Stev. 32 V Ljubljani, 6. avgusta 1909. IL. leto. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. ]e pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Kdo vzgaja uskoke? („Slovencu" št. 171. — Dopis iz kroga mlajših.) Spoznanje je mnogokrat tudi ono, kar privede človeka do konflikta z razumom. Prijatelj, dopisnik „Slovenca", tako ti! Popolnoma osebni predsodki, malenkostne nevšečnosti, osebno sovraštvo in princip, ki si z njim prestopil — koristolovstvo, je ono, zaradi česar si se obrnil od nas — in sedaj si se mislil maščevati. Če te črevelj žuli, ga sezuj 1 Torej to so tvoji predsodki, to je ono, po čemer ti obsojaš organizacijo! Ti ne vidiš v organizaciji ničesar drugega nego le dvoje skupin ljudi 1 Ti ne vidiš v organizaciji ničesar drugega nego predsednika in njegovo individualnost, ki je odvisna od slučaja ? Ti vidiš le slučaje, a ne pojmiš bistva organizacije, ne pojmiš načel. Potem se ni čuditi, da te niso LISTEK. Kako naj širi šola med narod smisel za snago? Peter Medveščeir. (Dalje.) Hišna oprava, ki je in tudi mora biti pri kmetu preprosta, bodi snažna. Snaga hišne oprave je kaj cena in lahka. Malo vode, malo peska, malo sode in v par urah je vse pohišje v glavnem delu naših stanovanj — v hiši v ožjem pomenu besede, ali v kuhinji in izbi precej snažno. Večina tega dela morejo opraviti deklice, snaga kuhinjske oprave pa sodi na vsak način v njih področje pod nadzorstvo gospodinje ali nje namestnice. Deklice, ako se jim zbudi smisel za snago, kaj rade opravljajo tak posel, kakor tudi rade perejo. To pa sodi v področje naših koleginj, ki se ne smejo ogi-bati tudi preprostih kmetiških hiš. O tem pa kasneje. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K Dol leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 h. upoštevali, o čemer jadikuješ — da Jelenčeva avtoriteta ni pustila mlajših do besede. Torej besede si si želel? Upam, da si jo dobil! Vkljub temu pa moram konštatirati, da ne veš, kaj je bistvo organizacije — kar se bo še pozneje izkazalo — da bistvo ni skupina ljudi, predsednikova osebnost in slučajne razmere, temveč so bistvo tu skupna načela. Nisi upošteval pri taki obsodbi bistva, zato si se spustil na nivo osebnosti, slučajev in zabavljanja. Ne veš torej, da se naša organizacija ne bori za Jelenčevo osebo, ampak za aapredno načelo! Da, saj morebiti še ne veš, da si s tem, ko si prestopil iz organizacije v nasprotno organizacijo, pripozual tudi nasprotno načelo! Morebiti se smatraš še za napred-njaka! ? Prijatelj! Poglej zgodovino človeštva, po- Zapustimo notranje prostore, kjer je večkrat pravo pravcato smetišče, ne da bi vprašali za dovoljenje vstopa v spalnico — družinsko svetišče — kjer je večkrat še večja nesnaga nego v prvih prostorih. Priznati pa moramo pohvalno, da se je obrnila tudi ta snaga, mnogo na bolje. Spalnice odgovarjajo zvečine svojemu namenu, le bolj poredkoma so še zalege vsakovrstnemu mrčesu, ki izpreminja počivališče — v mučilnico. Smisel za snago je dosegel tudi tu najskrivnejše prostore in požene nasnago Čimprej. Da je kuhinja in izba večkrat tako nesnažna, je kriva nje leža v pritličju v dotiki z dvoriščem, gnojiščem in hlevom. Prisrčna je zares taka uredba naših kmetiških stanovanj, a z ozirom na snago je najnesrečnejša. Kokoši, ki ne spadajo v hišo našo, se ne dajo odpoditi s praga. One vedo, da od tu prihaja gospodinja s polnim periščem. Prešič, ako pride iz hleva, jo udari naravnost v hišo klicat gospodinjo ali deklo. Tudi krava in vol ne gresta vedno naravnost po svoji poti, am- Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h »» » » dvakrat. . 12 „ ...... trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118). glej kulturno zgodovino, zgodovino znanosti — in videl boš črno črto, ki je vedno nasprotovala kulturi in znanosti. In šola, tovariš? — Ali šola znanost zametuje? Ali hoče šola tudi kulturo zatirati ? Morebiti se tudi tebi zdi prav, da dandanes človeku ni potreba nika-kega znanja ? Mi stojimo na stališču, da mora šola znanje širiti in dvigati kulturo! In ta črna črta, prijatelj, ki nam jo kaže zgodovina, to je klerikalizem! — Torej kle-rikalizem je nasproten šolstvu, ker je nasproten kulturi, znanosti. In ti pospeševalec šolstva, si pokazal klerikalno načelo in to potrdil s svojim prestopom — o, ironija! — saj načel niti poznal nisi! Saj si sedel še včeraj pri naši mizi! In danes? — Kaj te je privedlo do tega, si povedal v „Slovencu"! Ti nisi bil kulturno zavzet, zakaj kul turna izprememba — če se vrši — se vrši pak se oglašata pred hišo in celo vanjo bi šla, ako bi ne bil za hrbtom takoj gonjačev bič. In pri takih okolščinah ni mogoče misliti na snago pred hišo, dokler ne bo imel naš kmet ločenega vhoda v svoje stanovanje od vhoda v hleve svoje živine. 