NAS CASOPIS 426/28.4.2015 C M Y K Leto XLII, 426. številka Začenjajo se Cankarjevi dnevi Pomoč malemu Petru Namesto oklepnikov dirkalniki Obletnica osvoboditve Vrhnike Proračun padel Slovo salonitnih cevi Obnovili bodo grajsko Pristavo Župan med vojaki Vedno manj denarja za MČN Za prvi maj bo budnica Spopad s smetmi Romanje butare velikanke Spomini na vojno Zbor vrha gasilske zveze Klobase za kralja odbojke Dobrovski cvetovi na razstavi rož Sedaj jo ima tudi Borovnica, in sicer na Zalarjevem dvorišču. Čeprav v tem času po poljih ni najti drugega kot kak pozen regrat, na tržnici pomanjkanja ni bilo čutiti, piše na borovniških straneh Damjan Debevec Folklorna skupina Grof Blagaj Polhov Gradec je ob jubileju delovanja na odru prikazala veselje kmečkih ljudi ob različnih priložnostih – skozi igro, pesem, ples in zanimive zgodbe. Več na dobrovsko-polhograjskih straneh. Vrhnika je bila osvobojena 6. maja, Ljubljana tri dni kasneje. Med tema datumoma je bilo žarišče dogajanja na območju ložansko-dragomerske občine. O nesmislu tragične vojne, ki je zmešala ljudi in človeško nrav, piše Miha Rus na straneh Občine Log - Dragomer. Družinsko podjetje Prekom iz Horjula osvaja svet in najzahtevnejše kupce. Njihove avtomobilske sestavne dele namreč uporabljajo v proizvodnji dveh svetovno najbolj prestižnih znamk, Ferrari in Porsche. Več na horjulskih straneh. Spremljajte nas na in portalih 28. april 2015 Prostovoljci čistili okolje Nova moč za gasilce reševalce Zadnji dnevi vojne Otroci za mamice V spomin, poduk in navdih Maj je mesec življenja, brstenja, cve­tenja in vsega, kar je povezano s prebujanjem narave. Premagana je tema, napočilo je obdobje rodovitno­sti in veselja, ki bo trajalo do konca poletja. Težko je v takem času, sploh ko je zunaj tako čudovito sončno vreme, »preklopiti« v realnost življe­nja, ki se lahko pokaže v vsej svoji krutosti. Na Vrhniki so v enem te­dnu izgubili dva moža, ki sta bila predlagana, da bi prejela naziva ča­stna občana. Ura življenja se jima je ustavila, še preden sta bila deležna časti, ki bi jima morala pripasti že prej. Naziva bosta prejela posthu­mno, vrhniški občinski praznik pa se verjetno nikoli ne bo soočal s tako izgubo. Na žalost je tako, da dobra dela velikokrat ostajajo spregledana, včasih se nam zdijo celo samoumev­na, zato ne kličejo po neki zahvali, ki se lahko kaže v tovrstnih občinskih priznanjih. Neprijetna situacija bo v opomin predlagateljem naslednje leto, da je življenje minljivo in da se je treba ljudem zahvaliti čim prej, še toliko bolj in prej, če so delali v splošno dobro. Dobra dela je treba nagraditi in dejanja dajati mladim v zgled in v poduk. Vinko Tomšič, nekdanji vrhniški župan in mojster graverske obrti, ter Franc Grom, znameniti izdelovalec Vrhniških pirhov, ki so zašli na police številnih svetovnih oseb, sta nedvomno pusti­la pečat v domačem kraju. Nikoli ne bosta sedela v »častni loži« v družbi z drugimi vrhnškimi častnimi ob­čani, a hkrati se tudi ne bosta nikoli dokončno poslovila, kajti njuna dela bodo živela še naprej. V spomin, po­duk in navdih. Gašper Tominc, urednik in novinar To je epilog zimskega zapleta glede radi parkirali tudi nekateri krajani so­parkiranja na parkirišču pred Kultur-sednje soseske Gradišče, zaradi česar nim centrom, o katerem smo v Našem tisti, ki so v popoldanskih urah pri­ časopisu že pisali. Na njem so namreč hajali na govorilne ure ali v knjižnico, niso dobili parkirnega mesta. Najbolj problematično je bilo pozimi, ko so bila parkirišča pred bloki na Gradišču slabo splužena in so se krajani sose­ske posluževali občinskega parkirišča pred Kulturnim centrom. Zato je občina na mizo pred občinske svetnike predložila predlog, da bi del parkirišča prebarvali v modre cone, na katerih bi bilo parkiranje omejeno na dve uri. Predlog, ki ga je občinski svet tudi sprejel, tako predvideva, da bo »modrih« zaenkrat le sedemnajst parkirišč, če pa to ne bo pomagalo, bodo območje še povečali, v skrajnem primeru bodo režim na parkirišču nadzorovali tudi z zapornico. Modre cone bodo zarisali v začetku maja. Na seji so govorili tudi o talnih pla­ stičnih rešetkah, ki so na samem parkirnem mestu in so razlog za ne­ prostovoljne blatne kopeli čevljev ter pogreznjene ali zlomljene pete žen­skih salonarjev. Razlog za blato naj bi bila pogreznjena zemljina in deževje, zato so na občini z delno reklamacijo storitve dosegli, da je izvajalec v za­četku aprila nasul dodaten nasip – to­krat droben kremenčev pesek. Blata naj ne bi bilo več, ženske petke pa še naprej ostajajo »neprimerno« obuva­lo za obisk Kulturnega centra. Gašper Tominc Cankarja Vrhnika, je pojasnil, da njihovi rezultati kažejo, da se obisk kulturnih prireditev veča, torej obstaja zanimanje javnosti za kulturo. Z obnovo glasbene šole, Cankarjevega doma, izgradnjo Kul- Vrhnika, 13. april – Država je naročila občinam, naj pripravijo strategijo razvoja lo­ turnega centra pa je po njegovem mnenju kultura kalne kulture, česar se je vrhniška občina lotila pred nedavnim. Sklicana je že bila prva dobila odlično infrastrukturo, kar je temeljni pogoj okrogla miza, na kateri so zainteresiranim predstavili potek oblikovanja strategije, za njen razvoj. »Občina je torej ustvarila možnosti, pri kateri bo imela glavno besedo ravno zainteresirana javnost. na nas pa je, da to sedaj tudi izkoristimo.« Rasto Jakič, predsednik Zveze kulturnih društev Vrhni- Projekt priprave Lokalnega programa za kulturo, nega osnutka. Predvidena je tudi novost, in sicer ka je ugotavljal, da ima Vrhnika veliko ustvarjal­kot se uradno imenuje program in ki naj bi veljal ustanovili naj bi Svet za kulturo, ki bi po sprejetju ne mladine in že uveljavljene umetnike, zato je to od predvidoma leta 2016 do 2020, pripravlja Žiga strategije skrbel za njeno uresničevanje. treba čim bolje izkoristiti. Akademski kipar Bojan Gruden, trenutni sodelavec na Zavodu Ivana Can-Kot je na okrogli mizi ugotavljal Gruden, trenutni Mavsar se je zavzel za podporo neodvisni produk­karja Vrhnika. Na okrogli mizi je predstavil pred-kulturni program temelji na treh stebrih – na kul­ciji in predlagal ustanovitev kulturne umetniške videni način, ki naj bi do konca leta pripeljal do turni dediščini, ljubiteljski kulturi in na javnih za­mreže, v naslednji fazi pa celo kulturne agencije, oblikovanja osnutka dokumenta. Oblikovalo naj vodih – manjka pa četrti, ki bi podpiral neodvisno ki bi bdela nad vsem skupaj. bi se sedem delovnih skupin, vsako z lastnim in-produkcijo. Pripombe je imel tudi na pravilnik za teresnim področjem (javni zavodi, JSKD in ljubi-dodeljevanje občinskih sredstev društvom. Osnutek dokumenta naj bi bil nared do konca leta, teljska kultura, kulturna dediščina in urbanizem, Na okrogli mizi so spregovorili tudi predstavniki v naslednjem letu pa naj bi pristal na mizi občin­neodvisna produkcija in mladina, razvojne enote, lokalnih oblasti in vidnejših kulturnih predstav-skih svetnikov. Ali bo to samo dokument, papirnat krajevne skupnosti ter kulturni turizem in mediji). nikov v občini. Župan Stojan Jakin je menil, da se tiger, bo pokazal čas, kajti nenazadnje imata, kot je Ti naj bi na sestankih obravnavali problematiko bo z novim programom odprlo ogromno »novih bilo ugotovljeno tudi na okrogli mizi, škarje in pla­njihovega področja, zapisali opažanja, pripombe možnosti, zato je dobro, da se o njih temeljito pogo-tno v rokah občinska uprava in občinski svet z ure­in želje, kar bi bilo podlaga za oblikovanje konč-vorimo«. Boštjan Koprivec, direktor Zavoda Ivana sničevanjem proračuna. Gašper Tominc Na Vrhniki o svetovnem inštitutu za antična plovila Vrhnika, 21. april – V Gostilni Bajc so se na tridnevnem delovnem posvetu sestali različni arheologi iz Evrope, med drugim tudi slovenski, vsem pa je skupno poleg omenjene profesije to, da se ukvarjajo z raziskovanjem antičnih vodnih plovil. Kot je dejal Miran Erič, ki s kolegom Ro­naldom Bockiusom z rimsko-germanske­ga muzeja iz Mainza vodita skupino, bi radi pod okriljem Unesca ustanovili sve­tovni inštitut za raziskovanje prazgodo­vinskih plovil. »Na posvetu oblikujemo temeljni dokument, ki bo služil za na­daljnje aktivnosti. Izbira Vrhnike za usta­ novni sestanek se je zaradi Ljubljanice in njenih arheoloških danosti ponujala kar sama od sebe.« Na posvetu sodelovali ar­ heologi iz Irske, Nemčije, Avstrije, Poljske in Slovenije, vabljena pa so bili tudi pred-Mednarodno skupino arheologov je pozdravil tudi župan Stojan Jakin. stavniki iz Švice in Francije. (gt, foto: gt) Vrhnika na festivalu v Gonarsu V Gonarsu je v nedeljo, 12. aprila, potekala tradicionalna zabavna prireditev Festa delle Rondi­ni (Praznik lastovic), ki jo organizira lokalno združenje trgovcev in obrtnikov pobratene obči­ne Gonars. Na povabilo župana Gonarsa so se srečanja v organizaciji Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika udeležili župan Vrhnike g. Stojan Jakin, pevski zbor Nauportus musica ter Košarkarski klub Vrhnika z ekipo starejših pionirjev. V uradnem delu skupnega progra­ ma sta navzoče najprej nagovorila župan gostiteljev, Marino del Fra­te, ter vrhniški župan. Letos mesti obeležujeta 40-letnico pobratenja. Oba župana sta glede na dogodke iz zgodovine poudarila velik po­ men pobratenja in izrazila željo po dobrem sodelovanju tudi v priho­dnje. V uradnem delu prireditve sta se jima v nagovorih pridružila tudi predsednica združenja trgovcev in obrtnikov, ga. Barbara Strizzolo, ter podpredsednik regionalnega sveta Furlanije-Julijske krajine, g. Paride Cargnelutti. Otroški pevski zbor iz Gonarsa je zapel vse tri himne; tudi slovenska jim ni delala težav. Nato je nastopil vrhniški pevski zbor Na­uportus musica in požel veliko odo­bravanje občinstva. Nato je sledila povorka po ulicah Gonarsa, na čelu katere je godba iz Gonarsa poskrbe­ la za zanimive točke z zastavami. V nadaljevanju sta se v prijateljski tek­mi pomerili ekipi starejših pionirjev košarkarjev iz pobratenih mest. Tek­ ma je bila ves čas borbena in napeta do zadnje minute, ko so domačini premagali goste s 73 : 68. Ekipi sta se strinjali, da se bosta ponovno pome­ rili v času Argonavtskih dni. Sledila sta druženje in ogled prire­ditve. Praznik lastovic je sejemska prireditev, ki je podobna programu na Stari cesti v času vrhniških Argo­navtskih dni, kjer se predstavijo in svoje izdelke prodajajo številni lo­kalni trgovci in obrtniki. Tudi Vrhni­ka se je s promocijskim materialom predstavila na eni izmed stojnic in vzbudila radovedne poglede mimo­ idočih. Sicer pa je bilo na prireditvi izdatno poskrbljeno za lokalno kuli­nariko, sproščeno vzdušje in druže­nje. Prijateljski odnosi med mestoma se bodo ponovno tkali čez dva me­seca. (mz) NAS CASOPIS 426/28.4. 2015 C M Y K 5 28. april 2015elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika Kam bo šel razvoj turizma na Vrhniki? 7. aprila je občinski svet Občine Vrhnika sprejel strategijo razvoja turizma do leta 2020, dokument, ki ga je pripravila Marija Zakrajšek iz Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Ugotovljeno je bilo, da Vrhnika nima izrazite turistične ponudbe, ima pa potencial, ki ga bo potrebno v naslednjih letih čim bolje izkoristiti. Po mnenju Zakrajškove občina Vrhnika ni turi­stično razvito območje. »Turistična infrastruk­tura in signalizacija sta pomanjkljivi, zastareli ali uničeni, turistična ponudba in promocija relativno skromni, splošna urejenost kraja in okolice bi bila lahko bistveno boljša. V kraju ni avtokampa ali počivališča za avtodome, za kate­rega se kaže zanimanje obiskovalcev TIC-a. Se je pa pred kratkim v Bistri pri Vrhniki odprl youth hostel, za katerega je občasno povpraševanje v TIC Vrhnika.