čas svojih študij v Pragi je bila agilna članica akad. društva »Jugoslavija* in je uživala splošno priljubljenost v vseh praških jugoslovanskih krogih. Naši prvi inžeujerki iskreno česti tarno. ♦ Razpisane službe. V moški kaznilnici v Mariboru s« odda več mest paznikov. Prošnje je vložiti do dne 10. avgu-. . sta. Interesenti opozarjamo na razpis v cena izključno le vprašanjem ljubljan- 73 številki »Uradnega lista* pokrajin- došlo obvestilo, da se je Prva slovenska Inienjcrka. Koncem zaprla 81 let stara Elizabeta Wegier in daj reveže Iz bolnice. Neki ženski se je iunija je prejela na češki tehniki v Pra-: da je ni več iz sobe. Policija je šiloma omrači! um in se je obesila. Cerkveno ni - . rv. odprja gobo iD nana gtarico izstradano —'------ v- <- :—---- postelji. Revo so prepe- sse tehnike. * Kongres jugoslovanskih gozdarjev. Dne 20. t. m. se bo vršil, kakor smo že poročali, v Sarajevu kongres udružanja jugoslovanskih gozdarjev. Kongres bo med drugim razpravljal v prvi vrsti o novem gozdnem zakonu. Ker l>o na kongresu prisoten tudi minister za šume in rude. se bo gotovo pri razpravi o navedenem zakonu razvila obširna debata strokovnjakov. ske uprave za Slovenijo. * Za poštne uslužbence. Glasom odloka ministrstva za pošto in brzojav se je potrebno ukrenilo, da se zimska službena obleka za leto 1921 v najkrajšem času razdeli. V zmislu ministrske naredi >e ■l dne 29. maja 1922 pa je tudi poskrbljeno za letno obleko, ki pritiče vseai uslužbencem za leto 1922. • Izenačenje davkov. Po enomesečnem "cSSS^dl v Beograd«. Pranju projekta, ki ga je izdelala - - 1 direkcija neposrednih davkov, je aomisi- Po vsesokolskein zletu v Ljubljani po jviti nad 2000 češkoslovaških Sokol->v vadi našo prestolico Beograd. Beograjčani prirede bratskim Sokolom veliča-sten sprejem. * Izlet srbskih sirot v Ljubljano. Srbske siroto pridejo v soboto 15. julija ob 10. uri dopoldne v Ljubljano. Učenci in učenke naj bodo ob 9. uri dopoldne v .šoli. katero so doslej obiskovali, da pozdravijo svoje drage bratce ia setrice s cvetjem in zastavicami. * Premoženje bivše črnogorske dinastije konfiseirano. iz Beograda poročajo: Ministrski svet bo sklepal te dni o likvidaciji koufisciranega premoženja bivše črnogorske dinastije Petrovič. Likvidacija se izvrši s>o načrtu, odobrenem od narodne skupščine v Poti gorici. * Nadaljevanje kolonizacije. Beogrij-sko časopisje f>croča, da bo pričela nova kolonizacija takoj, čiin bo pod streho letošnja žetev. * Poštni avtomobili. Beograjski listi poročajo, da bo prejelo ministrstvo za pošto in brzojav te dni večje število avomobilov na račun vojne odškodnine iz Nemčije. Avtomobili se bodo rabili za poštno službo- * »Theatcr und Kasinoverein» v Mariboru je bil svoj čas od policijskega komisarijata v Mariboru razpuščen. Na pritožbo mariborskih Nemcev je pokrajinska uprava ta razpust razveljavila, ker policijski komisarijat ni bil upravičen društva razpustiti. Sedaj je pokrajinska uprava, to sedanjim razmeram ne odgovarjajočo društvo, ki je ponovno prekršilo svoj delokrog, sama razpustila. Društvo je bilo lastnik gleda - ja strokovnjakov dovršila končno redakcijo zakona o izenačenju davkov v vsej državi. Po izjavah članov komisije je novi davčni zakon osnovan na najmodernejših davčnih principih; z njim bodo odstranjeni vsi dosedanji nedostatki in tež-koče v organizaciji razpredeljevanja davkov, a poleg tega se bodo po novem zakonu brez menjanja davčne stopnje povečali državni dohodki. Dosedanji neenakosti davkov v poedinih pokrajinah so bili vzrok različni davčni zakoni izpod prejšnjih režimov. Računa se z možnostjo, da bo funkcija novega davčnega zakona pričela že z novim letom, ker bodo tudi dohodki, ki jih zakon predvideva, vneseni že v novi budžet. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. V dobi od 2. do 8. julija se je v mestni občini ljubljanski naredilo 23 otrok, umr- in nezavestno v ljali v bolnico. — Fran Zabret » Rodi-ce se je spri s svojo "2 let staro materjo ter jo dejansko napadel in pretepa!. Surovi sin se bo moral pred sodiščem zagovarjati. • Drzen vlom v LjubljanL V noči od torka na sredo so dosedaj neznani vlomilci udrli v prostore trgovine z deželnimi pridelki A. Kreinsir v Ljubljani, Kolodvorska ulica 3. Vlomilci bo odnesli železno ročno blagajno z vsebino okoli 8000 K in nekaj perila. Policija jih zasleduje. • Ubežnl kaznjenci. V selo Hasan Be-govo pri Skoplju so poslali kaznjence na poljsko delo. Te dni pa so se ti kaznjenci pobunili in začeli a polja uhajati na vse strani. Stražarjem se je posrečilo, da so begunce zopet polovili ter jih odvedli v skopljansko kaznilnico. • Žepni tat ponesrečil. Med železniško vožnjo iz Bakra v Zagreb je nek uzmo-vič opazil, da se nahaja v suknji, katero je nek sopotnik slekel in obesil na klin, dobro nabasana denarnica. Ko je brzo-vlak vozil skozi tunel, je žepar porabil temo, vrgel sukn:o ncopaženo ekozi okno ter potem tndi sam skočil iz vlaka. Imel pa je smolo. Zadel je z glavo ob zid tunela ter se ubil. Njegove identitete niso mogli dognati. • Tatvine pri kopanju. V ljubljanskem bazenu so številne tatvine na dnevnem redu. Kljub strogi kontroli pa uzaiovi-čev doslej še ni bilo mogoče izslediti. Pretekli teden je baje v enem dnevu bilo okradenih 20 oseb. Neki lOletni deklici Preveč Silvi je bila te dni ukradena denarnica s 150 kronami. Občinstvo najbolj skrbno p;izi na svoji stvari, da ne nasede raznim tatovom. • Razne vestL Brezposelni trgovski pomočnik Filip Lipovž je za dobo dveh let izgnan iz naše države. — V stanovanje beograjskega bankirja Gjorgja Boskovi-ča so vlomili neznani tatovi ter odnesli zlatnine in srebrnir.a za 150.000 dinarjev. — V Spodnji Hrušici pri Ljubljani bila pokopana, ker je imela premalo denarja. Ce pa umre kdo, k! ima nabito mošnjo, ali če se magarl tudi obesi, biu-gljajo na vse pretege. Napredna misel se v Komendi lepo razvija. Najlepši dokaz so nam razne hujskarije in sestanki kaplana, župnika in onega slivnega Strcina, bivšega poslanca, ki je iz Beograda prinesel samo dijete. Revček drugega nima pokazati. Poltiična preganjata sta spravila besedo božjo raz leče. Drugega nI slišati, kakor udrihanje. Podtikajo nam razna grozodejstva, da bi odvrnili ljudi od nas brezvercev, ki pa nas ob beri ne pozabijo. Čudno, da jim naša bera ne obtiči v grlu. Namen posvečuje sredstva! Svojim družbam žugajo z Izključitvijo. Ka) pa so »Marijini vrtci*, Marijine družbe itd. kakor le politikujoča društva v drugi obliki. V teh društvih se ne deluje v prid naroda, državi, pač pa ljudi ščuva napram bližnjiku ln goji protinarodno čustvovanje. Narod bo srečen le takrat, ko se te huiskajoče družbe razpuste. Vlada, bliža se 12. ura ali razpusti te firme, ali pa vsaj pošiljaj k takim predavanjem svoje zaupnike. Le tako se vresniči jugoslovanska ideja! JESENICE. Gospod urednik, dovolite mi mali prostor, da objavim utise, ki sem jih dobil v Ljubljani, ko sem se udeležil zaupniškega sestanka JDS. Več let me ni bilo že