4. Snaga javnih prostorov: ulic, poti, cest, trgov itd. Kakor ni bilo nekdaj smisla za snago v hiši in dvoriščih, okolo hiš, ravnotako je bilo po javnih prostorih pravo torišče nesnage. Malo po malem se napreduje tudi v tem pogledu. V starem veku se je cedil po obljubljeni deželi Kanaan med in mleko, tako se je po naši domovini razlivala gnojnica. Pred kmetiškimi hišami na dvorišču je bilo gnojišče, ki se je od njega odtekala gnojnica posebno ob deževju po vasi in poteh. Vsa dobrota gnoja je odhajala z gnojišč ali v zrak kot puh ali kot gnojnica po poteh ali na bližnja, nižja zemljišča, ali celo v potoke in reke in po teh v morje, kjer leži bogastvo naših kmetij za vedno izgubljeno za človeštvo. Koliko se je že govorilo, učilo, pisalo o Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. polagoma; tekom več let dobi naša duša nove temeljne nazore o svetu in šele potem je posledica, da zaradi kulturne izpremembe prestopi človek tudi politiško, ako se to zadnje ne zgodi iz grdega egoizma. Smer politike se naravno krije s smerjo kulture. — In tvoje politiško prepričanje? — Iz članka povzeto, je bilo odvisno popolnoma od drugih in je temeljilo na osebnih predsodkih in slučajnih razmerah, brez nekakšne kulturne podlage. — In kdor prestopi od danes do jutri, on je politiški begun in kulturni izdajalec, ako je bil sploh kulturno zavzet. Njegov prestop ne izvira is kulturnega uverjenja, nego iz prikritih, često osebnih nagibov. Bil si razočaran, ko si prestopil, zato si se v „Slovencu" obrnil zopet do svojih tovarišev, si jim povedal, kaj ti ni bilo v organizaciji všeč, si nasvetoval, kaj naj se odstrani in namignil — da potem prideš nazaj! Jelenčeva oseba ti ni všeč! Bes je, daje že potreben počitka, zakaj opravljal je dolgo in težavno delo, ko ni bilo skoro nič delavcev — a sedaj, ko ne bo več balasta v organizaciji, ko se je izčistilo — sedaj bo nekoliko lažje, ne bodo ovirali dela vsaj lastni tovariši! Sicer se vam pa ni bati, da ni zmožne moči za vodstvo, in vam rečemo, da vas bo ta ob nastopu še bolj skrbela, ker nje moči še niste ubili in vam bo segla še globlje v dušo. — O složnem nastopanju pa molčite, ker ravno vi, ki vas ni več, niste poznali nikake discipline. Tudi svežega življenja ne potrebuje „Zaveza". Saj se je ono, z zastarelimi in škodljivimi nazori samo odstranilo. In mlajše moči, te se ne bodo več okuževale in prišle bodo do besede, ker jim ne bodete več vi zastrupljali nazore. „O drugem licu" še celo ni govoriti, ker bi se z novimi idejami, ki bi prišle po naraščaju, lice „Zaveze" le osvežilo, a nikakor ne izpremenilo nje bistvo. In ti si upaš v dvomu reči in doslovno zapisati: „Ali bi res ne bil mogoč dan sprave celokupnega slovenskega učiteljstva z mislimi in težnjami večine slovenskega ljudstva?" In še pristavljaš: „Stara z birokratskim libe- vrednosti gnojnice za kmetijstvo ; žal, da preveč zaman. Precejšen napredek je že opaziti, a vedno le še premajhen. Pred leti sem bil pri tovarišu-prijatelju. Ogledoval sem njegov bujni rastoč sadovnjak. Zakaj ni bil tudi sosedov tak? Na tovarišev sadovnjak se je izcejala gnojnica od celega sela; zato sem rekel prijatelju. Dokler bodo tvoji sosedje nemarni glede gnojnice, toliko časa boš imel ti lep sadovnjak na njihov račun. V takih slučajih prihaja nevednost večine v prid posameznikom, katerih zemljišče ima ugodno nižjo ležo. V takih slučajih ni škoda tolika, kolikršna je sicer, ako se izteka gnojnica po poteh v potoke. Glede snage v vaseh, po katerih se marsikje cedi gnojnica, ni govora, zakaj s poti prihaja nesnaga tudi v stanovanja. Še nekaj bi rad opozoril pri tej priliki. Lep pogled v prihodnjost našega kmetijstva nam daje dejstvo, da rapidno raste nabava umetnih gnojil v nekaterih delih naše dežele, posebno Vipavskega. Za več tisočakov Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K. Zaveza avstr. jugosl. učiteljskih društev. Program XXI. glavne skupščine Zaveze avstr. jugosl. učiteljskih društev dne 15., 16. in 17. avgusta 1909 v Mariboru. I. V nedeljo dne 15. avgusta. 1. Ob 11. uri predpoldne seja upravnega odbora v mali dvorani „Narodnega doma". Dnevni red: a) Poročilo o delovanju vodstva «Zaveze*; b) določitev poročil za delegacijo; c) predlogi in nasveti. 2. Ob 3. uri popoldne zborovanje delegacije v mali dvorani „Narodnega doma". Dnevni red: a) Predsednik otvori zborovanje; b) legitimiranje delegatov in delegatinj; c) tajnikovo poročilo o delovanju Zaveze in Zavezinh društev; i) blagajnikovo poročilo in poročila upravnikov Zavezinih listov. d) poročilo računskih pregledovalcev za leto 1908 (§ 15 posl. reda.) e) volitev treh pregledovalcev računov. (§ 15. posl. reda.) f) določitev letnih doneskov Zavezinih članov. (§ 7. lit. a Zav. pravil); g) določitev vzporeda za glavno zborovanje (§ 24 Zav. pravil); h) določitev časa prihodnji XXII. glavni skupščini Zaveze. (§ 22. Zav. pravil); i) volitev vodstva in upravnega odbora Zaveze (§§ 8—13 Zav. pravil); j) predlogi in nasveti. 3. Ob 8. uri zvečer koncert v veliki dvorani „Narodnega doma". (Vabilo in vzpored koncerta se natisne posebej.) II. V ponedeljek dne 16. avgusta. 1. Ob 10. uri predpoldne slavnostno glavno zborovanje. v proslavo štiridesetletnice državnega šolskega zakona v veliki dvorani „Narodnega doma". Slavnostni govor govorita gg. dr. Ljudevit Pivko in Ep-gelbert Gangl. 2. Ob 1. uri banket v restavracijskih prostorih „Narodnega doma". III. V torek dne 17. avgusta. Izleti v Savinjske planine, na Pohorje ali na Kozjak. Vodstvo Zaveze. Tajnik: Drag. Česnik. Predsednik: L. Jelene. ralizmom prepojena kri seveda ne prenese takih predstav, kaj šele istine!" Tudi mlajša kri ne prenese takih predstav, ker ne stoji v vrsti onih idealistov, ki neprenehoma jadikujejo po učiteljski in slovenski slogi in le v popolni slogi vidijo svojo rešitev. Mi hočemo v prvi vrsti uvaževati dejanski položaj in računati z realnimi razmerami. Prepričani smo, da je sloga spričo dejanskega položaja in spričo človeške narave prvič nemogoča in drugič je pa taka sloga, ki si je žele razni fantasti, tudi povsem nepotrebna, da, celo škodljiva. Nas ločijo načela, prvo kulturi in šolstvu prijazno, drugo kulturi in šolstvu neprijazno, nasprotno, klerikalno načelo. Med načeli ni kompromisa in je boj n e i z o g i b e n ! če bi se pa vendar nasprotje med načeli izkušalo na umeten način prikriti, bi bilo to nesmiselno slepljenje samega sebe, ki se končno maščuje na eni ali drugi strani in stvari le škoduje. Sicer je pa ravno v živahnem boju tudi živahno življenje. Seveda ne tam, kjer vlada strast in zaradi osebnega boja tudi osebno sovraštvo; tam, kjer vse prevladuje osebne koristi; ampak samo tam, kjer je boj stvaren in se bojuje z dokazi!