« V občini je šest nastanitvenih objektov, ki nudijo 180 ležišč, vendar za obdobje do leta 2012 nimamo točnih podatkov o preno­čitvah, saj so podatki nezanesljivi. Občina tudi nima tradicije izrazitega turistične­ga kraja ali inštitucij, ki bi delovale na tem po­ dročju. Izjema sta Turistično društvo Blagajana in od leta 2006 delujoč Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. »Vendar ob tem velja poudariti, da je (bilo) delovanje ome­njenih organizacij v preteklosti v veliki meri omejeno na področja promocije in prireditev. Delovanje je bilo le v manjši meri usmerjeno v razvoj, predvsem zaradi zelo omejenih kadro­ vskih, predvsem pa finančnih virov na tem področju. Tudi v okoliških krajih je društvena iniciativa slabo razvita,« meni Zakrajškova in dodaja, da občina nima nobene izrazite turi­stične znamenitosti ali posebnosti, ki so sicer tipičen razlog za obisk kraja, kot so: termalni vrelci, morje, gore, ugodna klima, večja narav­na/kulturna znamenitost, ipd. »Zato bo morala Vrhnika, če bo želela tekmovati z ostalimi kraji in destinacijami, vložiti še veliko kadrovskih, predvsem pa finančnih virov v razvoj in trženje ponudbe, v kolikor bo želela otipljive rezultate.« Ne glede na omenjene pomanjkljivosti pa vrh­niški turizem ima potenciale, ki se lahko prele­vijo v turistične magnete. Tako strategija zasle­duje štiri temeljne cilje: vzpostavljena blagovna znamka in priljubljena turistična destinacija »Vrhnika«; razvito ugodno okolje za razvoj pod­ jetniških idej na področju turizma; okrepljeno sodelovanje in povezovanje na ravni občine, regije in države; povečanje obsega turistične de­javnosti. Strategija omenja vrhniško preteklost, ki jo najbolj zaznamujejo arheološke najdbe, mit o Argonavtih in Ivan Cankar, in sedanjost, ki se kaže v »najbolj zeleni občini«, stiku Barja s Kra­som in kulinariki. Kaj so še tiste točke, ki imajo potencial in naj bi bile v prihodnosti deležne pozornosti v smislu razvijanja in trženja, si oglejte v tabeli. Avtorica dokumenta pravi, da je seznam nek okvir ci­ ljev, ki ga je potrebno uresničiti, če želi Vrhnika doseči cilj, to je postati turistično prepoznavna destinacija tudi v širšem slovenskem prostoru. »Nabor ciljev in projektov ni dokončen oz. ne gre za zaprto listo le-teh, pač pa za odprt doku­ment, kjer so dobrodošle vse zamisli in predlo­ gi, ki imajo možnost realizacije. Potrebno je tudi upoštevati in se prilagajati razmeram na terenu, a hkrati se držati zastavljenih prioritet.« A roko na srce – ne glede na zapisano strategijo, imata zadnjo besedo pri njeni realizaciji vendarle še vedno občinska uprava in občinski svet, ki kr­marita s proračunom. Stanje turistične ponudbe in infrastrukture leta 2020 bo tako v veliki meri odvisno ne le od turističnih delavcev, temveč tudi od omenjenih dveh deležnikov. GT Nekaj izpostavljenih turističnih pro­jektov Povečanje finančnih virov iz razpisov. Vzpostavitev centra interpretacije naravne in kulturne dediščine območja Vrhnike IUV. Celostna ureditev območja izvirov Retovje in Močilnik. Sprehajalne poti ob reki Ljubljanici, mestna pla­ža. Preureditev/posodobitev Cankarjeve spomin­ske hiše. Obnova/revitalizacija Cankarjeve poti. Ureditev planinskih poti na Planino nad Vrh­niko. Ureditev tematske poti na Zaplani. Kolesarske poti in povezave po Barju. Plovnost in aktivnosti ob Ljubljanici. Vzpostavitev arheoloških tematskih poti. Vzpostavitev centra za kulturno dediščino – rib­niki ob opekarni. Spodbujanje novih nastanitvenih kapacitet. Spodbujanje podpornih projektov in ostalih lo­kacij. Kašče na Vrhniškem. Vzpostavitev doživljajskega parka Vrhnika. Revitalizacija športnega centra Ulovka. Kompleks v Bistri. Revitalizacija kompleksa Star maln. Stalna skrb za urejen videz kraja. Povezovanje velikih športnih in kulturnih do­godkov s turizmom. Športni turizem. Kako tržiti turizem in s tem preživeti? Na zabavni 1. april se je že dopoldan zbrala v Grabeljškovi dvorani nove vrh­niške knjižnice množica petdesetih slušateljev s področja turizma, in sicer dru­štva, turistični ponudniki, pa tudi predstavniki občin, med njimi tudi župan Vrhnike, g. Stojan Jakin. Delavnico je organiziral Turizem Ljubljana turizma v regiji: kultura in zgodovina, narava, (RDO osrednja Slovenija) v sodelovanju z Za-rekreacija in šport, kulinarika, prireditve in do­vodom Ivana Cankarja Vrhnika, za profesio-godki ter poslovni turizem. Na delavnici smo nalno izvedbo sta poskrbeli mednarodna šola iz obstoječe ponudbe in novih idej skušali obli-Brand Busissines School in podjetje Gabrun iz kovati konkurenčne in inovativne integralne Ljubljane. turistične produkte (ITP-je). Zbrane je nagovorila in pozdravila ga. Marija Kot zanimivost: Brand Busissines School je pre-Zakrajšek, predstavnica Zavoda Ivana Can-davala po inovativni metodi LEPRIM (LEarn, karja Vrhnika, ki redno sodeluje s Turizmom PRactise in IMplement, torej učenje, praksa in Ljubljana. Le-ta je tokrat Vrhniko izbral za prvoudejanjanje), katere prednost je predvsem čas, tovrstno srečanje v regiji. Župan Vrhnike, g. ki je potreben za osvojitev novih znanj. Metodo Stojan Jakin, je nato povedal nekaj besed o po-LEPRIM je razvil dr. Andrej Pompe. Zanimivost tencialih turizma na našem območju, ki jih je predavanja je bila v tem, da smo slušatelji dobili potrebno in ki jih bomo s skupno močjo lahko nalogo v obliki pisanja spisa; vsak je dobil list izkoristili. in napisal spis na temo, ki je zanj trenutno ak- Prodati turistični produkt je težko, saj turisti od tualna. Zgodbe in doživetja, ki smo jih napisali turistične storitve pričakujejo mnogo več kot le na delavnici, ne bodo ostale le na papirju – na­posteljo, hrano in svež zrak. Najpomembnejše men je izoblikovati jih v dejanske produkte, ki je doživetje, ki se na koncu pretvori v zgodbo, jih bomo lahko ponudili turistom. Predavatelji ki jo zadovoljen turist pripoveduje naprej (in jih bodo pregledali ter najboljši ideji iz vsakega lepi na zid socialnega omrežja). Torej moramo sklopa delavnic predstavili na javni prireditvi. izhajati iz zgodb, ki bi jih turist lahko doživel, Kot zanimivost velja omeniti, da so med odmo­ki so edinstvene in privlačne; izhajati morajo iz rom predstavili in postregli s Cankarjevo kavo okolja, kjer se turistični produkt dogaja, s čimer (Escobar), ki jo pražijo na Vrhniki, o kateri smo lokalno okolje dobi še dodatno draž in težo. Pri v Našem časopisu že pisali. Več o prireditvi na tem so ključna tematska področja, ki jih pred-odlični spletni strani www.visitvrhnika.si. videva aktualna strategija razvoja in trženja Sebastjan Vehar OŠ Ivana Cankarja Vrhnika vas vabi na zaključno prireditev projekta EVROPEJČKI NA VRHNIKI. V petek, 8. maja 2015, od 10. do 12. ure vam bomo na igrišču pred Kulturnim centrom Vrhnika učenci OŠ Brezovica, OŠ Dobrova, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Antona Martina Slomška in OŠ Log -Dragomer – POŠ Bevke, otroci Vrtca Vrhnika in starostniki Doma upokojencev Vrhnika s kulinaričnimi dobrotami, plesnimi in glasbenimi točkami, plakati in zanimivimi izdelki predstavili Slovenijo, Španijo, Madžarsko, Nizozemsko, Italijo in Veliko Britanijo. Pridite, zanimivo bo! Petar je za las zgrešil zlato priznanje na regij-podpora domačih. »Priznanja so tako na nek Župan sprejel nadarjene glasbenike skem nivoju in s tem udeležbo na državnem, način tudi priznanja staršem za njihovo pod-Luka pa je po zlatem regijskem odnesel domov poro.« Seveda pa ne gre spregledati tudi trud Vrhnika, 22. april – Glasbena šola Vrhnika sodi med najboljše v Sloveniji, zato še bronasto državno priznanje.in prizadevnost mentorjev, ki so ravno tako ne preseneča, da iz njenih vrst izhajajo odlični glasbeniki. Eno od meril za Župan Jakin je izrazil zadovoljstvo nad doseže-pomemben nosilec priznanj. Zanimivo je, da njihovo uspešnost so doseženi rezultati na državnem tekmovanju mladih glas-nimi rezultati in najboljšim tudi osebno česti-marsikateri od najboljših učencev poleg rednih tal ter jim izročil priznanje. »Glasbena šola je glasbenih vaj obiskuje še športne aktivnosti benikov, kjer se je letos merilo 793 tekmovalcev. Med njimi so se odlično odre­ bila vedno ena boljših v Sloveniji, danes ste vi in tako tako rekoč cele dneve preživi aktivno. zali tudi učenci vrhniške glasbene šole, ki jih je na posebnem sprejemu sprejel s svojimi rezultati to tudi potrdili. Vem koliko Kot je dejala ravnateljica, si učenci na tak način župan Stojan Jakin z direktorico občinske uprave Vesno Kranjc. truda je potrebnega za dosego vrhunskih re-razvijejo delovne navade, ki jim bodo prišle še Kot je povedala ravnateljica Glasbene šole Vrh-Mivšek na violončelu ter Ivan Šraj in Erazem zultatov, zato ste lahko ponosni na svoje dosež-kako prav v nadaljevanju življenja. Za primer nika Dominika Naveršnik, se lahko državnega Jazbinšek na kitari. Fantje in dekleta so osvoji ke. Tega ne zmore vsak.« Da je temu res tako, so je izpostavila Tino Maze, ki je v otroških letih tekmovanja udeležijo le tisti kandidati, ki na tri zlate, eno srebrno in dve bronasti priznanji. pritrdili tudi mentorji, saj nastop na državnem opravila šest razredov šole klavirja. Mogoče si regijskem tekmovanju dosežejo zlato prizna-Tekmovanje je potekalo tudi v disciplini solfe-tekmovanju terja ogromno vaj in odrekanj pro-je ravno s tem pridobila delovne navade, brez nje. Najbolj prestižnega tekmovanja so se tako ggio, v kateri sta na regijskem nivoju nastopila stemu času. katerih danes ne bi žela športnih uspehov kot med inštrumentalisti udeležili Klavdija Zalo-dva učenca Glasbene šole Vrhnika, oba iz bo-Ravnateljica Naveršnikova je menila, da gre jih. kar, Ema Brlan in Urška Gutnik na violini, Eva rovniške enote: Petar Domić in Luka Švigelj. res za velike vložke truda, kjer je potrebna tudi Gašper Tominc, foto: GT Blagoslov motorjev na Vrhniki Vrhniški motoristi smo v nedeljo, 19. aprila, blagoslo­ vili naše konjičke pri cerkvi sv. Pavla. Lepo vreme je pri­pomoglo k dobri udeležbi blagoslova, ki ga je izpeljal tudi naš član -župnik Blaž. Po končanem obredu pa smo se odpeljali na Drenov grič v bife športnega dru­štva Dren, kjer so nas pogo­stili z malico. Naslednja naloga, ki nas čaka je izpeljava preventiv­ne prireditve »Dan varne vožnje na Vrhniki 2015«, ki bo 30. maja v športnem parku na Vrhniki. Vabimo vse motoriste in ostale ude­ ležence v prometu, da se udeležite prireditve, saj je namenjena vam in vaši var­nosti. Moto klub Nauportis 20 let Big Banda Vrhnika Vrhniški Big Bandovci želimo ponovno v okra­je Vrhnike in še dlje poslati vest, da letos mi­ neva že kar 20 let od našega nastanka. Začelo se je leta 1995, ko je Jože Jerina, učitelj trobentein ostalih trobil na GŠ Vrhnika ustanovil Big Band Vrhnika. Zaradi dobre sprejetosti med vami občani smo lahko kaj hitro krenili na sa­mostojno pot kot kulturno društvo. Krajši čas je poleg Joža Jerina vodil naše društvo še g. Kapus, na pomoč pa je vmes vedno priskočil tudi Aco Miler. Z naših začetkov imamo tudi (zaenkrat žal edino) studijsko zgoščenko na­slovljeno That's Life. Kasneje je naš Big Band prevzel Tomaž Grintel in nato Matjaž Albreht. Danes našo čudovito glasbeno zasedbo vodi domačin Matjaž Lenarčič / Buco, ki je pred tem odlično odigral tudi svojo vlogo v naši troben­taški sekciji. Ob priložnosti bi radi povedali Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika dobavlja najcenejši zemeljski plin v Sloveniji. Vrhniško komunalno podjetje poleg izvajanja izbirne gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina na območju vrhniške obči­ne uspešno deluje tudi kot njegov dobavitelj. V pogojih odprtega trga je za potrošnika poleg zagotavljanja kvalitetne storitve najpomemb­nejša cena. V želji , da našim odjemalcem ponudimo čim bolj ugodno ceno plina smo v aprilu ceno pli­ na dodatno znižali. Osnovna cena zemeljskega plina v višini 0,2986 €/Sm3 predstavlja najnižjo ceno v Slo­ veniji, kar lahko preverite na primerjalniku ponudb Agencije za energijo na spletnem naslovu: http://primerjalnik.agen-rs.si/index. php?