v Ljubljani ln v resnici sem se čudil napredku, ki sem ga videl po teh letih. Prv dobri utis je naredilo na mene to, da se Ljubljana, naša slovenska rezidenca na vse strani razširja In modernizira. Gradijo se stanovanjske hiše, vile in mogočne palače. Vse to nam jamči, da naša prestolica tekmuje z drugimi in da ne-če biti več taka, kot je bila pod bivšo mačeho. Ker mi je čas dopuščal podal sem se na telovadni prostor za Vsesokolski izlet. Ostrmel sem, ko zagledam mogočne tribune; in ko se iz radovednosti po-spnem na najvišje In gledam proti Šen-klavžu si mislim: Gospodje v črnih suk- in Volaričevega »Izgubljenega cvcta» je posebno ugajala lipo zaokrožena Eiscnhiitova *Tebe zlato ja milujem«. Baritonsko partijo je z lepim razumevanjem odlično odpel g. Rs-jer. Naravnost frapiral pa ie Foersterjev »Spak*. Kvartet je z dovršenim predna-šanjem te skladbe, ki zahteva glasovne potence in tehnične preciznosti v vsakem posameznem glasu, v celoti pa popolne skladnosti in ubranosti, jasno dokazal, kje leži moč njegovega Izraza. — V »Katri-cl» in »Jutru«, krasnih liričnih proizvoči-i primorskega mojstra Mirka, smo imeli priliko občudovati ubranost celote in iT-borno šolane, obsežne, za polprazno dv -rano skoro premočne glasove posameznikov. V »Katricl* je posebno ugaja! mehki metalično barvani tenor g. Banovca. V »Jutru« pa smo občudovali mogočni, poln in razsežni bas g. Zupana. Notranja glasova (II. tenor g. Pečenka in bariton g. Rajerla) sta se ubrano prilegla zunanjima in tvorila ž njimi celoto, ki je na posameznih mestih uprav klasično ubrana. To je kvartet pokaza! posebno v sledeči Pro-haskovi »Moravski narodni«, ki se mi zdi od vseh podanih skladb muzikalično nai-več vredna. V Adamečevi »Kregata se baba in dc-vojka«, ki bi bila bolj prikladna za zbor, sta bila prav dobro pogodena oba dueta In štiriglasni kanon. Michlovo balado »Atila in ribič>-. najtežji del programa, je kvartet absolvira! s čudovito lahkoto in ubranostjo. Prav posebno je ugajala tu, kot pri vseh pesmih jasna, razločna vokalizaciia in dosledno natančna intonacija celote in posameznikov. Izmed okusno in origlnano harmonir-ranih narodnih sta vzbudili pozornost predvsem »Zar je morala doč« in »Solda-ški boben«, kjer je g. Zupan briliiral s svojo sonorno polno nižino. ... in. lo pa ie 8 molkih in 11 žensk, torej «kn-1 J« bilo mlinarju Matjanu ukradeno svile ; njah, nič Vam ne bo pomagal ves srd in • J j r\/\t\ 1___________-------l..,:*l ,, erril, pa j 19 oseb, in sicer 9 za jetiko, 3 za srčno hibo, 1 za trebušnim legarjem, 3 vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 3 pa vsled slučajne smrtne poškodbe. Na nalezljivih boleznih je obolelo 5 oseb: 3 na davici, 1 na trebušnem legarju in 1 na kozah. * K poročilu grajske »Tagcsposte* o zadevi Schmidt-Hilber nam javlja g. sodnik Eržen, da mu ni razumljivo, kako je »Tsgesposta* mogla poročati o njegovem pričevanju v takšni smeri, kakor se jo zgodilo. G. sodnik nas naproša, in mi radi ugotavljamo, da je on kot priča iz povedal da se je rodbina Schmidt pred vojno vedno priznavala za slovenske, vkljub temu, da so njeni člani večinoma obiskovali nemške šole. Ker pa je dr. Ililber trdil, da je bila rodbina Schmidt jiškega podopja, ki preide se»laj_ v last; pref] vo.no »ultranacionalna*, in da mariborske občine, ki je {»oslopje tudi j spi0h nikdo v njej ni znal nemški, je bil r-;,a sedaj upravljala. _ j sodnik zaslišan kot priča tudi o tem. * Muzej. Pod tem naslovom pise j i7povedal