*) Te nastave člankar, ki si jih nastavil našemu učitelj-stvu na deželi, ostanejo prazne, zakaj vsakdo spozna njih namen in se ne da varati! In mrtvo telo „Zaveze" bo zopet oživelo, ker se ne bo potreba bati izustiti vsake besede v lastnih vrstah, ker ni več onih, ki neso to, kar so včeraj zvedeli pri nas, ko so se nam hlinili kot prijatelji, v sovražni tabor; ker ni onih, ki takorekoč ukradejo rokopis nam in ga neso nasprotniku, da ga on natisne. Tako daleč moralno propalih nimamo več!**) O zborovanjih okrajnih učiteljskih društev ne vemo, če se je člankar prepričal, kako delujejo na deželi. Gotovo pa je, da v članku ne dobimo posebne duhovitosti in je popolnoma naraven sklep, da ti potem gotovo ni bilo mnogo na predavanjih in le odtod izvira oni tvoj neznanski — dolgčas. Da bi pričakovali od takih članov predavanj — še celo ne! Isto velja tudi o udeležbi drugače na deželi, drugače v Ljubljani. Sicer se pa tudi ni čuditi, da se ravno v Ljubljani ne dobi smisla za sestanke, če upoštevamo dejanski položaj, da je ravno tu koristolovstvo najbolj razvito in si je naš deželni šolski svet vzel za princip, pošiljati sedaj vse „boljše" v Ljubljano. Prezreti pa ne smemo, da je člankar računal le z razmerami na Kranjskem in pri tem popolnoma prezrl druge kronovine. Če so na Kranjskem z mnogimi častnimi izjemami razmere za Slomškarijo še dokaj ugodne, se ne sme potem že izreči splošne sodbe, zakaj gotovo je, da se je to, kar se je pridobilo, privleklo z največjim pritiskom in nasiljem. — O članih, kakor že rečeno, imamo razen Ljubljane *) Dr. Lampe je n. pr. na zadnjem shodu v Vodmatu izkušal z dvema neresnicama utemeljiti svoje in pa svoje stranke sovraštvo do učiteljstva. Dasi smo mu dokazali laž, vendar je ni preklical. Tak boj ni stvaren, ampak nevreden je moia! Uredn. **) Ob ugodni priliki bomo govorili jasneje. Uredn. prihaja umetnih guojil v posamezne občine, Prav! Koliko pa je vredna gnojnica, ki gre iz teh občin v igubo? Ne pretiravam, ako trdim, da izhaja v izgubo vsaj tolika vrednost z gnojnico in izhlapevanjem gnoja zaradi neurejenih gnojišč. In zakaj tako? Snaga je temu kriva! čudno, a vendar resnično. Naš kmet ima še precej smisla za snago; ko pa se z gnojnico ne da lahko opraviti brez onesnaženja, zato kmet nima rad opravka z njo. Poleg tega pa pride v poštev neprijeten duh gnojnice. Obojega ni pri umetnih gnojilih. Te se prodajajo v taki obliki, da se z njo kmet ne onesnaži, a tudi nosu ni neprijetna. Tako postopanje pa nasprotuje umnemu gospodarstvu. Našemu kmetu bo treba naprav, da bo izkoriščal gnojnico na način, ki mu bo približno tako prijeten kakor je oni z umetnimi gnojili; da ne bo žaljen niti njegov smisel za snago niti njegov nos. Sklepam s trditvijo, da se je smisel za snago med našim narodom precej razširil in da gojim upanje, da bo vedno večji tako, da prihodnji rod doživi, da bo glede snage zadovoljiv. __(Dalje.) in Kranjske tudi druge kronovine in tudi v Ljubljani je težišče na naši strani. „Zavezina" zborovanja — tudi to je točka, pri kateri smo res spoznali, da so član-karjeve besede resnične; zakaj vidi se tu res medlost njegovega obraza in nesmisel njegovega prihajanja k zborovanjem. Nepotrebnost računskih zaključkov, referatov itd. — kar se poudarja — koncertov, to pa kvalifikuje dopisnikovo razumnost in smisel za umetna proizvajanja, potem ni čudo, -da ne pojmi pozitivnih uspehov, ker jih morebiti pričakuje takoj na mestu in jih pogreša. Jelenčeva obešenost na — liberalni frak! Ironija, da vleče to poštene in značaj ne učitelje od „Zaveze". Kdo ima daljši frak od naše duhovščine,- pod katerega ste zlezli? Le vprašanje nastane, ali ste zlezli iz časti do njih ideje ali iz koristolovstva; imate morebiti že spisan dekret, ali pričakujete službe v Katoliški tiskarni, li mogoče ste v nevarnosti, da pridete v disciplinarno preiskavo, vas je li privede! strah sedanje vlade, se li ne zavedate točnega izpolnjevanja svojih stanovskih dolžnosti? Tudi glede izstopa „Zaveze" iz narodno napredne stranke vladajo precej nejasni pojmi. Najprej moramo člankarja poučiti, da mi razločujemo oficialen izstop organizacije kot take iz stranke, a še ni s tem rečeno, da mora pasti vsak posameznik že v ekstremno mišljenje. „Zaveza" se je smatrala od posmeznikov kot nekak agitacijski odsek narodno napredne stranke in je ravno s tem oficialnim izstopom zavrgla to mišljenje in pokazala, da se ne da vezati na politiške stranke, če je zadeva učiteljskim in šolskim interesom škodljiva. Ni pa pri tem misliti, da je s tem kaj grešila proti naprednemu načelu, zakaj gotovo je, da je to načelo vsakemu učitelju neobhodno potrebno in je le napredn mu šolstvu prijazno. Torej je posameznega učitelja moralna dolžnost, truditi se za povzdigo tega načela, in najsibo to predsednik „Zaveze" ali kak drugi član, ker on ne izjavlja, da se smatra naprednjakom kot predsednik „Zaveze", temveč kot učitelj. Torej je ravno s tem izstopom pokazalo učiteljstvo, da ima strogo stanovsko organizacijo, ki ne pripada oficialno nobeni poltitiški stranki, akoprav se smatrajo nje posamezni člani kot pristaši te ali one stranke. Seveda je pa pri tem pripomniti, da se mora „Zaveza", ako hoče povzdigniti šolstvo, v tem oziru pridružiti naprednemu načelu, ki nam ga podaja moderni svetovni nazor. In tista klofuta