/kalkulatorplin/kalkulator/action/korak2 Primerjavo med cenami različnih ponudni­kov dobite tako, da v ponujeni tabeli izberete lokalno skupnost Vrhnika , kliknete na ikon naprej , v pogovorno okno predvideno letno količino zemeljskega plina v standardnih ku­bičnih metrih in ponovno kliknete na ikono naprej. še, da, takrat rosno mlada, danes mlada, sta članica Damjana in član Marko z nami že od samega začetka. Ob naši obletnici Big Ban­dovci za vas pripravljamo kar nekaj različno obarvanih koncertov. Najprej vas lepo vabimo 16. junija na naš koncert v vrhniškem bazenu s SKA skupino Red Five Point Stars, ki že vrsto let bogati slovensko glasbo. Dva dni kasneje, 18. junija, pa se boste lahko z nami ter swing plesalci zavrteli na Sodnjiskem trgu. Z malo novejšo, a vseeno že trdno vsidrano skupino Nula Kelvina boste lahko skupaj z nami uži­vali na topel poletni predpraznični večer 24. junija. V poletnih mesecih načrtujemo še kon­cert pri gostilni Pr' Kranjc, slišite pa nas lah­ko tudi 3. julija v Marezigah na festivalu Big Bandov. Iskreno vabljeni, da se udeležite prvega kon­certa, mi pa bomo poskrbeli in verjamemo, da boste prišli tudi na vse ostale. Sledijo res nepo­ zabni večeri obarvani z glasbenimi žanri prav za vsakogar. Ob tej najnižji ceni plina je za odjemalce zelo pomemben tudi podatek, da odjemalci niso vezani na dobavitelja in lahko skladno z Ured­bo o delovanju trga z zemeljskim plinom ka­darkoli zamenjajo dobavitelja. Javno podjetje Komunalno podjetjeVrhnika nudi zastonj plin in desetodstotni popustna priključitev JP KPV, d.o.o. obvešča vse lastnike neaktiv­nih plinskih priključkov, da bodo do začet­ka septembra v primeru priključitve prejeli 50 Sm3 plina zastonj, hkrati pa bodo deležni popusta na delo in material pri priključitvi. Ker je vrhniški občinski svet sprejel sklep, da zniža ceno priključitve za gospodinjske odje­malce ter male poslovne odjemalce s skupno močjo trošil do 50 kW na 0,00 evrov je sedaj pravi čas za zamenjavo energenta in prehod na najbolj ekološko fosilno gorivo. Vaša vpra­ šanja o zemeljskem plinu sporočite na info@ kpv.si , obiščite našo spletno stran www. kpv.si ali pokličite na telefon (01) 750 29 55. JP KPV d.o.o. Zastavonoše v povorki na Vrhniki 10. maja 1945 7. 6. 1945 – Svoboda je tu in veselja ni bilo kraja 70 let osvoboditve Spomnimo se tistih dni V letošnjem maju praznujemo že 70. obletnico kapitulacije nacizma, ki je bilo največje človeško zlo takratnega časa. Vrhnika je bila osvobojena 6. maja 1945, ko so enote 29. Hercegovske divizije prepodile še zadnje tuje agresorje proti Ljublja­ni. Celotna Slovenija in takratna Jugoslavija sta dokončno postali svobodni 9. maja 1945 in vese­lju ni bilo konca. Zato je prav, da se s ponosom spomnimo tistih nekaj majskih dni, ki so prinesli zmago in svobodo, saj je bila štiriletna vojna za človeštvo nekaj nerazumljivega, ga tudi razdva­jala in pripeljala v bratomorno vojno. Vrhnika in drugi kraji so svobodo proslavljali 10. maja s svečano povorko, godbo, konjenico in veličastnim zborovanjem na Cankarjevem trgu. Kronist je zapisal: »Menda še nikoli ni doživela Vrhnika, ne po množici ljudi, ne po navdušenju in okrasu, tako veličastne povorke, kakor je bila ta.« Pisatelj in partizan Karel Grabeljšek Gaber pa je o osvoboditvi Vrhnike in Borovnice zapi­sal: Spoznajmo, kako so potekali zadnji boji za osvoboditev Vrhnike, ki so bili povezani s širši­mi operacijami za osvoboditev Ljubljane. S po­stojnske strani so proti Ljubljani prodirale tudi enote XXIX. Hercegovske divizije. Boji za ozemlje zdajšnje Občine Vrhnika so se začeli že 5. maja.Za Borovnico boji niso bili hudi. Že popoldne se je večina domobrancev pod vodstvom Nemcev umaknila iz Borovnice in odšla proti Ljubljani. Manjše število domobrancev pa je odšlo zvečer proti Pokojišču in hribu Trebelniku v zasede. Z njimi je obračunala XIII. Hercegovska brigada. Spopadi so se začeli okrog devetih zvečer, a sobili kratkotrajni, Že pred polnočjo so omenjeni domobranci prihiteli v Borovnico, nato pa tiho odšli za svojimi predhodniki v Ljubljano. Ob dveh zjutraj so Hercegovci že vkorakali v Borov­nico in okoliške vasi. Borovniški kot je bil osvo­bojen. Zjutraj so Borovničani razobesili zastave, okrasili hiše in pozdravljali osvoboditelje, popol­dne pa so prisostvovali prvemu partizanskemu mit ingu. Hujši boji so bili za Vrhniko, kjer so napadli borci XI. in XIV. Hercegovske brigade. Boji so se začeli s topniškim obstreljevanjem. Prve granate so pri­letele na Vrhniko okrog dvanajstih, kmalu nato pa so se zaslišali minometi, strojnice in puške. Najhujši boji so bili na vzpetinah zahodno in ju­ gozahodno od Vrhnike (Jerinov hrib, Svečni hrib in Grličev grič), ker so Nemci trdovratno brani­li cesto v Trst—Ljubljana. Boji so trajali vse po­poldne in skoraj vso noč. Šele ob štirih zjutraj so Hercegovci klicali ljudi iz zaklonišč, naznanjajoč jim svobodo. Vrhnika je zjutraj prav tako oživela kot Borovnica. Naenkrat je bil ves trg v zastavah in Vrhničani so veselo pozdravljali osvobodite­lje. Vse območje Občine Vrhnika pa tisti čas še ni bilo osvobojeno. Sovražnik je držal zadnjo linijo obrambe Ljubljane: Sostro in Zadvor, Orle, Lavri­ca, Babna Gorica, Črna vas, Bevke, Log, Horjul, Vrzdenec. Vasi: Bevke, Log, Dragomer in Luko­vica, ki spadajo pod vrhniško občino, so torej še ostale pod sovražnikovo peto. Tu so bili boji še 7. in 8. maja. Sovražnik se je umaknil šele ponoči, ko so se iz Ljubljane umaknile vse sovražnikove enote. Celotno območje vrhniške občine je bilo potemtakem osvobojeno šele z osvoboditvijo Ljubljane. Vrhnika je medtem že zaživela v svobodi. Takoj je bil ustanovljen okrajni narodnosvobodilni od­bor kot oblastni organ. Okraji odbor OF je poslej opravljal samo še politične funkcije. Ta je 10. maja na Cankarjevem trgu organiziral veliko ljudsko zborovanje, potem pa je bil veličasten manifesta­tiven pohod množic po Vrhniki z godbo, zasta­vami in transparenti. Vrhnika ni še koli doživela, ne glede množice ljudi ne glede navdušenja, tako veličastne povorke, kot je bila tedaj. Ljudje so se zavedali, da nam svoboda ni bila podarjena, tem­več je vzklila v krvi najboljših sinov jugoslovan­skih narodov. Samo z območja vrhniške občine je okrog 275 občanov dalo življenja za svobodo, bodisi da so padli v boju, bili pomorjeni ali so pomrli v zaporih in internacijah. Ko je Občinski odbor ZZB ocenjeval vse dogod­ke, se je težko odločil, katerega bi ocenil za najpo­membnejšega, da bi se ga vsako leto spominjali in ga praznovali. Eno pa je bilo jasno: samo skozi te hude dogodke in žrtve se je rodila svoboda. Zato je predlagal, naj bo 6. maj, ko je bila osvo­ bojena večina območja vrhniške občine, občinski praznik. Za ta dan se je odločil toliko lažje, ker v teh dneh (10. maja) Vrhnika praznuje obletni­ co rojstva enega naših največjih sinov, pisatelja Ivana Cankarja. Odboru se je zdelo prav, da bi praznovali oboje hkrati, saj nas je Cankar s svo­jimi spisi idejno pripravljal za naš težki boj za svobodo. Karel Grabeljšek - Gaber (Iz zbornika: Prazniki slovenskih občin) Letošnjo 70-letnico osvoboditve Vrhnike bomo proslavili s svečanim koncertom 6. maja 2015 ob 20. uri v dvorani Osnovne šole Antona Martina Slomška. Nastopili bodo: Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Partizanski pevski zbor Ljubljana, Pihalni orkester Vrhnika in učen­ci OŠ A. M. Slomška. Simon Seljak ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB VRHNIK A v sodelovanju z OBČINO VRHNIK A in ZAVODOM IVANA CANK ARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIK A, vas vabi na proslavo ob 6. maju, 70. obletnici osvoboditve Vrhnike izpod naci-fašističnega okupatorja. Proslava s kulturnim programom bo v sredo, 6. maja 2015, ob 20. uri v Športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki. Slavnostni govornik bo gospod STOJAN JAKIN, župan Občine Vrhnika. V kulturnem programu, ki ga bo povezovala gospa Mirjam Suhadolnik, bodo nastopili TRŽAŠKI PARTIZA NSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOM A ŽIČ, PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR iz Ljubljane, PIHALNI ORKESTER V RHNIK A in UČENK E IN UČENCI OŠ ANTONA M A RTINA SLOMŠK A z Vrhnike. Vstop je prost, vljudno vabljeni! Po končanem programu vas vabimo na druženje ob kozarcu pijače in prigrizku v organizaciji Gostinstva Dolinar Vrhnika. Pred proslavo bodo ob 17. uri predstavniki Občine Vrhnika in Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika položili venec na spomenik padlim v NOB na Drči. V letu 2013 so bili krajani nekaterih vasi obveščeni, da se bo začelo z izva­janjem obveznega praznjenja greznic in MKČN, kar naj bi izvajalo KPV. Grezni­ce je praznilo podjetje EKO PRETOK, s katerim je KPV sklenila pogodbo za izvajanje te storitve, po opravljeni stori­ tvi pa je bil posameznim občankam in občanom izstavljen račun z naslednji­mi opisi in cenami: Cena prevzema m3 blata je znašala 17, 25 € + DDV ali sku­pno 18,72 €, ravnanje z blatom za m3 pa 12,50 € ali skupaj 31,22 € za 1m3. Skupaj je bilo tako treba za praznjenje grezni­ ce ali MKČN s prostornino 3 m3 plačati 93,66 €. V januarju 2014 pa je KPV začela z ob­računom teh storitev vnaprej. Res je, da tak način obračuna teh storitev omogo­ča Uredba o metodologiji oblikovanja cen storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012), za kar je KPV pri­pravila tudi potreben Elaborat o obli­kovanju cen storitev za komunalne in padavinske odpadne vode, pripravljen novembra 2013, v katerem je zapisana obrazložitev, na podlagi katerih stro­škov so določene cene teh storitve za m3 praznjenja. V omenjenem dokumentu so predvi­deni stroški za praznjenje greznic in MKČN opredeljeni v skupnem znesku 193.446 € . To vrednost je treba deliti s količino dobavljene vode objektom, ki imajo greznico ali MKČN, to je 475 625 m3, na tak način pa je bila določena cena 0,4067 €/m3 praznjenja greznice ali MKČN. Res je, da je Občinski svet občine Vrhni­ka na svoji drugi redni seji 12. 2. 2015 na predlog KPV sprejel sklep, s katerim se cena praznjenja greznic in MKČN zniža za 13,65 %, to je na 0,3512 €/m3, čeprav je v Elaboratu o oblikovanju cene storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napra­ Plačevanje storitev praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav V Občini Vrhnika, pa tudi v sosednjih občinah Log - Dragomer in Borovnica od sprejetja Odloka o odva­janju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Vrhnike, ki je bil sprejet 13. 2. 