DOPOLNILO K RIMSKEMU NAPISU IZ LESC 
(CIL III 3888 = 10779)
ANA ŠAŠEL
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
N agrobnik CIL III 3888 = 10779 je prvi zabeležil A. T. Linhart v Versuch einer Ge­
schichte von Krain und den übrigen südlichen Slaven Oesterreichs 1 (1788) 437. Z a njim 
V. Vodnik v Laibacher Wochenblatt 1818 nr. 43. V Anzeigeblatt fü r Wissenschaft und Kunst — 
priloga k reviji Wiener Jahrbücher der L it teratur — 46 (1829) p. 45 ga je po rokopisnem 
zapisku, ki je prispel v ,Kunsthistorisches Museum’ povzel nepodpisani pisec; A. Milliner 
pa ga je objavil v Mittheilungen des Historischen Vereines fü r Krain 18 (1863) 76 ter v delu 
Emona (1879) 263 nr. 129 s skopimi podatki, da je kamen, ki je vzidan v župno cerkev 
v Lescah, siv apnenec iz okolice Radovljice in da meri 73 x 56,4 cm.
N azadnje je bil napis objavljen v Korpusu inscriptionum Latinarum. Po CIL III 10779 
(čitala O. Hirschfeld in A. Frankfurter), ki nekoliko popravlja Mommsenovo čitanje 3888, 
se napis glasi: D. m. | M . Lartid \ Dribalo \ Caeserni |5 Severe \ parenti ] pientissi[mo].
K o so leta 1965 kamen vzeli iz leške cerkve, se je pokazalo, da je bilo zazidanih nekaj 
črk na desni strani in nekaj spodaj. Kamen, ki meri zdaj 87 X 100 cm, so hkrati z A U 218 
prepeljali v Kranj v Gorenjski muzej. Danes je vzidan v južno zunanjo steno farne cerkve 
v K ranju (gl. sl. 1).
N a vprašanje, kdaj, kje, kako je bil napis najden in kdaj so ga vzidali v lesko cerkev, 
nam odgovori zapis, ki izvira iz leta 1743 (ali le neznatno kasneje) in je torej dokaj starejši 
od prve doslej znane omembe napisa pri Linhartu. Gre za Protocoll des Kaysserl. Beneficy
B. M . und S. Catharinae zu Lees de anno 1726— 1732 item Urbarium manuale ab anno 1740, 
ki ga hrani Arhiv Slovenije1 v zbirki urbarjev l|68. Tu so na zadnjem listu2 med noticami, 
ki jih je zabeležil tedanji leški beneficijat Georgius Sigefridus de Coppini, podatki o najdbi 
(gl. faksimile, sl. 2). Zapis doslej ni bil znan v strokovni literaturi in seveda ni bil upoštevan.
K o napiše, da so 5. m aja 1735 Marijino cerkev v Lescah začeli popravljati tako rekoč 
od temeljev — eccl(esia) Lees(ensis) B(eatae) V(irginis) pene a fundamentis in meliorem 
form an dirigi coepit — pod radovljiškim župnikom Sebastijanom Pogazharjem, de Coppini 
nadaljuje: Penes ecclesiae fundamenta sequens monumentum repertum est, et inde non procul 
parieti insertum: D. m. s. | M . Lartidio Dribalo \ et | Caeserniae Severe |5 parenti[b us] | 
pientissi[mis] \ duo fra[tres] | posuerunt.
Tako zdaj vemo, da je bil napis najden 1735 v Lescah ob temeljih cerkve, ko so jo te­
meljito popravljali, nato — ob istih delih — v cerkev vzidan. Glede besedila napisa je

očitno, prvič, da de Coppini besedila ni razporedil točno po vrsticah, kakor jih imamo na 
nagrobniku, temveč je imena smiselno grupiral, in drugič, da je bil napis, ko je bil najden, 
na desni strani manj poškodovan kot danes in da ga je bilo spodaj več ohranjenega.