pri nadomestni deželno-zborski volitvi! Tudi tu moramo člankarju oporekati, ker ta nima neposrednega stika z naprednim načelom in je le napaka taktike in postopanja narodne napredne stranke, ki pa s tem ne izpremeni načela samega v bistvu nič. Jelene, postavljen za kandidata kot predsednik „Zaveze", torej reprezentant učiteljstva, je bil primoran izvajati konsekvence napačnemu postopanju stranke, izreči oficialen izstop stanovske organizacije iz stranke, a s tem nikakor ni izjavil tega zaradi svoje osebe, temveč kot tak član „Zaveze". Sicer pa po taktiki nar. napr. stranke na Kranjskem ni obsojati enakih strank drugih dežela, in ima učiteljstvo izvajati konsekvence, da se to popravi, le na Kranjskem, zavzema pa tudi pri tem popolnoma drugo stališče v slovenskih obmejnih deželah. Ni pa posledica tega, da bi se moralo učiteljstvo na Kranjskem izneveriti napredni ideji in je popolnoma opravičeno, da obdrži svoje mandate, zakaj sprejelo jih ni kot zastopništvo „Zaveze", temveč kot osebe same, zaradi svoje delavnosti, osebnosti itd. O protestnih shodih zaradi diseipliniranja naj se člankar spomni na to, da živimo sedaj v popolnoma drugih razmerah nego pred leti. Discipliniranje v tej meri kakor ga proizvajajo slavni gospodje danes, je bilo pred leti nemogoče. Gladovanje in preganjanje ni bilo princip, temveč je moral biti že izreden slučaj, kakor n. pr. Jakličev. Dandanes ni več na Kranjskem zmernosti in pravice. In niti v obmejnih deželah, kjer so zastopniki oblastev naši narodni nasprotniki, se ne postopa z učiteljstvom tako kakor na Kranjskem! In vi se dičite z Jakličem, ki vas samo zaničuje in bije po vas po shodih! Imate ga za lep zgled in hodite za njim! Le tako naprej ! — Ponašati se boste začeli še s Smr-delom! Tudi za učiteljski stan je dobro, da se je našel kotiček, kamor se izločajo .. . Dixi. Dar učiteljstva za obrambni sklad Družbe sv. Cirila in Metoda! Velecenjene tovarišice, predragi tovariši! Ees, slabo je nase gmotno stanje, a za izredne čase izredno silo je treba izredne požrtvovalnosti. Valovi prodirajočega potujčevanja mogočno pluskajo ob našo domovino in sovražniki naši se pripravljajo na veliko akcijo, da nas — zatro. Redno delovanje Schulvareina in Sud-marke jim je še prepočasno in seči hočejo po izrednem sredstvu, da nas prej premagajo. Na Roseggerjev poziv bodo Nemci zbrali 2 milijona za ponemčevalne svrhe; eno četrtino te vsote že imajo zbrano. V obrambo zoper nakane sovragov so pričeli Slovenci zbirati za obrambni sklad Družbe sv. Cirila in Metoda, četudi smo Slovenci mali narod, a živeti hočemo in b a š ker smo mal narod, je dolžnost vsakega posameznika tudi n e -imovitega, da sodeluje, sožr-tvuje pri obrambi zoper tuje navale. Za Roseggerjev sklad darujejo sicer bogataši po tisočake, darujejo pa tudi nemški uradniki, učitelji in dijaki svoj obolos. — Ali se naj slovenski učitelji v ljubezni do naroda damo osramotiti, ali ni naša sveta narodna dolžnost, da tudi mi, neimoviti, damo svoj dar domu na oltar?! Saj smo sinovi naroda, saj delujemo med narodom za narod in narodova nevarnost je naša nevarnost, in dobrobit naroda je tudi dobrobit njegovega učiteljstva. Darujmo torej tudi mi vsak po svoji moči za obrambni sklad Družbe sv. Cirila in Metoda. Uvedimo skupno akcijo, in uspeh bo gotovo tak, da bo v korist domovini nam pa v čast. Pokažimo svojo ljubezen do naroda v dejanju s skupno akcijo; s tem izpodbudimo tudi druge k izredni požrtvovalnosti, a naš stan si pridobi ljubezen in spoštovanje narodnih krogov. Predlagam sledeče: I. Vsaka zavedna slovenska učiteljica in vsak zaveden slovenski učitelj daruj v teku petih let v s a j 60 K — imovitejši naj dajo več — za obrambni sklad Družbe sv. Cirila in Metoda. II. Letos in tudi prihodnje leto uvedimo na dan 20. septembra po vsem slovenskem narodno zbirko za obrambni sklad Družbe sv. Cirila in Metoda. III. Ob skupščini „Zaveze" avgusta t. 1. v Mariboru se naj izvoli poseben odbor, ki bo vodil zbirko učiteljstva za obrambni sklad Družbe sv. Cirila in Metoda. Do tedaj, da se izvoli ta odbor, naj se pošiljajo prijave podpisanemu koliko in v kolikih obrokih hoče kateri darovati. Posebne poštne položnice za to svrho so vsakomur na razpolago pri socialnem odseku „Zveze slov. štaj. učiteljstva." V Narapljah pri Ptujski gori, dne 24. julija 1909. Anton Pesek, predsednik socialnega odseka „Zveze". Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do konca julija: K 135.10645. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Uradne nre: Vsak četrtek od 7*2.— popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Strahovlada. Odkar ima S. L. S. večino v deželnem zboru in deželnem šolskem svetu v blaženi deželi Kranjski, vladajo razmere, ki nas spominjajo na srednjeveško inkvizicijo. Zavladala je strahovlada, ki jo čutijo vsi od zadnjega delavca do uradništva, posebno pa čuti težo te strahovlade slovensko napredno učiteljstvo. Po državnih zakonih je sicer tudi učitelj z drugimi stanovi enakopraven državljan, a dejansko nima naše učiteljstvo nobenega dokaza o enakopravnosti. Nastavijo ga sicer c. kr. dekretom kot stalnega, a ta stalnost je bridka ironija, ker ga lahko vsak dan vzdignejo s prijaznega kraja in pošljejo v največje hribe. Mnogokdo poreče, da je z uradnikom ista stvar, a ni tafco. Zgodi se sicer časih, da koga pre- stavijo, ki je gospodom tam gori neljub, a vendar so to le sila redki slučaji. V zadnjem času poznamo samo slučaja Zun in Tomažin. Vse drugače je pri učiteljstvu. Tekom dobrega leta so prestavili sedem učiteljev iz enega kraja v drug kraj, kamor ne bi sami nikoli