2014, vsi občani, ki imamo greznico ali malo komunalno čistilno napravo (MKČN), redno mesečno prejemamo položnice, ob katerih se sprašujemo, zakaj moramo kreditirati JP Komunalno podjetje Vrhnika (KPV) z vnaprejšnjim plačevanjem storitve njihovega praznjenja, ki bo opravljena čez oziroma vsaka tri leta. Visok komunalni prispevek vami, ki ga je pripravila KPV januarja 2015, še veliko vprašanj, na katera še ni­smo prejeli ustreznih odgovorov. V Odloku o odvajanju in čiščenju ko­munalne in padavinske odpadne vode na območju Vrhnike je tudi določeno, da se bo ta storitev izvajala predvidoma enkrat na tri leta in skladno z Opera­tivnim programom odvajanja in čišče­nja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Vrhnika iz maja 2005, v katerem pa je v poglavju 4.3.3 na strani 18 navedeno, da se storitev praznjenja gošče iz greznic in MKČN zaračuna na podlagi dejansko opravljenega dela in ne vnaprej, kot je dejansko uvedena praksa. Zdaj pa še praktični primer: Če povprečno gospodinjstvo porabi na mesec 12 m3 vode, za to storitev plača 5,34 € na mesec, kar na leto znese 64,08 €. Ob tem pa se praznjenje greznic opra­vlja enkrat na tri leta, kar pomeni, da je znašal prihodek KPV pred znižanjem cene storitve 192, 24 €, po novem pa 151,72 €. Glede na to, da je KPV za izvajanje te storitve sklenila pogodbo s podizvajal­cem, to pomeni, da se njihova storitev ne draži, dobiček v tem primeru pa je več kot očiten in samo pri enem gospo­dinjstvu znaša približno 60 € s plačilom v naprej, kar je že v osnovi izredno ne­prijazen način do občank in občanov, še posebno tistih, ki imajo nizke ali so celo brez dohodkov. Ob pregledovanju obračunavanja dis­tribucije vode in odvoza smeti ter dru­gih komunalnih odpadkov v komu­ nalnih podjetjih drugih občin lahko ugotovimo, da jih veliko teh storitev ne obračunava mesečno vnaprej, temveč po dejansko opravljeni storitvi in po na­prej znanih cenah. Veliko vprašanj se nam pojavi ob pre­ gledovanju položnic, ki nam jih pošilja KPV in morda se katero od naštetih po­javi tudi vam, in sicer: – Ali bo KPV še znižala ceno te storitve, saj je več kot očitno, da je cena še ve­dno previsoka? – Ali bo občanom povrnila preveč pla­čane akontacije za izvajanje te stori­tve? – Koliko časa bomo občani še kreditira­li Komunalno podjetje Vrhnika? – Ali se nepravilnosti pojavljajo tudi pri izračunu drugih storitev tega javnega podjetja? Ustrezno izhodišče za odgovore na vsa ta vprašanja je morda ravno vprašanje o zavedanju vodstva Javnega podjetja Ko­munalno podjetje Vrhnika in njegovega lastnika oziroma občinske uprave o njihovem dejanskem poslanstvu, to pa je služiti vsem občankam in občanom občine ter stalno in na vseh ravneh skr­beti za njihov razvoj in blagostanje, kar pa je temeljna vrednota, ki je v takih in podobnih primerih žal vse prevečkrat prezrta in spregledana. Lista za razvoj vrhniškega podeželja 70. let od konca vojne Umazane igre preteklosti Vrhnika, 20. april – V dvorani župnijskega vrtca je potekal pogovorni večer z Romanom Leljakom, avtorjem desetih knjig, ki obravnavajo področje delovanja nekdanje tajne službe varnosti, javno­sti večinoma znane kot UDBA. Ob diaprojekciji je naredil kratek kronološki presek tajne služ­be, ki je imela v polstoletni zgodovini različna imena, sestava pa je večinoma nespremenjena, ter ji pripisal krivdo za več ti­soč likvidacij. Eno najbolj množičnih pobojev je primer Hude jame, kjer je na krut način usahnilo okoli tri tisoč življenj. Operativni člani tajne službe so bili večinoma mladi Slovenci, ki so po Leljakovem mnenju 90% vseh akcij izvajali za zaščito partijskih interesov in ne za državno varnost kot tako. V vr­ste UDBE so prišli bodisi iz patriotskih vzgibov bodisi jih je tajna služba z izsiljevanjem prisilila v sodelovanje. Leta 1990 so večino arhivskega materiala zdaj nekdanje službe državne varnosti uničili – sploh tisti del, ki se je nanašal na »notra­njega sovražnika«, zato je raziskovanje tovrstne preteklosti težavno delo. Leljak je govoril še o tehnikah prisluškovanja, o tempiranih minskih sredstvih, balističnih iglah, tihih načinih likvidaci­je… Večina te tehnike leta 1990 ni bila predana novi oblasti, pač pa je poniknila neznano kam, kar odpira nova vprašanja. Govora je bilo tudi o rezervnem sestavu UDBE, ki je nastal po vdoru skupine hrvaških emigrantov leta 1972, predstavljena so bila celo imena Vrhničanov, ki so sodelovali v njem in bili seveda zato tudi na njenem plačilnem seznamu.»Že nekaj let se ukvarjam z raziskovanjem naše zamolčane zgodovine. V zadnjem času se posvečam raziskovanju UDBE, ki je najbolj zaznamovala pretekli čas, vse bolj pa je prisotna še danes. Preveč zamolčanega odkrivam, zato se trudim, da to resnico predajam naprej. Le resnica nam bo pomagala do pre­obrazbe naših življenj, da se bomo vključili v tire zahodnega evropskega življenja in razmišljanja,« je o vzgibih raziskova­nja dejal Leljak. Pogovorni večer je organizirala lokalni odbor SDS. Gašper Tominc Parada zaporniku! Predsedniki, združite se! Odgovor vojnih veteranov ZVVS in Sever na pojasnilo pred­sednika Republike Slovenije in vrhovnega poveljnika njenih obrambnih sil o njegovi udeležbi ob spominu na postroj za­ščitne enote 30. razvojne skupine je jasen: Postroj leta 1990 v Kočevski Reki ni bil prvi postroj Slovenske vojske, saj takrat Slovenska vojska formalno še ni obstajala.Takrat je Slovenija imela Teritorialno obrambo in slovensko Milico. Res je, obe veteranski sta tukaj enotni tako, kot sta bili v času osamosvojitvene vojne. To sta s podpisom in pečatom zakoli­čila predsednika dr.Tomaž Čas in Ladislav Lipič. Predsednik republike se je znašel v nezavidljivem položaju. Spomnimo se besed Lojzeta Peterleta ob prvem postroju te enote leta 1990, ko je dejal, da je prvikrat zadišalo po sloven- ski vojski. Milica je takrat že kar nekaj časa pravno formalno dišala po slovenski Milici, saj je imela na levem rokavu jasen simbol – grb s Triglavom, ki ji ga je prišil legenda sloven­ske Milice, Ivan Winkler. Slovenska Milica je pripadnost slo­venskemu narodu odločno dokazala v akciji SEVER prvega decembra 1989 in dejansko v borbenem postroju preprečila Miloševičev Miting resnice. Veterani smo se naveličali poslušati mistiko o osamosvojitvi, saj vemo, da zgodovini ni mogoče ubežati, pa da se gre tukaj za povojne poboje ali za nedovoljeno trgovino z orožjem, ki je bila logistika vojne na Balkanu. Predsedniku ne morem razlagati pomena dogodka januarja 1990, ko je delegacija ZKS zapustila kongres ZKJ v Beogradu. Naj on sam pove, zakaj je kot delegat odšel domov in ali je bil to dimni signal za osamosvojitev Slovenije. Je bil pa sestop partije z oblasti zelo jasen signal za »aparatčike«, da si je treba najti nov prostor za paradiranje. Menim, da je imel Lojze Peterle dober nos, ko je na prvem postroju decembra 1990 kot predsednik vlade dejal, da je za­dišalo po Slovenski vojski, vendar je bila to še Teritorialna obramba, ki je imela svojega zakonitega načelnika majorja Janeza Slaparja, in to na predlog republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše od 28. 9. 1990. Prepričan sem, da je s prisotnostjo na decembrskem postroju v Kočevski Reki želel predsednik Republike Slovenije samo dobro, da se pomirijo strasti.Verjetno pa se je zelo zavedel kar težko popravljive napake, ko je za govornico prišel Janez Janša. Ali je uvidel, da je prišel na »parado zaporniku« … Zato predlagam: predsednika obeh veteranski organizacij, Lado in Tomaž, in vsi trije predsedniki RS, Milan, Danilo, Bo­rut, usedite se za isto mizo in enkrat za vselej rešite ta postroj in ga postavite na pravo mesto. Vid Drašček, Vrhnika V začetku meseca aprila je bila seja Ob­činskega sveta Občine Vrhnika. Spreje­mali smo pomembne dokumente, ki so in bodo vplivali na življenje Vrhničanov. Od zaključnega računa, uvedbe časovno omejenega parkiranja, strategije razvo­ ja turizma v občini Vrhniki do osnutka Odloka o komunalnem prispevku v Ob­čini Vrhnika in osnutek Odloka o pro­gramju opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika. Pričakova­no smo se dalj časa ustavili pri zadnjih dveh odlokih, saj sta zelo pomembna za krajane, ki so se v kratkem ali se bodo v naslednjih letih priklopili na javno kanalizacijo ter za vse novograditelje. Po obstoječih osnutkih oziroma predlo­gih imamo na Vrhniki enega najdražjih komunalnih prispevkov v Sloveniji. Bi­stveno dražjega od sosednjih ali primer­ljivih občin. Borovnica na primer ima za predlog odlok po katerem bo komunal­ni prispevek za polovico manjši od vrh­niškega komunalnega prispevka. Svetniki SDS in tudi svetniki nekaterih ostalih list in strank smo mnenja, da s takšno politiko občina ne bo pridobilanovih investitorjev na Vrhniko. Še več. Po žepih bo udarila tiste staroselce, ki se bodo sedaj priklapljali na novo kanaliza­cijo. V Borovnici in tudi Logatcu se lju­dje pritožujejo, ker morajo za priklop na novo kanalizacijo plačevati prispevek v višini 1.500,00 ali 2.000,00€. Na Vrhniki pa se pričakuje plačilo 3.000,00, 4.000,00€, ali celo več. Župan in strokovne služ­be utemeljujejo, da je vrhniški elaborat strokovno pripravljen in da je pač naša infrastruktura toliko vredna. Tistemu, ki je prelistal elaborate sose­ dnjih občin, ne more biti razumljivo, da je vrednost vrhniške infrastrukture po metru tudi do 100 odstotkov dražja od infrastrukture sosednjih občin. V luči tega se sprašujemo ali občina s tako vi­sokimi prispevki mašiti luknje v prora­ čunu? Za OO SDS Vrhnika Daniel Cukjati NAS CASOPIS 426/28.4. 2015 C M Y K 9 28. april 2015elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika Skavtska zbiralna akcija starega papirja Skavti tudi letos organiziramo zbiralno akcijo starega papir­ja. Vabljeni vsi, da star papir pripeljete v soboto, 9. 5. 2015, med 9. in 14. uro na parkirišče pri pokopališču na Vrhniki. Kdor je na ta dan zadržan in papirja ne bi mogel dostaviti, se za odvoz lahko dogovori prek e-naslova: vrhnika1@skavt.net ali pa pokliče na št. 031/511-095 (Sara). Za podarjeni star papir se vam že v naprej lepo zahvaljujemo! Argonavti – skavti z Vrhnike Križev pot na Planino V petek, 21. 3. 2015, je potekal nočni dekanijski mladinski križev pot na Planino nad Vrhniko, ki so ga organizirali skavti z Vrhni­ke v sodelovanju z mladinskim dekanijskim odborom Vrhnika. Ob 20. uri smo se zbrali pri Štirni in od tam v spremstvu bakel, ki so nam osvetlile pot, krenili proti vrhu. Med potjo smo se usta­vljali in se ob vseh štirinajstih postajah s petjem in prebiranjem odlomkov spominjali Jezusovega trpljenja. Namesto ikon -slik križevega pota smo imeli le križ, ki je proti vrhu romal na čelu kolone. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj je bila noč jasna, posle­dično se je dogodka udeležilo več kot sto ljudi. Nad obiskom smo bili pozitivno presenečeni, tako da že premišljujemo o ponovitvi dogodka v postu prihodnje leto. Argonavti – skavti z Vrhnike in mladinski dekanijski odbor Vrhnika Uspešno končana požarno-evakuacijska vaja v Kulturnem centru Vrhnika V sklopu požarno-evakuacijskih vaj v Občini Vrhnika smo v spo­mladanskih dneh sile usmerili v objekt, ki je ne dolgo tega bil predan v uporabo. Govorimo o Kulturnem centru Vrhnika, ki je nastal na pogorišču nekdanjega usnjarskega velikana IUV Vrhni­ka. Nekdanja šivalnica je bila dodobra predelana za namen knji­ žnične dejavnosti tako, da v njej gostujejo Cankarjeva knjižnicaVrhnika in oddelki OŠ Ivana Cankarja. Objekt ima še telovadnico in spremljevalne prostore. V prihodnosti naj bi zaživel tudi do­življajski park na tematiko Ljubljanice. V dogovoru z OŠ smo v marcu in aprilu 2015 izpeljali teoretično usposabljanje za učence tretjih razredov, prav tako so teoretično znanje prejeli tudi vsizaposleni v OŠ in knjižnici. Poudarek je bil udeležence seznaniti s splošnimi požarnimi ukrepi. V nadaljevanju smo se podrob­neje seznanili z evakuacijskimi ukrepi ob morebitnih nesrečah. Udeleženci so pozorno prisluhnili predavanju, prek katerega so se seznanili, kaj je treba izvesti v primeru nesreč, kot so: požar, potres ali ob spletu nepredvidljivih okoliščin. Seznanili so se tudi z uporabo tehničnih pripomočkov in gasilnikov. Poudarek je bil na psihološki reakciji otrok in vodij ob dogodkih. Izvedli smo tudi teoretično pripravo na evakuacijo iz objekta. Nestrpno pričakovani dan za uporabnike je prišel v torek, 14. 4. 