je pa, da rodbina ni bila ul roški Slovenec*: V Celovcu dobi-1 nov muzaj, ki »o ga ustanovili h a j- SrotoMm o 11 rimlnivil 4 ivoroski mo aatdinstlerji, katerim se je pridružil tranacionalna, da. se marveč sploh ni udeleževala političnega življenja in na-. rodnih bojev. Razen očeta pa je vsa rod- udi knezoškof. Razstavili bodo v no- ,,i[ia zna!a „emSko. _ Ta ugotovitev se -ern muzeju predmete, ki sjoininjajo veda nQ j7preminjai dejstva, da je dr. na koroške »abwehrkftmpfe» in na p w gchmidt v Gradcu pred sodiščem s hiscit. Pričakujemo, da nas koroške if;imi zlaPti 8 p0m0gt0 R. RANZINGER | v Ljubljana - Jesenice. J odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in i?.dn;itp!i Konzorcij eJutra*. Iisk Delniška tiskarne. 4 d- X LiublianL Hči papeža " — Lukrecija Borgia Ker pa je Lukreciji občutila da dolguje nekakšno pojasnilo sa to svojo čudno in nepričakovano tel jo. je dodala smehljaje: »V malega Geimara sem se kar zaljubila. Draiestno dote je in pri sebi bi ga rada imela. Draga grofica, le dolgo sem Vam zavidala tega paža. kakor vi meni moj diadem. Tako sedaj lahko obedvo zadovoljiva ?voje želje. VI mi prepustite malega ireimara in vzamete moj diadem. Ce pa tega nočete sprejeti v tej obliki, Vam predlagam partijo trappole, pa naj kart« odločijo!* «Nimam pravice.* odgovori grofica Oreini * nekoliko maloduSnim gladom, < nimam pravice, da se protivim Važi zapovedi. Naj bo, pa igrajva za ta veliki vložek. Zares mi Gennaro ni manj ljub, kot oni svetli nakit ki mi ga ponujate!* «0 zapovedi govorite, draga grofica?* jo pokara Lukrecija. »To ni ni-kakšna zapoved, pač pa je želja ali boije proSnJa. Prizuam pa, da hi me iako bolelo, ako bi mi jo odbili.* »Nikakšne boli Vam ne bd hotela prizadejati, princesa!* odgovori grofica vljudno. »Zato igrajva. Naj slgnor Machiavelli pomeža karte!* a igrajmo in prepričajmo se, komu je 'reča naklonjena!* In različne karte j»dejo na mizo. Grofica odkrije karte in pokaže tran-r>olo. ki je skoraj ni bilo mogoče pre- koettf: Devctfoo, oonleo, se-ftnloo. So-stieo, asa in dva deoara. Lukrecija vwJrirti. CHSvMno Je Igro že izgubila Z drhtečo »ko odkrije tradl ona svoje karte.. Ta trenutek zavlada pri igralski miri pravcata senzacija. Kardinal Rover* in Machiavelli poskačeta na noge in vikllkata: »Cn-dež se je zgodil!* Groflčne karte so bfle proti vsakemu pričakovanju in proti vsem zakonom mogo&ioeti pre-košene, premagane! Lukrecija pa vz-kllkne zmagoslavno: »Kralj, cavallo. as, desetka. peti ca ln dve ooppe! Dobila sem! Gennaro je moj!* Kakor da hoie dokumentirati svoje pravo na dečka, ki stop v bližini in zamiSlieno gleda pred se. ga ona sedaj objame, pritegne k sebi, ln poljubi na la«e. »Sedaj si moj, Gennaro!* klikne in b težavo zadriuje solze. «Da, ee-daj si moj. pridobila sem te ln odslej se več ne ločiš od mene!* »če bi ne bilo te noči!* izusti na tihem grofica Oreini in zardi. »Draga moja grofica!* reče Lukrecija, »torej tri dm naj še ostane dečko v Vaši hiši, kakor Je med nama dogovorjeno, potem pa bodite tako ljubeznivi in mi ga pošljite ali mi ga sami izročite. Jaz pa ei dovoljujem, aa Vam izročam sedaj svoj diadem. ki se Vam tako divno podaje. Evo. vsemi te ga, grofica Orsini!* Ali v svoji neomejeni razburjenosti grofica Orsini nI mogla zatajiti globoke bolečine in obenem mrzkosti, ki je vstala v njej proti tej lepi ženi Grobo odbije od sebe sedaj ta dragoceni diadem, ki jej ga ponuja Lukrecija. Dragoceni nakit pade iz rok papeževe hčeri na tla. «0, to je nespodobno!