prosili. Pognali so jih od ljudstva, ki jih je imelo rado, pregnali so jih na pritisk klerikalcev, ki so jim bili ti učitelji neljubi. In zgodilo se je, da so zaslužnega 36 let s pohvalo in odlikovanji služečfga nadučitelja Janka Žirovnika prestavili iz Št. Vida pri Ljubljani v Borovnico. Zirovnik ima še hčerko v šoli v Ljubljani in s tem, da je on sam bil nastavljen v bližini mesta, je lahko šolal svojo hčerko, a iz Borovnice mu bodo stroški šolanja za polovico več narastli. Poleg tega so mu vzeli še postranskega zaslužka več sto kron, ki jih je imel kot učitelj in voditelj obrtne šole v Šent Vidu, česar v Borovnici ne bo imel. Tako so nadučitelju Zirovniku „izboljšali" gmotni položaj tisti ljudje, ki oznanujejo krščansko ljubezen in pravičnost. Sicer smo o tem slučaju že natančneje poročali. Nadučitelja Potokarja so pognali iz prijaznega vinorodnega Št. Lovrenca na Dolenjskem v Banjoloko, ki je nekje v hribih ob hrvaški meji, kamor še nikoli noben učitelj ni prosil. Ta ima več otrok, ki bi jih iz Št. Lovrenca z manjšimi stroški izšolal, a sedaj je najbolje, da pri tej oddaljenosti sploh opusti misel na šolanje svojih otrok in jih lahko vdinja v farovž za pastirje in dekle. Tako so znali zopet isti oznanjevalci Kristo-vega nauka ljubezni izboljšati življenski položaj nadučitelju Potokarju. Duševno in materialno 6tanje Potokarjevo je sedaj tako, da mu je obupati. O slučaju Silvestrovega prestavljanja je javnost tudi mnogo pisala, iz česar se je dognalo, da imajo Kanibali v Afriki več pietete, kakor naši vladalci učiteljstva, ki so Silvestra tako daleč prignali, da ni imel kam položiti na mrtvaški oder svojega otroka, ki mu je isti čas umrl, ko so ga v krščanski ljubezni izrejeni ljudje s celo družino vrgli na cesto. Nadučitelja Grmeka so pognali sredi zime v najhujšem mrazu iz prijazne Sore v Komendo, kjer so mu že naprej uprizorili krščanski ljudje primerno ugodnost, da je moral glasom dekreta tekom par dni oditi, a ni imel nikjer stanovanja v novem kraju v Komendi. Šele po posredovanju okrajnega glavarja se mu je dalo stanovanje, in kakor kaže interpelacija doktor Lampeta v deželnem šolskem svetu, ga bodo v kratkem zopet pognali iz Komende. Učitelja Fabinca so spodili z Jesenic na Gorenjskem tja dol nekam v samoto ob Savi, da tam premišlja, če ni res, da se „trinoštvo in despoti-zem širi tam, kjer ena stranka dobi vesoljnost (ali pa učitelje) v svoje klešče". (Beseda „Slovenca".) Nadučitelja Perka so prestavili iz Suhorja ob hrvaški meji k Sv. Lenartu nad Škofjo Loko visoko v hribe, kamor ne drži nobena cesta, temveč navadna hribovska pot. Mož ima petero otrok, ženo v pričakovanju, a seliti se bo moral iz skoro najbolj vzhodnega kraja Kranjske domalega na zahodno periferijo iste dežele. Kakšni stroški bodo to!? Na svojem mestu mu bo odkazano stanovanje z eno sobo in kabinetom. Kako naj se naseli v teh prostorih, je njegova stvar, ne pa morda stvar nemško-klerikalne zveze v deželnem šolskem svetu. Pri tem odloku je ljudi tega kalibra vodila „stramme und eehte Christenliebe". Iz Mirne peči so prestavili nadučitelja K. Pikla v Suhor. Tudi ta gotovo ne bo zadovoljen, da ga spravljajo od bližnje železnice v oddaljen kraj, a vdati se mora usodi, ki ga je zadela, in hvaliti Boga, da so mu sploh službo dali pod slavno vlado nemško-klerikalne zveze. Kaj je bil povod tem prestavljanjem? Lahko rečemo, da samo denunciranje. Učitelju ni potreba pod sedanjo strahovlado nič drugega storiti, kakor izgovoriti kako svobodnejše mišljenje, ali če ne pusti, da bi ga v prah teptali ; ako v šoli zahteva strogo disciplino in reden obisk šole, pa je že pogubljen. Goqe mu pa, če se na katerikoli način zameri mežnarju, kaplanu ali župniku! Takoj lahko začne pospravljati svoje reči. Ako ustanovi učitelj gasilno ali bralno društvo, mlekarno ali hranilnico, tamburaški ali pevski zbor, „Sokola" ali kako drugo društvo, je že po njem. To je danes kaznjivo dejanje; če pa ima učitelj pri tem še dejanski uspeh, potem se lahko pripravi za selitev. Zadnji čas je cela vrsta denunciranj učiteljev, kako se vedejo v cerkvi, celo kam zahajajo v eerkvi, zahteva se namreč, da pred oltar, s kom občujejo in kaj govorijo o tej ali oni priliki. Denuncirali so učitelja, da je pozdravil brzojavno svobodomiselee, a se je dognalo, da je pozdravil našo „Zavezo", denun-ciran je bil učitelj, da je hotel v cerkvi peti proti prepovedi župnika, da je posodil šolsko zastavo za neko slovesnost gasilcev, da se pri njem zbirajo „najslabejši ljudje" cele fare, da je dajal v cerkvi (kot organist) bonbončke pevkam, neka pritožba županstva navaja, da se učitelj upira duhovski in deželski gosposki itd. Kdo pa vse te pritožbe, recte denunci-ranja preskrbi? Povsod duhovniki. Kaplani imajo pri tem poseben rekord, tako da starejši župniki že znatno zaostajajo za njimi. Terci-alke in drugi podrepniki jim znosijo vse stvari na uho in potem napravi koncept pritožbe „gospod" sam, ki ga prepiše gospod župan ali kdo drugi Pošlje ga navadno naravnost na deželni šolski svet, da gospodje tam zanesljivo vse naprej preberejo. Potem pa prijadra gospod nadzornik in zaslišava otroke, župnika, kaplana, učitelje, župana itd. Vse se vrši tako, da je izključeno, da bi učitelja ne pokopali. Učitelju ne verjamejo ničesar, drugim vse. Stvar pride pred forum deželnega šol. sveta, kjer sede trije duhovniki: Kržič, Lesar, dr. Lampe, učitelj Jaklič, prof. Jarc, advokat dr. Šusteršič. Poleg teh dva „zastopnika" učiteljstva ravnatelja Črnivec in Junowitz, dva deželna šolska nadzornika: Leveč in Hubad, referent vitez Kalten-egger in zastopnik