2015. Izve­dli smo razširjeno evakuacijsko požarno vajo za objekt Kulturni center Vrhnika. S pripravo dokumentacije smo zagotovili, da so lahko potekali vsi postopki ob takšni vaji. Napoved vaje prek Reco 112 je opredelila požar v pisarni vodje knjižnice. Ob razšir­jenju dima, seveda iz naprave za dimljenje, so se sprožili dimni senzorji in v nadaljevanju sirene, ki so opozorile na nesrečo. Ob budnem nadzoru vodje vaje tov. Franja Čretnika in povabljenih gostov – ravnateljice šole, direktorice knjižnice, predstavnika Varnosti Vič in CZ Vrhnika – so stekli evakuacijski postopki iz knjižnice in osnovnošolskih prostorov. Odgovorni za reševanje so se odzvali pravilno in z obveščanjem na Reco 112 o dogodku in usmerjanjem uporabnikov opravili zahtevane postopke. Vsi udeleženci so upoštevali navodila in se zbrali na dogovorjenem mestu. Poudarek je bil na ugotavljanju prisotnosti, predvsem učencev. Sodelovanje zaposlenih z gasilskimi enotami PGD Vrh­nika in PGD Verd, ki so bile pozvane na pomoč, je bilo dobro. Posredovanje informacij vodji intervencije tov. Brunu Govekarju je bilo točno in hitro. Za izvedbo nadaljnjih ukrepov je informi­ranje bistvenega pomena. Tako je mogoče izvesti hitro reševanje morebitnih poškodovanih oseb in premoženja. V tem primeru je bila ena oseba ujeta; s postopki reševanja je bila varno predana v nadaljnjo oskrbo. Požar je bil lokaliziran in pogašen, prostori prezračeni. Delo in usklajevanje reševalnih enot je bilo dobro tako, da je bila vaja uspešno končana. Na koncu je sledila analiza evakuacijskih postopkov in izvedba požarno-reševalnega dela. Velik poudarek je bil namenjen prvemu večjemu preizkusu teh­nike, ki naj bi aktivno varovala ljudi in premoženje. Stroka in uporabniki ugotavljamo, da so sistemi v dobri meri zatajili in v realnosti bi lahko nastala ogroženost življenj! Lastnikova naloga je, da v sodelovanju z izvajalcem odpravi nastale težave in posta­vi sisteme v delujoče stanje. Z vajami bomo vestni gasilci nadalje­vali in krepili zavest pri uporabnikih in najmlajših. V nadaljeva­ nju bomo izvedli vajo v prvi triadi OŠ Ivana Cankarja -Mrakova šola in Župnijskem vrtcu. Hvala vsem udeležencem za sodelovanje na vaji. V službi ljudstva z gasilskim pozdravom Na pomoč! Vodja vaje: Franjo Čretnik, NGČ PGD Verd (foto: Marko Pogačar) Tveganje in zaupanje Negotove in zmedene politične razmere po prvih slovenskih demokratičnih vo­litvah so narekovale ustanovitev tajne organizacije MSNZ, ki je ščitila interese mlade slovenske demokracije do njene utr­ditve in priznanja. Pripadniki MSNZ so tisti, ki so v času oblikovanja Slovenske samostojnosti tvegali za danes nepredsta­vljivo veliko. 25. obletnica ustanovitve, ki bo 17. maja, bo tudi dan zahvale tistim, ki so s sodelovanjem v tajni organizaciji pomembno prispevali k osamosvojitvi Slovenije, preden je sama storila ta korak. (Poudarek; nad poudarkom ali ob poudar­ku znak MSNZ) Namen ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) je bil zaščita interesov Slovencev na­sproti uveljavljanju srbskih nacionali­ stičnih in unitarističnih teženj v SFRJ. Narodna zaščita zato, ker je bila že uradno definirana kot »oblika organi­ziranosti za oborožen boj brez togih pravil in formacij« po takrat veljavni dogmi splošnega ljudskega odpora. Manevrska pa zato, ker je presegala ozke lokalne okvirje, ki jih je predvi­ devala definicija Narodne zaščite. Ustanovili so jo posamezniki iz obrambnih in miličniških struktur, ko so po ukazu za razorožitev Terito­rialne obrambe (TO) v maju 1990 ugo­tovili, da je treba ukrepati po lastni vesti in na svojo roko, zavestno kršiti obstoječi zakonsko-pravni okvir nji­hovih pristojnosti, toda previdno, da ne bi ogrozili takrat še negotovih in krhkih nastavkov mlade slovenske demokracije. Vedoč, da ne postavljajo na kocko samo svojih služb, temveč tudi var­nost svojih bližnjih in prihodnost Slovenije, se je formirala v tajnosti, postopno ter na podlagi osebnega za­ upanja. Veljala je zakonitost, da član MSNZ lahko zaupa nalogo največ dvema novima članoma, ki morata biti najprej spoznana za zaupanja vredna, hkrati pa predlagajoči član za izbiro nosi osebno odgovornost. Ko se je MSNZ formiral na nivoju takratnih trinajstih pokrajin, se je kmalu začela operativno vzpostavlja­ti tudi na območju takratne Občine Vrhnika, ki je sodila v pokrajino Lju­bljana - okolica. Konec julija 1990 je Tone Krkovič s projektom MSNZ se­znanil Janeza Čerina, ki je bil takrat zaposlen na OŠTO Vrhnika in imel dostop do kartotek z vojaškimi ob­vezniki v TO. Kasneje ga je seznanil z Elom Rijavcem, načelnikom pokra­jinske MSNZ. Na prvem sestanku z Rijavcem v Bistri je bil tudi Jože Pr­vinšek, takrat že nekdanji načelnik Oddelka za ljudsko obrambo (LO) na Vrhniki in aktualni načelnik štaba brigade Moris. V projekt so vključiliše Jožeta Molka, komandanta OŠTO Vrhnika, Antona Jesenka, še svežega načelnika vrhniškega oddelka za LO, in Ivana Hvalo, namestnika koman­ dirja Postaje milice na Vrhniki. Ti so bili na prvem sestanku vrhniškega MSNZ, ki je bil 31. avgusta 1990 na Mirkah na domu Ela Rijavca. Načel­nik je postal Jože Prvinšek, njegov namestnik Janez Čerin, Molk, Jesen­ko ter Karli Nikolavčič (referent za organizacijsko mobilizacijske zadeve na OLO) in Vinko Kucler (skladišč­nik na OŠTO Vrhnika) pa pomočniki občinskega načelnika MSNZ na Vrh­ niki. Ivan Hvala je bil odgovoren za aktivnosti MSNZ s strani takratne vrhniške Postaje milice. Naloga vseh nalog je postala zavaro­vanje suverenosti slovenske oblasti na Vrhniki z enotami MSNZ ob mo­ rebitnem nasilnem delovanju JNA. O tem so pretresali na tajnih sestan­ kih na Pokojišču. Organizirali so tajna skladišča orožja na Vrhniki in v Borovnici in drugih sredstev, izvi­dniško-obveščevalno dejavnost, pri­pravo načrtov uporabe enot MSNZ glede na razpoložljivo orožje, strelivo in minsko eksplozivna sredstva. Konec septembra 1990 je slovenska skupščina s posebnim ustavnim amandmajem določila, da sta služe­nje vojaškega roka in slovenska TO v izključni pristojnosti Republike Slo­venije. Tako je nova slovenska oblast lahko razrešila zadnjega jugoslovan­skega poveljnika slovenske TO, gene­ ralpodpolkovnika Ivana Hočevarja, vendar z zapleti in dvovladjem, ki se je zavleklo še globoko v zimo. Novi poveljnik nove TO je postal major Ja­nez Slapar. Načelnik MSNZ Slovenije Tone Krkovič je v oktobru 1991 pre-dal posle majorju Janezu Slaparju in s tem pristojnosti, kadre ter sredstva in naloge MSNZ. Tako je bilo tudi v vrh­ niški občini. Do izbruha vojne pa so ostala tajna skladišča orožja in sred­stev vez, ki jih je vzpostavila MSNZ. Ciril Hrovatin MAROSTARSKA NOČ BLATNA BREZOVICA v športnem parku pod velikim šotorom v petek 15. maja ob 21. uri MAMBO KINGS v soboto 16. maja ob 20. uri TANJA ŽAGAR Kulinarična specialiteta: ŽABJI KRAKI PGD BLATNA BREZOVICA Čistilna akcija v Verdu Ljubitelji čiste narave smo se v sobo-krajanov. Vsi smo se optimistično to, 11. aprila, zbrali pred gasilskim odpravili na pot v želji, da ne bi ime­domom v Verdu z namenom, da li veliko dela. Razdelili smo se v tri počistimo smeti po vasi. Najštevilč-skupine in se odpravili z vrečami po nejši obiskovalci so bili mladi gasilci vasi. Ne bomo naštevali naših trofej, z Verda z mentorjem Franjem. Med naj pa izpostavimo tiste, ki so nasnami so bili tudi člani MŠKD Verd, najbolj negativno presenetile. Glede predsednik KS Verd, gasilci in nekaj na to, da je park v Verdu redno vzdr­ ževan, so nas presenetile razbite ste­klenice, manjši koščki stekla, ki so ne­varni za majhne nadebudneže in tudi za vse sprehajalce, ob katerih koraka­ jo njihovi ponosni psički. Pozivamo vse, ki se zadržujete v parku, da ob odhodu poskrbite, da bodo smeti v smetnjaku. Pot do kamnoloma Verd je prav tako zgodba zase. S fotografskim apara­tom smo ujeli nekaj utrinkov z našo bogato nabirko. Napisati moramo, da smo največ smeti, tudi nevarnih odpadkov, salonitk, steklene volne ipd., našli prav na tej poti. Kljub mo­žnosti brezplačnega odvoza na Ko­munalno podjetje Vrhnika nekateri raje pripeljejo odpadke v naravo nad vasjo. Skupina, ki se je napotila skozi vas Verd mimo pokopališča, je prav tako naletela na odpadke, ki niso bili pri­ merno odloženi in na pravo mesto. Prav tako je žalosten pogled ob cesti Verd–Vrhnika. Ob vsakodnevnem hitenju smo mnogokrat nepozorni na jarek tik ob cesti. Na obeh stra­ neh cestišča smo našli odvržene plo­čevinke, plastenke, steklenice in še bi lahko naštevali. Razžalostila nas je tudi podoba za avtocesto, ki je šoki­ rala nas odrasle in otroke. Cestnemu podjetju oz. podizvajalcu še ni uspe­ lo pospraviti vej, ki ležijo za ograjo avtoceste, pa ni naš namen razgla­bljati o tej zgodbi. Sprehajalna pot številnih občanov si lahko prisluži upravičeno grajo, predvsem neve­stni lastniki psov. Čeprav je na eni strani poti travnik, na drugi njive, to še ne pomeni, da lahko pasji iztrebki ležijo nepobrani. Ironija vsega je, da se nekateri tega očitno zavedajo in vrečko z iztrebki psa zalučajo na dru­go stran, kjer je nepočiščeno vejevje. Nekaj vrečk smo uspeli odstraniti, marsikatera pa je še ostala, saj je bila nevarnost poškodb vseh nas, če bi bredli po vejevju, velika. Bodimo po­zorni tudi na naše najmlajše, saj nji­ hov pogled ni usmerjen v tla, temveč naprej, v nove izzive. Bodimo obzirni tudi do delavcev, ki bodo morali od­ straniti vse vrečke z iztrebki, preden se bodo lotili spravila lesa. Nič kaj zadovoljni, s polnimi vrečami smeti, smo se odpravili do zbirnega mesta pred gasilskim domom. Z ma­ lico in pijačo je Krajevna skupnost Verd pogostila vse pridne delavce, za logistično pomoč velja zahvala PGD Verd. Želimo si, da bi v naši vsakoletni ak­ciji sodelovalo več krajanov in bi tako lahko počistili več in bolje. Vsekakor pa je treba razmišljati tudi o preventi­ vi in sankcijah za nemoralneže, ki ob poplavi informacij kljub vsemu one­ snažujejo našo naravo. Na spletnih straneh Javnega komunalnega pod­jetja Vrhnika, d. o. o, pod zavihkom pogosta vprašanja, dobite odgovore na skoraj vsa vprašanja o razvrščanju odpadkov. Torej izgovorov ni več. Bodimo odgovorni do narave in na­ših potomcev, ki bodo v prihodnosti zagotovo pisali o naši brezvestnosti. Za odvoz odpadkov je poskrbelo Javno komunalno podjetje, d. o. o., Vrhnika. Anita Čretnik V soboto, 11. aprila 2015, je potekala čistilna akcija na celotnem območju Občine Vrhnika. Komunalno podje­tje Vrhnika je poskrbelo za vreče in rokavice ter natančna navodila, kako ločevati odpadke, ob koncu čiščenja pa za odvoz odpadkov na ustrezno deponijo. V KS Podlipa -Smrečje smo že na zboru krajanov obvestili prisotne, da bo drugo soboto v aprilu potekala akcija čiščenja, in jih napro­sili, naj se je udeležijo v čim večjem številu. Poleg tega je bil določen tudi koordinator, član KS Tadej Končan, ki je še dodatno poskrbel, da so bili krajani obveščeni in jim razdelil tudi KS Podlipa - Smrečje spet čistejša Ob 750-letnici prve omembe Podlipe Črna kuhinja Črne kuhinje so bile značilne predvsem za kmečke hiše od 15. stoletja naprej in so jih uporabljali vse do sredine 20. stoletja. Bile so prostor v hiši, kjer so pripravljali kuhano hrano. Dim nad ognjiščem ni bil speljan v dimnik, pač pa se je kadil pod strop in po vsem prostoru. Za boljši vlek ognja in zračenje prostora so bila zunanja vrata vedno nekoliko odprta. Na stenah črne kuhinje so se nabirale saje, ki so se sčasoma zelo oprijele zidu in celo zoglenele. Kurišče črne kuhinje je bilo dvignjeno od tal, na njem se kurili z drvmi in kuhali v kovinskih posodah, ki so bile včasih zaradi večje trdnosti prepletene z žico. Ponekod so na kurišče postavili tudi trinoge podstavke, na katere so polo­žili posodo s hrano, pod njo pa je gorel plamen. Za premikanje vroče posode so uporabljali kovinski rogelj. V času kolin so pod stropom na lesenih drogovih in kovinskih kavljih sušili meso, klobase, salame, želodčke, ne le zase, tudi za druge. Ves prostor je bil zasičen z vonjem prekajenega mesa in dima. Po navadi je bilo v črni kuhinji tudi kurišče za krušno peč, ki pa je bila postavljena v sosednjem prostoru. To je bila hiša, ki je bila osrednji prostor za delo in počitek članov družine. Poleg tega, da so v krušni peči pekli kruh, so tudi kuhali v njej. Lonce z jedjo so pomaknili globoko v peč ob žerjavico. Pri tem so upo­rabljali burkle, ki so bile različnih velikosti, glede na velikost in obseg lonca. V pomoč jim je bil tudi hlapec, kovinski podstavek za oporo burkel. Ta jim je prišel zelo prav, ko je bila jed kuhana, da so lo­ nec lažje potegnili na osteje. Nepogrešljiv je bil tudi pihalnik za pihanje v žerjavico. To je bila izdolbena bezgova palica, pribli­žno meter dolga. Z njo so globoko v peči razpihovali žerjavico, da so zanetili plamen. Vsi pripomočki so bili zaradi vsakodnev­ne uporabe prislonjeni kar v kot kuhinje tik ob kurišču. V Podlipi, na zahodnem delu vasi, stoji hiša, po domače se reče Matečkova brunarica, ki je bila grajena okrog leta 1780 in kasne­je dozidana s prizidki. Izrazita zunanja in notranja arhitektura stavbe sodi v stil časa izpred 150 do 200 let. Zaradi svoje po­sebnosti je evidentirana kot nepremičnina kulturne dediščine z opisom: »Delno zidana pritlična hiša z nadstropnim prizid­kom na vhodni fasadi. Streha je simetrična strma dvokapnica. Ohranjen lesen strop in črna kuhinja. Polkrožen kamnit portal. vreče in navodila glede ločevanja od­padkov. Čiščenja se je udeležilo 35 krajanov, med njimi tudi več otrok. Potekalo je od začetka Podlipe, torej od Razorske doline, pa vse do vrha Smrečja. Poleg površin ob glavni cesti so bile očiščene tudi poti proti zaselkom. Še vedno prevladujejo od­padki, kot so: PVC-vrečke in plasten­ke, pločevinke, papirne embalaže od cigaret in sladkih jedi. Nabralo se je tudi nekaj odpadnih avtomobilskih delov in celo skupaj s posodo odvr­žene hrane. Primerjalno na obdo­bje prvih let poteka akcije čiščenja ocenjujemo, da se število odvrženih odpadkov v naravo zmanjšuje, pred­vsem pa se zmanjšuje število divjih odlagališč. To v končni fazi le kaže na višjo kulturno ozaveščenost upo­rabnikov cestnih površin in obisko­valcev narave. Vsem krajanom, ki ste s pobiranjem odpadkov pomagali, da je naša KS Podlipa -Smrečje spet či­stejša, se iskreno zahvaljujemo. In le še misel za tiste, ki se akcije ne udele­ žijo v prepričanju, da za drugimi ne bodo čistili. Ni sramotno smeti pobi­rati, pač pa jih je sramotno in brezbri­žno odmetavati. Za KS Podlipa -Smrečje: Sonja Malovrh Osnova iz sredine 19. stoletja.