* strogo reče Lukrecija, v ta, bleda. »Obžalujem, da se mi pripeti kaj takšnega v hiši, kjer sem pričakovala gostoljubnosti!* Lepe oči Lukercije so znale gledati tudi presneto jezno. S pogledom, polnim smrtu-aga sovraštva, meri sedaj Orsinijevo oa glave do pete, na to pa se dvigne, obrne hrbet svoji nasprotnici ne da bi ee Se brigala sa dragoceni nakit, in stopi k svojemu soprogu. ki se je na glasne besede prepira nekako plašno dvignil od evoje mize, kakor je tudi cela ostala družba vstala. Lukrecija stopi k njemu, so oprime njegove roke in mu reče glasno, vsem razumljivo: »Prosim te, dragi tnoj, spremi me domov, pojdiva odtod, kjer se zdi, da naju dovolj ne poznajo!* Alfonz ni aahtevsl nlkak3n«a. na-daljnega pojasnila. Vljudno aJi hladno ee pokloni gospodinj bi ostali drafbi ter odide a soprogo iz salona. Nekaj 6asa je trajala globoka tiflna in malodofoost. Naenkrat pa izprego-vori glas don«« Adriana, ld z neprikritim prezirom re6e grofici: »S tem ste najbrž izčrpali vsa izne-nadenja, ki ste jih tako darežljivo naklonili ta večer svojim gostom. Bila je res dovršeno lepa prireditev in še dolgo se je bomo skupaj spominjali Lahko noč!* In ne da bi segla ▼ roko gospodin«, ki stoji kakor kip sredi dvorane, odhiti donna Adriana 6ez prag. Kmalu za tem je med zadnjimi odhajal tudi kardinal Rovere. Grofici je segel v roke in jej rekel s tihim, o prečnim glasom: »Podčrtaje ta dan v svojem koledarju z rdečo barvo, grofica, in si dobro zapomnite, kaj pomeni. Užalili ste najbolj draŽe«no mačico iz ti gorskega gnezda Borgijcev. Nekaj je grčala in pogledala vas je s svetlim in nekoliko krvavim pogledom. Grofica Orsini, menjajte od danes naprej način svojega življenja. Ne stojite na ulico nikdar več brW dobrega in zanesljivega oboroženega spremstva, in če ste prav j oprezni, jejte samo jedi, ki iih pripra-'vite lastnoročno . . . Lahko noč. gro-i fica Oreini. hvala, Vam sa današnjo ve- i selico. in še to ... Se posebno upo- ■ števate rdečo črto v svojem koledarju,j potem je najbolje, da še nocoj zapu-j stite borgijski Rim ...» V, poglavje. V noči, ki je sledila tej jako naglo! prekinjeni veselici pri grofici Orani-i jevi, je nemirno Šetal Alfonz Aragon-ski po svojih sobanah, čeprav so zvonovi Angelske trdnjave že zdavnaj odbili polnoč. Lukrecija je že zdavnaj odSa v svojo spalnico. Pritoževala se je, da jo glava močno boli in je tudi svojemu soprogu nežno želela lahko noč, vendar pa mlademu soprogu ni ostalo prikrito. da. je Lukrecija nocoj posebno razburjena in da skriva neko tajnost, j Tajnost? Torej je vendar še med numa neka tajnost, neka stvar, ki je ne posedujeta oba skupaj, neka brlea in skrb, ki je ne nosita oba kot pri u-, telja in druga za celo življenje . . Lukrecija prikriva nekaj pred njim, nekaj, kar jo tesni, tlači in muči. Od-; »tod tudi v»ok za njeno fadno poo*-iuvidel, da s svojim ugibanjem ne pride Sanje v hiši grofic« Orsinijeve. [stvari do dna. Zato se Je odločil, da Izredno v skrbi, prvikrat v dvomu j prodre do jedra in si za vsako ceno o svoj! mladi ereči, se poizkuša Al-idobi pojaznilo Pravični nieeov znsčsj fonzo zamisliti v bistvo t« neznane; si je izbral ravno pot, ki ga mw a P° tajnosti. Djegovem mnenju dovesti do ciljs. Še enkrat si v spominu ponavlja v«e i \,a povratku domov nista Alfonzi dogodke v vili Orsini. Pri tvoji igralni j ja Lukrecija o tej zadevi izpregov orila mizi, le nekoliko korakov oddaljeni od n{tj besedice. Lukrecija se je v vo.