mestne občine dr. Tavčar. Klerikalna stranka sama ima 6 zastopnikov, liberalna 1. Vlada pa ima ostalih 5 udov. Ti možje odločujejo danes o usodi slovenskega učitelja. Kaj naj pričakuje od njih učitelj, ki ni poslušen farovžu? Lahko bi bilo klerikalce ustaviti pri njih divjanju, ako bi hotel baron Schwarz. Žirovnik ne bi bil piestavljen, ako bi Kaltenegger ne glasoval za prestavljenje. Bav-notako tudi drugim ne bi delali krivic, če ne bi dal baron Schwarz svojega blagoslova k vsemu temu početju. Zato poleg klerikalcev tvori tudi baron Schwarz strahovlado na d uči te 1 j stv o m , in njega zadene večja odgovornost, kerje dolžan kot namestnik cesarjev ščititi učiteljstvo, ki je svojemu cesarju vedno vdano, ki uči in vzgaja na podlagi cesarskih zakonov mladino za zveste podanike cesarstvu Morala klerikalcev je pač ohlapna na vseh koncih in krajih, zato ne pričakujemo nobenega poboljšanja, nasprotno, še poslabšanje, ker klerikalci se ne sramujejo največjih škandalov in korupcij, če jim služijo v korist njihove stranke. In preganjanje učiteljstva je sedaj ena kardinalnih točk njihovega politi-škega programa, ki je sankcioniran po samem škofu, ki hoče privesti s takimi sredstvi, kakor smo jih navedli, sestradano učiteljstvo nazaj h Kristusu kralju I Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Iz Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. Del-gate za glavno skupščino so dalje prijavila sledeča društva: XXVIII. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za šolski okraj ljubljanske okolice: 108. Ivan Petrič, učitelj-voditelj v Budniku. 109. Manca Žgur, učiteljica v Tomišlju. XXIX. Konjiško učiteljsko društvo: 110. Anton Brumen, nadučitelj v Ča-dramljah. 111. Henrik Schell, nadučitelj v Žrečah. 112. Miroslav Kožuh, učitelj v Konjicah. 113. Alojzija Gorjak, učiteljica v Ča dramljah. 114. Marica Pavlič, učiteljica v Tepanju. 115. Jožefa Stegenšek, učiteljica v Spi- taliču. XXX. Litijsko okrajno učiteljsko društvo: 116. Janko Polak, nadučitelj v Dolih pri Litiji. 117. Marija Polak, učiteljica v Dolih pri Litiji. Namestnika: 24. Janez Blagajne, nadučitelj na Vačah. 25. Albin Lajovec, učitelj v Šmartnu pri Litiji. XXXI. Zveza slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic: 118. Anton Porekar, nadučitelj na Humu. 119. Martin Lesjak, učitelj v Bušah pri Mariboru. 120. Ivan Burdian, nadučitelj v Šmartnu pri Gornjem gradu Pet društev še vedno ni prijavilo delegatov. Prosimo, da to store nemudoma. Po sklepu upravnega odbora „Zaveze" imajo pristop k delegacijski seji edino le pri- javljeni delegati in delegatinje. Zato je prejel vsak izvoljeni delegat legitimacijo, s katero se mu bode izkazati pri vstopu v dvorano. Na mnogobrojno in veselo suidenje v Mariboru. Vodstvo Zaveze. Kranjsko. Učiteljsko društvo za ljubljansko okolico je zborovalo dne 31. julija t. 1. ob 10. uri v „Nar. domu" v Ljubljani s sledečim dnevnim redom : 1. Predsednikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Pregled letnega računa. 5. Volitev dveh računskih preglednikov. 6. Volitev društvenega vodstva. 7. Volitev delegatov k zborovauju „Zaveze". 8. Nasveti. Tov. predsednik konštatuje sklepčnost in pozdravi v precejšnjem številu zbrane tovari-šice in tovariše, bodreč jih k slogi, kolegial-nosti in stanovski zavesti. Spominja se 10 letnice obstanka društva in 40 letnice šol. zakona in omenja važnejše slvari društva v minolem poslovnem letu. Poročili tajnikovo in blagajnikovo se vzameta odobruje na znanje. Preglednika računov sta jih našla v lepem redu. V odbor so se volili z vzklikom: Jos. Gregorin (predsednik), Janko Žirovnik (preds. namestnik), Avgust Korbar (tajnik). Marici Žgurjeva (taj. namestnica), Jan. Petrič (blagajnik), Ivo Trošt (pevovodja) in vrla „stara korenina" Fran Kavčič. Delegatom za „Zavezino" zborovanje sta bila voljena vrla Marica Žgurjeva in Petrič. K sklepu se je oglasil š6 tov. Petrič ter predlagal, da se tov. predsednik, ki je ves čas društvenega obstanka vodil društvo, vestno in spretno, voli društvenim častnim članom — kar se je storilo z veseljem in vzklikom. Sledila je na to še prav neprisiljena domača zabava. Pogovarjali smo se o stanovskih težnjah in drugih aktualnih vprašanjih ter se razšli v prijetni zavesti, da tudi med učiteljstvom ljubljanske okolice še ni zaspala vzajemnost in potrebna stanovska kolegialnost in z željo, da društvo rasi, krepi se in se razcvitaj 1 Tajnik. Štajersko. Šaleško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 8. avgusta 1909, o b 2. u r i popoldne v Šoštanju. Vzpored: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Šola in kmetiško vprašanje; poroča tov. Trobej — Šoštanj. 4. Nasveti in predlogi. Ker je to zborovanje zadnje v tekočem šol. letu, pričakuje polnoštevilne udeležbe odbor. Slovenjeblstriškega učit. društva dravinjski krožek ima v nedeljo, 8. t. m., popoldne ob 3. uri v Studenicah sestanek. Vabljeno je vse učiteljstvo okraja, ker se vrši pevska vaja za „Zavezin" koncert. Književnost in umetnost. Domače ognjišče. Štev. 7. Vsebina: 1. Fran M i 1 č i n s k i : Naša zanemarjena mladina in Kranjska, oblastna ji mačeha. — 2. M. K a b a j : Pokorščina je vir sreče. — 3. Slike iz vzgoje: Pri stricu zdravniku na deželi. — 4. Dopisi. — 5. Drobtine. — Priporočamo ! Zvonček objavlja v svoji 8. štev. to-le vsebino: 1. Le vstanil Jos. Vandot. Pesem. — 2 Kaj nam je pripovedoval naš dedek. A. Pesek. Povest. — 3. Na morskem dnu. L a d. O. Poučni spis s podobo. — 4. Iz južnih krajev. Ivo Trošt. Povest s podobo. — 5. Vanda. Milica Janežičeva. Igrokaz v treh dejanjih. — 6. Veselje poletnih dni. Podoba. — 7. Na polju. A n dr ej B a p e. Pesem s podobo. — 8. Učiteljeve hruške. F. P a 1 n d k. Povest. — 9. Pred Olgičinim godom. F. H. M e d v e š č a n. Povest. — 10. Pozdrav. Leon Poljak. Pesem. 