« Stavba je bila leta 1976 prodana novim lastnikom, ki so jo pre­ novili z izrazitim občutkom ohranjanja kulturne dediščine. Vhodni polkrožni kamnit portal krasijo polkrožna lesena vrata z utori in tolkalom. Ob vstopu v predprostor od saj nekoliko zakajena stena nakazuje vhod v črno kuhinjo s kuriščem, nišo in oknom. Na lesenem tramu, ki visoko na steni štrli iz zidu, sta še vedno postavljena dva kovinska lonca, prekrita s sajami. Iz črne kuhinje še sedaj ogrevajo krušno peč, ki je postavljena v sosednjem prostoru, to je v hiši. Peč je obdana še s prvotnimi pečnicami, lesen strop nad njo pa prečno krasi tram prav tako iz časa prvotnih lastnikov. Zunanje stene hiše so iz brun, med katerimi so vgrajena majhna okna z »gautri«. V brunarici so poleg navedenega ohranjeni tudi razni drugi deli, ki pričajo o minuli arhitekturi. To so oboki, stenske niše, podboji, kamnite stene, les ... Ob vhodu v shrambo je ohranjen lesen prag, na katerem so sekali ali rezali meso, tik preden so ga dali v lonec. Celotna brunarica z okolico nudi prijeten dom se­danjim lastnikom in je prav po njihovi zaslugi že vrsto let ne le ponos in okras vsej Podlipski dolini, pač pa tudi vzoren primer ohranjanja kulturne dediščine na Slovenskem. Ob pogledu na ohranjeno črno kuhinjo se spominjam svojih otroških let, ko sva s sestro hodili po mleko na bližnjo kmetijo v Podolgar, kjer so še kuhali v črni kuhinji. Vse je bilo črno, stene, stropi, tla, posode, le mleko je bilo belo. Dišalo je po dimu in pozimi po mesnini, ki je visela izpod stropa. Kuhinjska zuna­nja vrata so bila ob kurjenju vseskozi nekoliko odprta, da se je dim valil ven. Zato je zlasti pozimi, ne glede na to, da so kurili, človeka zelo zeblo, predvsem v noge. Ker so imeli pri hiši mlin, so prav v omenjeni črni kuhinji pogosto pekli tudi kruh; bil je temen z zlato rumeno skorjo. Obe s sestro sva dobili hlebček, včasih je bil še topel, vedno pa tako dober, da sva ga pojedli že do doma. Sonja Malovrh 28. april 2015elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Svetovni dan lutkarjev v Podlipi Prvi dan pomladi, 21. marec, je tudi svetov­ni dan lutkarjev, kar pa je manj znano. KUD Podlipa-Smrečje ga je letos delovno proslavilo in pripravilo presenečenje za otroke, starše ter stare starše: v izvedbi gledališča Mladi Maj so si ogledali glasbeno-lutkovno predstavo Grajska skrivnost. Starši in stari starši so na odru opa­zovali svoje otroke in vnuke, ki so se pod vod­stvom lutkovnega animatorja Borisa Kononen­ka prelevili v lutkarje ter iskali zaklad. Zabave in smeha ni manjkalo, presenečenj, medtem ko so otroci zagnano sodelovali z lutkami, ki so jih na odru prvič srečali in dobili v roke, pa tudi ne. Navdušeni so bili vsi, zato so se takoj po­ javile zamisli, da bi lahko v Podlipi ustanovili otroško-mladinsko lutkovno skupino, ki bi raz­ veseljevala domače občinstvo, na gostovanjih po šolah, vrtcih in krajevnih skupnostih pa tudi druge. Upajmo, da nam bo uspelo. Za KUD Podlipa-Smrečje Primož Pečirer Menjava semen V ponedeljek, 13. 4., smo imeliškodljivcev in plevela, je treba na OŠ Ivana Cankarja na upoštevati temeljna načela vr-Tržaški 2 prireditev Izmenjava stenja vrtnin oziroma kolobar­semen in sadik. Učilnica v jenja. Najprej dobro pripravimo pritličju šole je bila popoldne tla, nato pa posadimo vrtnine. polna otrok, mam, očetov, babic, Vanes Husić nam je predstavil, dedkov, ljubiteljev vrtnarjenja … kako prepoznati bolezni, ki jih Otroci iz vrhniškega vrtca, eno-povzročajo glive, bakterije ali ta Želvica, so pod mentorstvom virusi. Škodljivce je razdelil na dveh vzgojiteljic – Anje in Sare tiste, ki grizejo liste, delajo škodo – pripravili simpatičen program. na korenih, gomoljih ali sesajo Zapeli so pesmico Miška in krt, v rastlinske sokove. Rešitve, ki jih intervjuju s svojo vzgojiteljico pa je nakazal, so lahko tudi ekolo­so povedali, kaj vse počnejo na ške. vrtu. Med prireditvijo so pripra-Barbara Lončar, predstavnica Se­vljali svež drobnjakov namaz in menarne Ljubljan, je predstavila limonado, s katero so pogostili novo kolekcijo semen posebnih udeležence. zelišč – MAGIC HERBS. S pomo-Vanes Husić, predstavnik Klu-čjo teh zelišč lahko izboljšamo ba Gaia iz Sinje Gorice, nam je okus jedi ali pa si iz njih pripra­predstavil spletno aplikacijo vimo čaje. Vsako zelišče iz te »naredivrt.si«, s katero si lahko kolekcije ima posebne lastnosti naredite načrt lastnega vrta. Če in blagodejno vpliva na naše po­bi radi ohranili rodovitnost tal čutje in okolico, večina zelišč je ter preprečili širjenje bolezni, tudi medovitih. Zeliščni kotiček si lahko uredimo v vrtu ali pa prireditve podarila revijo z ena­kar v posodah, koritih, sodih in kim imenom. Revija Biobrazda celo v visečih košarah ali pa jih je namenjena sonaravnemu vr­posejemo v lončke in jih vse leto tnarjenju in domači samooskrbi. gojimo v kuhinji. Nato so si udeleženci izmenjali Trgovina Biobrazda iz Drago-semena, sadike in tudi izkušnje merja je vsakemu obiskovalcu z gojenjem. Pohod po Zaplani V nedeljo, 29. marca 2015, se je petindvajset pohodnikov zbralo na parkirišču pri Črnem orlu na Vrhniki. Udeležence je pozdra­vilo toplo spomladansko sonce, ki je obetalo prijeten pohod. Po-hod je organiziralo Društvo za kulturo in kakovost življenja Na­uportus viva. Po strokovni razlagi arheologinje Ivanke Kurinčič o Vrhniki, njeni zgodovini in pomembni vlogi v preteklosti so se udeleženci odpeljali do odcepa za Zaplano, kjer so začeli s poho­dom po rimskem zidu. Pohodniki so hodili po zidu ter ob njem, utirali so si pot skozi veje in grmovje, čez skale in štore. Pot je bila ponekod težje prehodna, a zanimivo je bilo slediti ostankom zidu ter hkrati poslušati zanimive podatke o obzidju ter o zgo­dovini naših krajev. Nato so pohodniki prišli na Zaplano do Go­ stišča Mesec, kjer je prisotne pozdravil gostilničar Gregor Mesec ter jim povedal marsikaj zanimivega o Rupnikovih postojankah. Nato so se pohodniki odpravili še do bunkerja, kjer se je med pohodniki razvil zanimivo zgodovinsko obarvan pogovor. Do­bro razpoloženi so se udeleženci pohoda od bunkerja odpravili nazaj v Gostišče Mesec, kjer jih je čakala okusna enolončnica z imenom rimski lonec. Med udeleženci pohoda in tistimi, s kate­rimi so se pohodniki srečali, je zaživela ideja, da bi v bližnji pri­hodnosti skupaj organizirali delovno akcijo ter naredili rimski zid bolj prehoden in prijetnejši za obiskovalce. Vsi zainteresirani boste lepo vabljeni, da se pridružite! Povabljeni, da sledite in­formacijam na spletni strani: https://nauportus.wordpress.com/. Polona Kovačič O ruševinah rimskega zidu na Vrhniki Malo krajev se lahko pohvali s tako enkratno zgodovinsko de­ diščino kot Vrhnika in številni Vrhničani so že slišali marsikaj o rimskem oz. ajdovskem zidu, ki poteka po gozdovih vrhniške občine. Nekatere ljudi pa ob vsem slišanem vseeno zanima, po­tem ko so lahko že veliko izvedeli iz pripovedovanja somešča­nov, iz predavanj, razstav, knjig in fotografij, kakšni so vendar ostanki rimskega zidu na terenu. Tovrstna radovednost nas je gnala, da smo se v nedeljo, 29. marca, zbrali in si šli ogledat del ruševin rimskega zidu. Mesto Vrhnika leži ob poti oz. cesti, ki že od prazgodovinskih časov povezuje vzhodne pokrajine (Balkan in Podonavje) z za­hodnimi (S Italija) in Baltik z Jadranom. Po cesti ni potekala le trgovina, ampak so po njej potovali ljudje, pošta in vojaki. Tako v prazgodovini govorimo o jantarski cesti, v prvem stoletju pr. Kr. so tod skozi gradili cesto Rimljani, potem je v času Avstrije tu potekala „cesarska cesta“, pa železna cesta oz. južna železni­ca in zdaj avtocesta. In prav naravna prehodnost terena je bila odprta možnost za pretok številnega dobrega in prav tako šte­vilnega slabega, kot so npr. vojske. Rimska država je bila v začetku drugega stol. po Kr. gospodar­sko, politično in vojaško na vrhuncu svojih moči, že čez petdeset let pa se je pokazala nevarnost od zunaj, začela so jo ogrožati barbarska plemena zunaj meja rimskega imperija. Prvi večji vdor barbarov je bil vdor Kvadov in Markomanov okrog leta 160 po Kr. v osrčje rimske države. Ta vdor je povzročil velik strah in občutek ogroženosti ter posledično odločitev rimske oblasti za velikopotezen strateški načrt, za vzpostavitev neka­kšne vojne krajine na območju iliro-italskih vrat, to je na najlaže prehodnem terenu, kjer je že od prazgodovine potekala cestna povezava med vzhodom in zahodom. Rimska vojska ni le zelo nadzorovala tega terena, ampak je državni načrt predvideval gradnjo obrambnega zidu CLAUSTRE ALPIUM IULIARUM od Kvarnerskega zaliva do Tirolske. Graditi so ga začeli v začetku tretjega stoletja in je potekal po vseh lahko prehodnih dolinah, po katerih so potekale ceste oz. prometne povezave z zahodom oz. Italijo. Zid je bil visok do 4 m, debel1,5 m in približno na raz­dalji vsake 100 m je stala nekakšna čuvajnica kvadratnega tlorisa (5 x 5 m). Na Notranjskem, kjer je nevarnost prehoda največja, je zid potekal celo v treh vzporednih linijah. Na Vrhniškem ga je v obliki ruševin ohranjenega 10 km in poteka od Verda preko Ljubljanskega vrha, Bukovega vrha, Raskovca, Strmice do Za­plane in Špikla. Ogled ruševin 1700 let starega rimskega zidu je zanimiva izku­šnja tudi zato, ker ugotovimo, da je po istem terenu oziroma v isti liniji kasneje v 20. stoletju potekala Rupnikova linija in da je na istem terenu imela svoje položaje jugoslovanska vojska in jih ima še dandanes Slovenska vojska. Ivanka Kurinčič OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Otroci rišejo svet – Likovni natečaj 2015 V februarju 2015 smo se »Slomški« odzvali va­ bilu na likovni natečaj podjetja MapDesign d. o. o. in Sekcije za kartografijo pri Zvezi geode-tov Slovenije na razpis Mednarodnega karto­grafskega združenja. Tema je bila “Moj prostor je v današnjem svetu”. Skupaj z učenci smo razmišljali in se pogovarjali o tem, kako si oni predstavljajo svet, v katerem živijo, kako vidijo svoj prostor v njem in kako bi svoje ideje lahko prenesli na papir v obliki slike. Za nagrado Bar-bare Petchenik je po podatkih podjetja prispelo 178 likovnih del iz 16 osnovnih šol in 2 vrtcev. Strokovna komisija je izbrala 6 najboljših del, ki bodo razstavljena v času Mednarodne kar­tografske konference. Le-ta bo potekala od 23. do 28. avgusta 2015 v Sulamérica Convention Centru v brazilskem Riu de Janeiru. Likovne izdelke bodo nato arhivirali v knjižnici Unive­ze Carleton v Kanadi. Ponosno lahko ob tem povemo, da bo med naj­boljšimi šestimi deli predstavljeno tudi delo na­ šega učenca, Andraža Umka, iz 3. razreda, pod mentorstvom gospe Katje Gojkovič. Bravo Andraž! Mateja Ban Srečanje z mlado podjetnico V ponedeljek, 30. 