-i mize Lukrecijine, je čul In razumel naklonila v svilene blazine, zanrla ji jasno vsako besedico in je torej točno 0gj ^ kratko odgovarjala t* vedel, kako je prišlo do nepričakovan: nekat^sa vprašanja, katera" jej je stavil nega spora med obema ženama. i11^ soprog. Alfonz je ni hotel brez- »Cudna kaprica: a morda ne samo obzirno vznemirjati, ker je opazil, da kaprica?* Tako je razmišljal Alfonz o trpi duševno in skoraj tndi telesno, želj svoje soproee. da se polasti ma-j - — .,,-! Zato je nocoj spremil svojo mlado lega paža. To stvar mora razcisGti! Ah \ £&iuo do praga u;;ene spainico. ;„ ni zares izrenno čudno, da hote in je, ]%uba m Mo ^ ja&metal: hotela Lukrecija dati za tega dečka ^ - • del «voieea nalbolj dragocenega na- »Dobn spi in mmko san^j. in us?-, oni neiflrecenliivi. predra-1mi dan«, n« more? pojasnit*, ml pove, goceni diadem. na katerega je bila jutn.* vedno tako ponosna? Tu leži sredi po-j Lahek ^-zdih je bil odgovor, na to ti. kamen. katerega treba odstraniti, j pa f6 Lukrecija vrže na njegove prsi, da ne bo delal napotja njegovi nežni,[ga vroče poljubi in na to ravr.o tako vdani in vroči ljubezni do Lukrecij*- 'naglo Izgine za zaprtimi '■Tati spsl- Alfonz se je celo uro mu"il « tisoči j niee. misli in razmišljanj in je končno le! (Dalje prihodnji?.) gumijev podpetnik otiPisnjata Mi obuvalo trpežno in bIb-gsntss. BEBSON-K4UČUK, d. d. Zagreb, Wilsonov trg 7. »M!« evnik Jutro »M8B» mm zadruga v Lju Zbirka »Slovenski pisatelji". Urednik dr. Ivan Prijatelj. Josipa Jurčiča zbrani spisi. I. zvezek. Broš. D1 i'—, po pošti D 1-50 več. — XI. zvezek D 14—, po pošti D 1-50 več. — UI. zvezek. (V tisku.) Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. G-lonar. j) 14-—, po pošti D 1-50 več. Dr. Iv. Tavčarja zbrani spisi. VI. zvezek. Broš. D 24'—, po pošti D 1-50 več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. I. Prijatelj. Broš. D li'—, vez. D 14*-—, po pošti DI'- več. ?mmm ulica, nasproti prnt nošte, mmm sisig piiMiftaciju: Broš. - več. . vez. Izven zbirke: Fr. MUčinski, Drobiž. Zbirka humoresk. D IS—, vez. D 17-—, po pošti D 1* Anton Novačan, Veleja. Drama. Broš. D 9 - D 13'—, po pošti D —'75 več. Damir Feigel, Tik za fronto. Broš. "D 13—, vez. D 17.—; po pošti D —-75 več. Ante JDebdjak, Solnce in sence. Pesmi. Broš. D 5-—, vez. D 9-—, po pošti D — 50 več. l 5._> p0 pošti D —*35 več. Fr.Goršič, Socijalna zaščita dece in mladine. D 10. po pošti D —*75 več. Dr. J. Tičar, Boj nalezljivim boleznim. D 13; po pošti T) —'75 več. Razne brošure. Dr. Fr. F.ešič, Vežbeniea brvalsko-rb?k?.?a jezika. D 18-50, po pošti D 1'— več. Zakon o volitvi v občinska zastopstva. D 4-— Zakon o zavarovanju delavcev. D 8*—, po pošti D —-so več. Zakon o obči upravi. Cena I) 5*—, po pošti 35 para več- Dr. Ig. Butar. Zbirka vojaških zakonov SHS. Broš. D 10*—, po pošti D —'75 več. Albert Sič, 0 slovenskih narodnih nošah. Cena D 3*—, po pošti D —*25 več. ir. EeUer. Prigode gospoda Ortlina. T) 6—, po pošti D —*75 več. Fr. Heller, Blagajna velikega vojvode. Broš. T> 12, po pošti D —*75 več. Claude Farrere, Gusarji. D 16 —, po pošti D 17*—. Ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in pro-sveto. 1921. D 60'—. Letnik 1919: D 45*—, letnik 1920: D 45'—, po pošti D 5'— več. O pueu — "" — k0 vezani D 25'""J P° P0Šti D 1-50 VcC Dobivajo se vse slovenske knjige. - Vse zbirke se nadaljujejo Sprejemajo se stalni naročniki na vse publikacije ali uo * samo na posamezne zbirke. Plačuje se lahko tudi v mesečnih obrokih.