11. Pouk in zabava. Senčna podoba. — Besedna naloga. L. O. — Bešitev. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — Priporočamo! Klub „Vesna" so ustanovili pretekli teden nekateri bivši člani umetniškega društva „Vesna", ki se je pred nekaj leti razšlo, ker je večina članov zapustila Dunaj. Namen kluba: prijateljska zveza članov, praktični stik z naro-čujočim občinstvom. Koliko naročil gre v tujino, ker večina naročiteljev ne pozna domačih moči, mnogo-stranosti in njih umetniškega delovanja. Društvo „Vesna" je slovensko občinstvo opozorilo na mlade moči, ki so se v žalibog prekratkem času društvenega obstoja častno izkazale na raznih poljih vpodabljajočih umet-nostij. „Vesna" se je udeležila korporativno I. jugoslovanske razstave v Belgradu z jako častnim in dobrim gmotnim uspehom, posamezni člani so razstavljali tudi drugod. Došlo je na „Vesno" dosti naročil iz domovine, ki jih je društvo izvršilo na zadovoljnost in veselje naročiteljev in želo zanja obilo priznanja in pohvale. Pretežna večina članov je takrat še obiskovala umetniške šole. Od tistih dob pa so si znanje izpopolnili in se izurili v svojih strokah tako, da danes lahko prevzamejo v izvršitev velika naročila, ki bi jim takrat delala še težave. Dokaz so dejstva. Klub izvršuje najrazličnejša naročila, ki spadajo v področje risarske in slikarske umetnosti : načrte za reklamne namene, u. pr. etikete, risbe za inserate, plakate, vinjete za vabila itd., razglednice, plesna damska darila, risbe za opremo knjig, diplome, humorística, portrete pokrajinske slike, svete podobe za sobe, cerkvene slike, razne umetnoobrtne načrt n. pr. načrte za pohištvo, posebno v domačem slogu i. dr. Klub daje na zahtevo pojasnila. Naslov: „Vesna", Skofja Loka, Kranjsko. Klub zaupa v narodno zavednost slov. občinstva! Svoji k svojim! Zaupajmo svojim močem! Ne capljajmo za tujcem, češ, tuja stvar je vselej gotovo dobra! Lahko se osvojimo, da bo tujec čutil izpremembo. kadar pride v naše kraje, da bodo naši kraji nosili pečat domačega duha! Šolska mladina o cesarjevem jubileju. Par tisoč te pesmi je na prodaj pri tov. Janku L e b a n u na Bukovici p. Selca nad Škofjo Loko. Dobiva se po znižani ceni: po 2 h (dva vinarja) iztisk, ako se naroči v večji množini. Politiški pregled. * Kompromis v Istri. V istrskem deželnem zboru je došlo do kompromisa med Italijani in Slovani. Slovani so privolili v delitev občin. Do končane delitve, ki bi se imela izvesti do 1. 1915, se ne bodo vršile v nobeni občini nove volitve. Sankcioniran zakon. Cesarje sankcioniral zakon, ki meri na odpravo pelagre, sprejet pred dvema letoma v goriškem deželnem zboru Nemci proti češki šoli na Dunaju. Cehi nameravajo ustanoviti s pomočjo šolskega društva „Komensky" tretjo češko ljudsko šolo na Dunaju, in sicer v Meidlingu. V omenjenem okraju so pa priredili Nemci obilo obiskan javen shod, na katerem so sklenili, da hočejo z vsemi silami zaprečiti to češko nakano, ki jo smatrajo za provokacijo dunajskih Nemcev. Kaj, ko bi posnemali v tem pogledu tudi Slovani Nemce, ki po vseh slovanskih mestih in pokrajinah ustanovljajo nemške šole, in sicer tudi tam, kjer ni zadostnega števila nemških otrok in imajo te nemške šole glavni namen, sprejemati otroke slovanskih staršev ter jih po-nemčiti, dočim nimajo Čehi, ki se jih nahaja na Dunaju 200.000, drugega namena, nego svoje lastne otroke vzgojiti v materinem jeziku ter jih ohraniti svojemu narodu. * Ogrsko. Socialni demokrati bodo začeli po vsi dežrli živahno agitacijo za uvedbo splošne in enake volilne pravice. — Nemci na Ogrskem so pričeli nastopati proti uvedbi splošne in enake volilne pravice. Hujskajo Madjare, naj je ne uvedejo, ker bi zmagali pri volitvah po načelih splošne in enake volilne pravice Slovani in bi madjarstvo utonilo v slovanskem morju. * Revolucija v Španiji. Zaradi neugodnih uspehov španskih čet v Maroku, kjer j« bilo v raznih bitkah ubitih mnogo španskih častnikov in seveda še več vojakov, je nastalo med španskim ljudstvom veliko razburjenje, ki se je pa povečalo zaraditega, ker so se neugodni uspehi ljudstvu prikrivali in niso smeli časniki prinašati resničnih poročil. Zaradi vsega tega so porabili španski revolucionarci to priliko, da so nahujskali skoro po vsem kraljestvu množico na tak način, da je izbruhnila na Španskem revolucija. Vlada je bila primorana razglasiti obsedno stanje čez vse dežele. Najhuje so revolucionarci razstrelili v Barceloni, kjer je prišlo do krvavih spopadov med množico in med policijo in vojaštvom. Ubitih je na obeh straneh vse polno oseb. Jubjlejski dar. Učiteljstvo — sebi I Pri odhodnici preganjanega tov. P o t o k a r j a iz Št. Lovrenca ob Temenici na Veliki Loki nabral med tovariši, tovarišicami in učiteljskimi prijatelji tov. Davorin M a t k o 42 60 K. K tej vsoti je prispeval gospod notar dr. Kuhar 20 K. zadnjič izkazanih 1498*81 K, doslej darovanih 1541-41 K. Bog plati! Vestnik. Ablturljentski sestanek učiteljiščni-kov v Mestnem domu v Ljubljani. Prvi pojav po dolgem času se je porodil v zgodovini slovenskega učiteljstva, in krepiti se je pričela moč njega idej. Sestali so se dne 1. t. m. učiteljski abiturienti vseh slovenskih učiteljišč v beli Ljubljani, da tam proslave svoj praznik vstopa v javno življenje, da ga proslave skupno in z roko v roki stopajo v življenje po načrtu, ki so si ga zasnovali. Zborovanje na sestanku slovenskih