Če ohranjeni del napisa izpopolnimo z de Coppinijevim zapisom, lahko določimo 
prvotno obliko napisa takole : D(is) m(anibus) s(acrum) | M . Lartidio | Dribalo et | Caeser- 
niae |5 Severe \ parenti[bus] | pientissi[mis] \ duo fra[tres] j posuerunt.
Vrstica 3: na koncu danes e[t]. 4: Danes Caesern[i\a[e]. 8: Danes duo fr [atres], 9: Danes 
manjka.
r r 7 > : M . S -
S W a f D i o D p ib J iL O ■ 
PERENTI-^
M m issi - «
<E~2>V0tt* Z - I t - l s S
Sl. 1. — Abb. 1. CIL III 10779 Sl. 2. De Coppinijeva risba rimskega napisa, faksimile
po .Urbarium manuale’
Abb. 2.De Coppinis Zeichnung der Inschrift, Faksimile 
nach dem .Urbarium manuale’
ERGÄNZENDES ZU R RÖM ISCHEN GRABINSCHRIFT 
AUS LESCE IN OBERKRAIN, CIL HI 3888 = 10779
Zusammenfassung
Als erster veröffentlichte das unten abgebrochene und links beschädigte Denkmal A. Linhart 
in: Versuch einer Geschichte von Krain und den übrigen südlichen Slaven Oesterreichs 1 (1788) 437. 
Er notierte nur den Standort — eingemauert in der Pfarrkirche von Lesce (deutsch Lees) — und 
brachte weder die technischen Details noch die Fundumstände. Unlängst wurden auf dem letzten 
Blatt im Protocoll des Kaysserl. Beneficy B. M. und S. Catharinae zu Lees de anno 1726—1732 item 
Urbarium manuale ab anno 1740 (aufbewahrt im Archiv Sloweniens, Urbare 1/68) in der Handschrift 
des damaligen Pfarrers Georgius Sigefridus de Coppini dazu neue Angaben entdeckt (s. Faksi­
mile, Abb. 2). Vorallem ist nun die Fundstelle gesichert. Der Stein wurde im Jahre 1735 neben den

Fundamenten der damals gründlich reparierten Pfarrkirche zu Lesce teils beschädigt ausgegraben 
und sofort in die Wand derselben eingelassen, wobei der rechte Rand noch mehr litt, die letzte 
Zeile vollkommen und die vorletzte zum grössten Teil abgesplittert wurden. Der Pfarrer notierte 
auch den vollständigen Wortlaut, welchen er in der beigefügten Zeichnung jedoch nicht getreu, 
sondern sinngemäss auf die Zeilen verteilte. Detaile und Literaturangaben sind dem Faksimile und 
dem slowenischen Text zu entnehmen, wo — am Ende — die nun definitive Lesung vorgelegt ist. 
Der Grabstein befindet sich seit 1965 in der Südmauer (aussen) der Pfarrkirche in Kranj einge­
mauert (s. Abb. 1). Bei der Herausnahme und nachfolgender Reinigung wurden rechts ein paar 
Buchstaben und unten Überreste der 8. Zeile sichtbar.
1 Napis je odkril in nas nanj prijazno opo­
zoril arhivar J. Kos, ki nam je z arhivsko- 
tehničnimi nasveti pomagal in omogočil ob­
javo faksimila.
2 Zadnji in predzadnji list sta iz knjige 
bila nekoč iztrgana, vendar skrbno vložena 
nazaj. Na prvi strani predzadnjega je zaključek 
priročnega urbarja, na drugi opis in risba me­
dalje, ki so jo bili našli in poslali v Škofijski 
arhiv v Ljubljani; na prvi strani zadnjega lista 
je med drugim obravnavani napis (glej faksimile, 
sl. 2), na drugi pa omemba posvetitve cerkve 
v Lescah po zaključenih obnovitvenih delih, 
kar je bilo dne 24. avgusta 1743, vse v de Cop- 
pinijevem rokopisu.