3. 2015, nas je obiskala mlada inovatorka Nina Rojc, študentka Naravoslov­notehniške fakultete, smer grafika. Predstavi­la nam je svoj izdelek -ročno izdelan ekološki koledar, ki poleg setvenih znamenj in luninih men vsebuje semena različnih rastlin. Ko me­sec v koledarju preteče, list odtrgamo, razreže­mo, posadimo in kar zraste, pojemo. Njena zanimiva ideja, uspešno raziskovanje in odličen izdelek so nas zelo navdušili. Želimo ji, da uspešno zaključi postopek zaščite intelektu­alne lastnine in da izdelek zagleda zeleno luč ne samo na našem, temveč tudi na mednaro­dnem trgu. Organizatorica dogodka: Karmen Slana (OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika) Obisk pisateljice Mojiceje Podgoršek V četrtek, 9. 4. 2015, ob zaključku bralne značke je naše najmlajše bralce, učence od prvega do tretjega razreda, obiskala pisateljica Mojiceja Podgoršek. Avtorica številnih pravljic za otro­ke, kot so na primer Pajek Feliks in muha Eno­dnevnica, Podgana Pregnana na obisku, Koko­ška Taja, Čarovniška šola itd., je na humoren način pripovedovala o svojih otroških vragoli­jah in pisateljski poti. Podgorškova, ki pravi, da veliko idej za svoje knjige najde prav pri delu z otroki, je naše učence izzvala z zabavnim kvi­zom in zanimivimi vprašanji iz svojih pravljic. Otroci so kar tekmovali med seboj, kdo bo prvi odgovoril. Na koncu je svoje »največje obože­valce« nagradila še z avtogramom. Učenci so bili nad obiskom Mojiceje Podgoršek navdušeni, pisateljica pa se je razveselila raz­stave risb s prizori iz svojih pravljic, ki so jih ustvarile roke malih umetnikov. Vesna Jereb, knjižničarka Jejmo zdravo Prvošolčki na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika se zavedamo, kako pomemben je zdrav način življenja. Pomen vsakodnevnega uživanja sadja in zelenjave za naše zdravje in počutje smo spoznavali tudi v okviru tehniške­ga dne -Jejmo zdravo. Učenke 6. razredov so nam predstavile pre­hrambeno piramido. Tako smo spoznali, katera živila je priporočeno jesti več in katera manj. Nato je sledila priprava jogurta s sadjem. Pred začetkom smo se spraševali, ali je jogurt lahko dober in slasten tudi brez dodanega sladkorja. Oblekli smo si predpasnike, pripravili orodje, umili roke in sadje ter pričeli z rezanjem sadja in zelenjave. Majhne koščke smo zmešali z na­vadnimi jogurti in naredili tri različne vrste sa­dnih jogurtov. Sledila je degustacija. Izpraznje­ ni lončki ter nasmejani obrazi so bili zadosten dokaz, da je lahko navaden jogurt s sadjem in zelenjavo prav okusen obrok, ki lahko nadome­sti sladke prigrizke in je zelo zdrava malica. Učenci in učiteljice 1. razredov OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Zimska šola v naravi na Arehu Že četrto leto smo se s šestošolci OŠ Ivana Can­karja iz Vrhnike odpravili v zimsko šolo v na­ ravi na Pohorje. Visi vam bodo povedali več o tem. Zlata Novak, vodja šole v naravi: Letošnja šola v naravi se je začela 2. 2. 2015. Skoraj vsi učenci šestega razreda smo se okoli sedmih zjutraj odpeljali na Areh pri Mariboru, kjer naj bi smučali do petka. Vsi smo bili nav­dušeni, še posebno moje prijateljice in jaz. Vse smo želele čim prej priti v sobe, kjer bi se lahko razpakirale. Vendar smo se prvi dan odpeljali naravnost na smučišče, kjer smo si nadeli smu­čarske čevlje in s smučmi pod roko odšli na preizkus smučarskega znanja. Nato so nas raz­delili v skupine. Po končanem smučanju smo odšli na kosilo in nato v sobe, ki so bile fan­ tastične, lepe in videti so bile skoraj kot nove. Nekaj učencev je med šolo v naravi zbolelo ali se poškodovalo. Na srečo nihče ni imel hujših posledic. Nagajalo nam je tudi vreme. Napove­ dovali so rdeči alarm zaradi močnega sneženja. Da ne bi tvegali, smo se že v četrtek odpravili domov proti Vrhniki. Dekleta smo bila žalo­stna, saj smo zamudila ples, ki smo ga vse ko­ maj čakale. Ta šola v naravi je bila ravno zaradivseh pripetljajev res nekaj posebnega. Želim si, da bi še kdaj vsi skupaj preživeli nepozaben te­den skupaj. Delavnice za nadarjene – pravična trgovina Ura je bila tri popoldne, kar je pomenilo, da je bil čas za začetek našega ''tabora'' z naslovom Pravična trgovina. Kot se seveda spodobi, smo začeli s pravili, razdeljevanjem po ''sobah'' ter pregledovanjem programa za petek, 13. marca, ter soboto, 14. marca. Ko smo s tem zaključi­li, pa je končno prišel čas za prvo delavnico z naslovom Odkritja in trgovina, ki jo je za nas pripravila ga. Tawitian. Pri tej delavnici smo se razdelili v skupine; vsaka je dobila eno celino, za katero si je morala zamisliti, kakšen napredek na trgovskem nivoju bo doživela v prihodnosti. Nato smo vse te ideje predstavili in pri tem izvedeli veliko novega. Po tej delav­nici je ga. Judita Oblak za nas pripravila kratek film z naslovom Zgodba o stvareh, ki govori, od kod vse prihajajo surovine za naše stvari, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. In ker smo bili nad nekaterimi dejstvi resnično pre­senečeni, smo si po filmu vzeli nekaj časa, da smo se o njih pogovorili. Po tej delavnici smo imeli malo počitka, nato pa smo dan nadaljeva­li z igro, z naslovom Igra z biseri, ki jo je za nas pripravila ga. Majda Fortuna Gregorčič. Igro se igra tako, da se najprej med vse sodelujoče razdeli kuverte. Vsak dobi svojo. Na vsaki sta zapisani črka ter številka. Vsi, ki imajo enakočrko, se usedejo skupaj. Šele takrat pa je čas, da vsak odpre svojo kuverto, v kateri so navodi­ la, več kroglic različnih barv ter cilj (koliko ter katere kroglice potrebuješ). Igra se je začela, potekati pa je morala v popolni tišini. Ko smo z njo končali, smo ugotovili veliko zanimivih stvari, zmagala je namreč skupina z najmanj člani, zgubila pa tista z največ. Ugotovili smo tudi, da so tisti, ki so bili v skupini z manj člani, imeli več kroglic kot preostali ter da so imeli tudi bolj popolna navodila. Z vsem temi ugoto­vitvami smo ugotovili, da je na svetu najmanj bogatih ter da imajo te tudi več podatkov ter več možnosti za lažje življenje. Po igri pa smo se udeležili še zadnje petkove delavnice z na­slovom Pravična trgovina, ki jo je vodila ga. Jana Bizjak Bradeško. Namen te delavnice je bil primerjava navadne trgovine s tisto pravično. Da smo si to lažje predstavljali, smo se razdelili v skupine, vsaka je dobila list z neko zgodbo, to pa je poskusila zaigrati. Po ogledu vseh iger smo ugotovili, da je pravična trgovino dražja, a so tudi izdelki v njej pravično pridobljeni, kar pomeni, da so vsi, ki so imeli nekaj pri njiho­ vi pridelavi, dobili za to tudi pravično plačilo. Po zaključku te delavnice smo imeli večerjo, nato pa smo si ogledali film Revni milijonar, ki govori o revežu, ki je postal milijonar. Po filmu smo polni novih izkušenj odšli spat. Ko smo se zjutraj zbudili, smo najprej pozajtr­kovali, nato pa jutro nadaljevali s prvo sobotno delavnico Dragi nakup z go. Karbo. Pogovarjali smo se predvsem o novodobnem suženjstvu po vsem svetu in ugotavljali, da je zdaj že skoraj huje, kot je bilo pred petsto leti. Potem pa se je ga. Karba poslovila, saj je že prišla ga. Mateja Zupančič, z njenim prihodom pa se je začela de­lavnica Oglaševanje je … V njej smo predvsem primerjali zdjašnje oglase s tistimi iz preteklo­sti ter govorili o tem, kaj naredi reklamo boljšo, da si jo hitreje zapomnimo, in tudi to, kakšen namen reklame sploh imajo. Malo smo bili že utrujeni, zato smo za to delavnico dočakali od­mor, po njem pa se razdelili v dve skupine. Enoskupino je prevzela ga. Jana Šircelj, drugo pa ga. Irena Brenčič. Obesta vodili delavnico Stopi naprej, če imaš rad čokolado, pri kateri je vsak dobil listek z življenjepisom enega otroka, sta­rega 5 do 14 let. Ti otroci so prihajali z različnih celin. Ko si prebral življenjepis, si se moral oži­veti v tega otroka. Nato smo se postavili v eno vrsto, učiteljica pa je brala neke trditve. Če je tr­ditev veljala zate, si stopil korak naprej, če ni, si ostal na istem mestu. Ko smo prišli z vprašanji do konca, smo ugotovili, da so naprej stopali le tisti, ki so prihajali iz bogatejših družin. Vsi so prihajali predvsem iz evropskih držav, tisti, ki so stali zadaj, pa so bili iz Afrike, Azije ter Juž­ne Amerike. Po tem, kako smo stali, smo lahko tudi dobro videli, katere države so bolj razvite in na katerih celinah je boljše življenje. Na kon­ cu smo se spraševali, zakaj ima delavnica tako ime ter spoznali, da so naprej stopali večinoma le tisti, ki so si lahko privoščili čokolado. Nato nas je prevzel g. Primož Trček, s katerim smo si ogledali zgradbo mobilnega telefo­na ter ugotavljali, od kod in kako prihajajo surovine zanj ter kdo stoji za vsem tem. Po delavnici smo imeli kosilo, kateremu je sle­ dila še zadnja delavnica z naslovom Pozor! Razprodaja!. Vodila jo je ga. Janja Markovič. Malo smo se pogovorili o tem, kaj rabimo, na kaj moramo biti pozorni pri razprodajah, nato pa smo se odpravili v računalnico, kjer je vsak moral poiskati izdelek po svoji izbiri, z najboljšo kakovostjo, po čim cenejši ceni. Vsi smo bili karseda uspešni. Po koncu delavnice smo odšli nazaj v učilnico, v kateri smo se z go. Tawitian pogovorili o vsem, kar smo zve­deli, ter sklenili, da moramo to zagotovo še kdaj ponoviti. Ob 16. uri je bil čas za odhod domov. Neja in Manca, 9. a OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Tekmovanje Kuhna pa to Kulinarična predstavitev osrednje Sloveni­je brez primere je bila v petek, 13. 3. 2015. Učenke šestih razredov Neža Japelj, Jitske Hartmans, Melita Lekšan, Kaja Klun Štirn, pod skupnim imenom Tepke, so se udeležile regijskega kuharskega tekmovanja Kuhna pa to. V Gostilni Pečarič na Vrhovcih je dišalo po tra­dicionalnih kamniških jedeh, jedeh iz Tuhinj­ske doline in jedeh, ki jih je v svojem otroštvu jedel Ivan Cankar. Učenke so pripravile ješprenj, koruzni močnik s suhimi hruškami ter Cankarjev kruh (Ivan Cankar je jedel soržični kruh, tj. kruh iz ržene in pšenične moke, kateremu so učenke dodale suhe hruške). Idejo za pripravo teh jedi so dobi­le s prebiranjem Cankarjevih črtic Moje življe­nje, kjer je opisoval, kdaj in zakaj mu jih je pri­ pravljala mati. Ješprenj je bila njegova najljubša jed, koruzni močnik so jedli vsak dan, tudi večkrat na dan, soržični kruh je bil ob skodelici kave, za zajtrk, suhe hruške pa so mu pomeni­le posodo vseh sladkosti. Za pripravo vseh treh jedi so uporabile domača in lokalno pridelana živila, med drugim tudi korenovko pastinak (pred prihodom krompirja je imel v evrop­ski kulinariki veliko vlogo, saj je vsestransko uporaben). Kuhale so po receptih svojih starih staršev, ki so jim dodale pridih sedanjosti pri mešanju različnih okusov. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali: • Janez Bratovž, priznani kuhar, ki mu je kuli­narika Tuhinjske doline še posebno pri srcu, • dr. Janez Bogataj, najpomembnejši strokov­njak s področja etnologije in z njo povezane kulinarike, • Ana Šušteršič, kreativni vodja kulinarike v Hiši kulinarike Jezeršek, ki jo skupaj s prof. Bogatajem povezujemo z rojstvom gibanja Okusiti Slovenijo, • Petra Križan, predstavnica Turizma Ljublja­na, ki še posebno v zadnjem času pospešuje ponudbo lokalno značilnih jedi tudi na po­dročju gostinstva, je imela izredno težko delo in se je zelo težko odločila o zmagovalni skupini. Kulinarika Kamnika in Tuhinjske doline je izjemno bo­ gata in s tako močnimi skupinami se je težko meriti. Pri odločitvi, kdo se bo uvrstil v fina­le, so odločale malenkosti in našim Tepkam se žal ni uspelo uvrstiti naprej. A jih je prof. Janez Bogataj kljub temu pohvalil. Navdušen je bil nad njihovo inovativnostjo, da so bile tako pogumne in šle po Cankarjevih stopi­njah. Mentorica Anja Novak starejše občinstvo. 