učiteljskih abiturientov in abiturientinj 1. avgusta je dobro uspelo. Navzočih je bilo tudi več gospodov učiteljev in v imenu „Zaveze" je pozdravil zborovalce g. deželni poslanec Gangl. Hvala g. Ganglu za pozdrav iu hvala vsem g. učiteljem, ki so se udeležili debate. Zvečer je bila na vrtu „Narodnega doma" dobra zabava. Pridne in spretne gospodične so hotele vsakemu ustreči, enemu s sladkarijami, drugemu z razglednicami in tretjemu zooet s cveticami, ki so jih darovali g. učitelji Crna-goj, Petrič, Trošt in Žirovnik. Vsem skupaj hvala ! Prav iskreno pa se zahvaljujemo g. državnemu poslancu, mestnemu županu Ivanu Hribarju, ki nam je bil toliko naklonjen; da nam je dovolil dvorano „Mestnega doma" za zborovanje. Prav požrtvovalnega se je izkazal g. učitelj Cepuder. Hvala „Glasbeni Matici" in predsedniku „Slavca" za naklonjenost! Vsem, ki so kaj upomogli, da je tako dobro izpalo dopoldne in zvečer, iskrena hvala! Tovariš Josip Franke, brat gospoda cesarskega svetnika Franketa v Ljubljani, bivši nadučitelj v Št Petru na Dolenjskem, sedaj v pokoju v Oseku na Goriškem je odlikovan s častno svetinjo za 40 letno službovanje. Mariborski koncert. (Popravek.) Pri pomnoževanju sekiric za mešan zbor „Božja solza" se je vrinilo uekaj malenkostnih napak, ki pa so sicer razvidne iz razvoja harmoniza-cije. Vendar jih tu objavljam. Tenor ima v 4. vrsti v predzadujem taktu f namesto fis, in sopran v naslednjih 2 taktih ravno tako f namesto fis. V pesmi „Kaj če bi veselje" mora biti v 18. taktu v basu b namesto a. Prosim, da si p. t. sodelujoči to sami popravijo, da ne bo pri generalni vaji nepotrebnega nespo-razumljenja. Pevovodja. Iz seje c. kr. okr. šol. sveta za goriško okolico. Uradna naznanila se vzemo v znanje. Dovoli se zidanje šol. poslopja v Biljah in Grgarju. Ustanove se samostojne enorazred-nice za Vrh nad Kanalom, Podsabotin in Tevče. Sklene se komisijonalno obravnavati prošnji za ustanovitev šole za Selo-Gojače in Gorenje Ne-kovo, Kostanjevica, Greben. Stalno se vpokoji zaradi bolehnosti dve tov. učiteljici. Obrtni šoli v Benčah se poviša letni prispevek za 100 K. Dež. šol. svet naznanja, da je ustanovilo društvo „Lega nazionale" zasebno dekliško šolo v Podgori. Dovole se razne poprave in odobre računi za že zvršene. „Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" ima sedaj svoj lokal v Celju, Botovška ulica št. 12, I. nadstr. Bedne uradne ure je uvedla tako, da se ura-duje vsak delavnik od 2. do 3. ure popoldne, vsako nedeljo in praznik pa od 10. do 11. ure dopoldne. V teh urah bo v lokalu vedno navzoč kak odbornik. To na znanje vsem onim, ki bodo želeli osebno opraviti svoje posle. „Zveza" priredi v dneh od 8. do 12. septembra t. 1. v Celju velik poučen tečaj, na katerega se v prvi vrsti vabi učiteljstvo in dijaštvo. Dne 12. septembra t. 1. se potem vrši v vseh prostorih celjskega Narodnega doma velika narodna slavnost v prid Ciril-Metodove družbe in v prid prirediteljice — „Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem". — Na obojni prireditvi opozarjamo že danes. Klerikalci proti učiteljstva. Goriški klerikalci so dobili zadnje dni od svojih krauj-skih pokroviteljev — podnosnico, češ, zakaj pa ne preganjate učiteljstva tako sistemalično, kakor delamo mi na Kranjskem? Saj imate v rokah deželni šolski svet; glejte, da si ga ohranite, zlasti po novih volitvah, ki smo vam jih mi izbojevali ob tako ugodnem času. Zmagati morate, naj stanejo volitve, kolikor hočejo, potem pa zamašite učiteljstvu usta! — Lepi časi, ako bi klerikalna drevesa rasla v nebo! Uradni razpisi učiteljskih služb. St. 965. Kranjsko. 183 1—1 Na enorazredni ljudski šoli v Krašnji je stalno oddati izpraznjeno učiteljsko in voditeljsko službo z zakonitimi prejemki in naturalnim stanovanjem. Pravilno opremljene prošnje je vlagati predpisanim službenim potom semkaj do 25. avgusta 1909. V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 18. julija 1909 Št. 1859. 124 1—1 V postojnskem šolskem okraju namestiti sta začetkom solskega leta 1909/10. dve užnousposobljeni potovalni učiteljici za ženska ročna dela in sicer ena s sedežem v Postojni za sedaj za enorazredne ljudske šole v Bukovju, Matenji vasi, Orehku in na Ubelj-skem, in druga s sedežem v Vipavi za sedaj za enorazredne ljudske šole na Erzelju, v Ložah, na Slapu, Ustji in Vrabčali, proti gotovi letni nagradi 1200 K. Nameščenje je začasno ter ne daje nikake pravice do preskrbljenja ali pokojnine. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj do 24. avgusta 1909. C. kr. okrajni šolski svet v Postojni, dne 30. julija 1909. Jernej Bahovec trgovina s papirjem poleg Prešernovega spomenika priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. n 26-15 Našim rodbinam priporočamo 23 - Kolinsko cikorijo - Anton Šare Ljubljana, Sv. Petra cesta 8. Specialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in naj'cenqje. — Platno vseli širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon, širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine. Strogo solidno blago. Nizke stalne eene. fig. učiteljem in njih rodbinam 57o popusta. Svetlolikalnica: = 23 48-33 Kolodvorske ulice št 8. Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice 111 53—5 Marije Jirsove učiteljeve soproge v Novem Hradku n/Met. (dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko. Pišite po vzorce! V, J, Havliček a bratr v Podebradech na Češkem izvorni dom platnenega in modnega blaga priporoča splošno priznane in pohvaljene kakovosti modnega blaga tlTT^t gospode, platna, damasta, prtiee, brisače, sigurno stalnobarvnih pre- 7pf