10. marca so nastopili v Domu upokojencev Društvo invalidov Vrhnika na Vrhniki, 14. marca so s pesmijo začeli zbor članov našega društva, 2. aprila pa so polepšali dan oskrbovancem v Domu V DI Vrhnika dve dejavnosti potekata vse leto: šport starejših občanov Ljubljana -Fužine. in pevski zbor. Športniki so letos že imeli prva izbir- Tekmovali so tudi na 48. reviji odraslih pevskih zborov na Vrh­ na tekmovanja. niki, ki je bila 28. marca. Strelci so tekmovali na območnem tekmovanju 21. marca v Ilir- Obvestilo – izlet v neznano ski Bistrici, ki se ga je udeležilo pet moških in ena ženska tek­movalka. Kot ponavadi se je na državno prvenstvo uvrstila naša Izlet v neznano je zaradi stabilnejšega vremena in iz nekaterih najuspešnejša strelka Mojca Rus, in sicer bo tekmovala s serijsko drugih objektivnih razlogov prestavljen na 22. maj, čeprav je bil napovedan za april. Cena izleta je 30 evrov. in standardno puško. Kegljanje in pikado sta zvrsti športa, ki ju lahko treniramo tudi Obvestilo – letovanje na morju pozimi. O tem je napisal naš prizadevni član Nace Grom na­slednje vrstice: V Društvu invalidov Vrhnika že kar nekaj časa Letos bomo letovali od 3. 9. do 10. 9. v Neumu v organizaciji TA Jereb, d. o. o. Namestili se bomo v hotelu Neum****. To je največji V kegljanju je bilo tekmovanje 10. aprila na Jesenicah, ki se ga v postavi trije moški in dve ženski v borbeni igri na čiščenje za-hotel v mestu, ki je obnovljen in je le 80 m oddaljen od morja. je iz našega društva udeležilo pet moških in ena ženska tekmo-sedli drugo mesto. Seveda so bili samo domačini boljši od nas, Pristop do plaže je primeren tudi za invalide, ki imajo težave pri valka. Tam se z določenim številom podrtih kegljev uvrstiš naprav tako kot v pikadu, kjer so bili tudi nepremagljivi. hoji. Sobe so klimatizirane in s balkonom, TV in telefonom, mini državno prvenstvo. Žal to ni uspelo nobenemu. barom, trezorjem in sušilnikom za lase. pridno treniramo kegljanje in pikado za izbirno tekmovanje. Pevski zbor Sicer pa kegljanje treniramo vsako sredo na kegljišču Vojnih in-Pri hotelu je deloma pokrit bazen z ogrevano morsko vodo. validov v Ljubljani. Le-ta marljivo vadi za nastop na 17. reviji invalidskih pevskih Cena polpenziona je 330 evrov. V ceno je vključen prevoz z av-Pikado lahko treniramo doma, v društvenih prostorih. Tudi v zborov, ki bo letos 16. maja v Slovenski Bistrici. Ker je v avtobu­ tobusom. tej panogi smo že imeli letos tekmovanje: bili smo v Radovljici, su, s katerim bodo potovali v Slovensko Bistrico, še nekaj pro­Več informacij dobite v pisarni društva vsako sredo od 8.00 do kamor nas vsako leto povabi DI Radovljica za slovenski kulturni stora, s seboj vabijo tudi druge člane, da se pridružijo in kot 12.00 in od 13.00 do 16.00. praznik, ki navadno povabi društva iz sosednjih krajev. Naša občinstvo podpirajo nastop naših pevcev. Cena za prevoz in ženska ekipa pikaderk je zasedla tretje mesto, moška ekipa pa kosilo je 15 evrov. Vabimo tudi nečlane, naj se nam pridružijo! je pristala na drugem. Tekmovali smo tudi v kegljanju, kjer smo Imeli so že štiri koncerte, s katerimi so razveselili predvsem Društvo invalidov Vrhnika Prisrčen pozdrav, cenjene upokojenke in cenjeni upokojenci Dočakali smo lepo sončno in toplo vreme. Začelo se bo delo na vrtovih in njivah, a ne prehitevajmo. Vzemite si tudi čas zase, za druženje z znanci in se udeležite katere od dejavnosti, ki jih organiziramo. V aprilu smo vam sicer pripravili družabno srečanje, a ste ga nekateri spregledali, ker smo morali zaradi glasbe spremeniti datum. Mogoče je bil tudi to razlog, da vas je bilo malo manj. Pričakovali smo vas več kot petdeset, a je bila udeležba skro­mnejša. Ponudili smo tudi prvi letošnji izlet na Primorsko z zanimivo vsebino, a se vas je prijavilo le dvajset, zato je izlet odpadel. Zdaj smo razpisali izlet na konjiški konec, kjer je veliko zanimi­vih krajev s prijaznimi ljudmi in upam, da izlet bo. Sicer nam bo počasi zmanjkalo volje za organizacijo izletov, ki jemljejo ve­liko časa, od tega pa ni rezultatov. Upam, da bomo kopalni izlet, ki je bil včasih tako čislan in ve­dno je bilo premalo sedežev, lahko izpeljali, o čemer bomo pisali v naslednji številki. Članice klekljarske delavnice pripravljajo razstavo čipk, ki bo od 22. do 25. aprila. Kaj napovedujemo? Že 9. maja balinarska sekcija organizira v počastitev občinskega praznika otvoritveni balinarski turnir. Pričakujemo, da boste kot gledalec ali gledalka navijali za dobre rezultate. Konjiški konec bomo obiskali 14. maja, seveda če bo vsaj tride­set prijav. Kopalni izlet v Šmarješke Toplice bo 18. maja. Vabimo vas, da se oglasite v društveni pisarni, poravnate člana- Aprila 2015 so praznovali naši članiokrogle jubileje: Katarina Tešar, Stara Vhnika (1919) Julijana Celarc, Lesno Brdo, Vrhnika (1919) Frančiška Zalaznik, Stara cesta, Vrhnika (1921) Marija Tomažin, Opekarska c., Vrhnika (1921) Marija Hodnik, Dom upokojencev Vrhnika, (1922) Jožefa Buh, Dom upokojencev Vrhnika (1923) Tilka Milek, Brigadirska c., Vrhnika (1923) Marija Grom, Kopališka ul., Vrhnika (1925) Zdenek -Emil Mohar, Sinja Gorica, Vrhnika (1930) Ivanka Jereb, Betajnova, Vrhnika (1930) Kristina Ogrin, Gabrče, Vrhnika (1935) Frančiška Tominc, Prisojna pot, Vrhnika (1935) Franiška Koler, Na Klisu, Vrhnika (1935) Ana Podobnik, Sinja Gorica, Vrhnika (1935) Julijana Turk, Cesta Gradenj,Vrhnika (1935) Andrej Tušar, Lošca, Vrhnika (1935) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so aprila praznovali rojstni dan. rino, če je še niste, in se pozanimate o naših dejavnostih. Vse na novo upokojene pa vabimo na klepet in predstavitev, kaj vse počne društvo in kje bi se lahko posameznik ali posame­znica vključil (a) in našel(la) nekaj zase. Vabljeni, ne bo vam žal. V imenu UO Elica Brelih Osnove prve pomoči in uporaba defibrilatorja v DU Vrhnika V okviru zdravstvene komisije pri DU Vrhnika organiziramo razna predavanja in predstavitve. Ena od zdravstvenih tem je tudi prva pomoč. Zanimanje zanjo je kar precejšnje. Najpo­membnejše področje PP je oživljanje. Ta postopek naj bi obvla­dal vsak, zato je zelo pomembno, da se z njim čim večkrat sezna­njamo. Tako smo 26. marca že drugič organizirali predavanje in praktični prikaz postopka oživljanja in uporabe defibrilatorja. Pomembno je, da se s to temo seznanijo nosilci raznih športnih dejavnosti (pohodništvo, balinanje, pikado...), saj smo še vedno aktivni ravno na teh področjih kljub zrelim letom. Na pobudo športne komisije je bilo predavanje organizirano za naše pla­ninske vodnike in vodje balinarske sekcije. Sklenili smo, da se bomo s to tematiko še večkrat ukvarjali. Tako bomo predavanje ponovili že v začetku maja. Karli Mesarič Proslava v počastitev praznika žensk Komisija za kulturno dejavnost pri DU Vrhnika je 20. marca pri­pravila proslavo, kjer je prevladovala tema o ljubezni. Pevsko­-glasbena skupina in recitatorji so prikazali idilično ljubezen med pesnikom Ivanom Cankarjem in učiteljico Anico. Vsebino z nesrečnim koncem so nastopajoči povzeli po Partljičevi slika­nici Ivan in Anica. Scenarij je pripravila Stanka Grbec. Žal se je prireditve udeležilo malo upokojencev, kar pa ni motilo prijetnega vzdušja. Nastopajoči so bili nagrajeni z lepim aplav­zom. Zapisala: Stanka Grbec Foto: Leon Novak Dragi upokojenci! Ker vemo, da ima veliko trgovin dneve, ko ste deležni popustov, smo se tudi pri nas odločili dvakrat me-sečno uvesti dan upokojencev. Vsak drugi in zadnji torek v mesecu boste vsi upokojenci med 10. in 14. uro de­ležni 15-odstotnega popusta na vse frizerske storitve. Obvezna je predhodna rezervacija termina pri frizerki Meti; lahko jo pokličete na 031 608 525 ali pa se ogla­site v salonu. Če je frizerski salon za vas ali vaše najbližje nedostopen zaradi zdravstvenih težav, pa vam Studio R.M. omogoča tudi friziranje na domu. Brez strahu nas pokličite na naš telefon 031 608 525. Izbirno tekmovanje v pikadu za pokrajinske igre Vrhnika, 5. april – Z letošnjim prevzemom vodenja Notranjske koordinacije je vodenje športne komisije za pripravo in izvedbo športnih iger v okviru le-te prevzelo DU Vrhnika – balinarska sekcija, ki je pripravila izbirno tekmovanje v pikadu .Zmago­valni ekipi imata predpravico do nastopa na pokrajinskih igrah za upokojence ljubljanske regije. Na pokrajinske igre v pikadu so se uvrstili: • DU Loška dolina in DU Rovte – moški, • DU Rovte in DU Logatec – ženske. Posamezni zmagovalci so bili med moškimi: Branko Oblak, DULoška dolina; Tone Žnideršič, DU Loška dolina, in Vinko Slabe, DU Logatec. Med ženskami so po predstavljenem vrstnem redu slavile: Marinka Petkovšek, DU Logatec, Vika Buh, DU Vrhni­ka, in Milena Velkavrh, DU Vrhnika. Tekmovanje je potekalo brez zapletov v prijetnem sončnem vre­menu. Čestitke za uspehe vsem udeležencem, kajti vredno je sodelovati, se družiti in uživati. Koordinatorka za šport Marinka Petkovšek Mladi in Stari vrh, Kojco itd. Ves del poti smo občudovali tudi vrsto pomladnega cvetja, k petju ptic pa so svoje prispevale še naše pevke. Sonja je seveda neumorno fotografirala, pa tudi z razlago ni skoparila. Pohodnica Vika nas je seznanila še z zgod­bo iz teh krajev, ki sega v čas po razpustitvi kartuzije Bistra. Zanimivo, ni kaj! Večkratni postanki so nam prijali. Čas je neusmiljeno tekel, noge so postajale rahlo težke. Voznik nam je z avtobusom prišel naproti in nam skrajšal pot. Prilegla pa se je tudi enolončnica z žganci v gostišču pri Polhovem Gradcu. Nepozaben dan! Sonja, hvala. Vsem pa kmalu nasvidenje in varen korak dotlej. SVIZCI iz Borovnice Foto: Sonja Zalar Bizjak Vandrovke obiskale Ušesa Istre V torek, 7. aprila, smo se odpravile v Istro na ogled znamenitih in Srečo. Postanek na vrhu Grmade je bil razgledu primeren – Zimzeleni na Lubniku Ušes Istre. Kar dvaintrideset veselih Vandrovk in štirje Van-kratek. Ob spustu na Gonte smo opazili še ne cvetoč blagajev Z Vrhnike smo vožnjo nadaljevali po Poljanski dolini in se pri drovčki smo se zjutraj najprej okrepčali z dobro kavico v Kozini. volčin, imenovan po grofu Blagaju, lastniku Polhograjske gra-Podpulfrci usmerili proti Lubniku. Izstopili smo Pod Kobilo, Naš cilj je bil ogled spodmolov in naravni most, ki je nad mej-ščine v 19. stoletju. V dolino smo se vračali po Mačkovem grab­kjer se začne Loška učna pot, ki je obenem tudi Pot treh gradov. nim prehodom Sočerga. nu. Dobršen del poti je speljan ob potoku, polnem jezov, kar Po lepi panoramski poti smo kmalu prišli do razvalin starega Imenujejo jih tudi Ušesa Istre ali Istrijanska uha. Spodmoli so-priča, da je ob obilnih padavinah lahko sila nevaren, kar potr­gradu, ki je bil zgrajen v 12. stoletju. Leta 1511 ga je porušil po­ dijo med velike naravne znamenitosti Slovenije. Značilnosti 28 jujejo tudi zapisi iz let 1924 in 1926. Po obvezni kavici v Pograj­tres. Nekaj ohranjenega zidovja še kaže sposobnost takratnih skem domu smo se ustavili še pri Polhograjski graščini, ki stoji graditeljev. Nadaljevali smo z vzpenjanjem po strugi suhega pod Kalvarijo na eni in Polhograjsko goro na drugi strani. Ob potoka preko vasi Gabrovo, kjer smo pomalicali. Pridružil se njenem vznožju smo obiskali spomenik, ki ga je grof Blagaj dal nam je še črni pomožni vodnik na štirih tačkah, ki nas je zvesto postaviti v spomin na obisk saškega kralja Friderika Avgusta II., spremljal do Koče na Lubniku (1025 m). ki je prišel leta 1838 na Polhograjsko goro občudovat novoodkri-Pri koči smo se »pomartinčkali« in ob prijazni oskrbnici okrep­to rožo – blagajev volčin. Prijetno utrujeni in polni vtisov smo čali z okusno enolončnico. Lubnik je izvrsten razglednik, zato se odpeljali proti Vrhniki. smo si kar precej časa namenili za razgledovanje po bližnjem Ivanka in Jože Štumberger, fotografija: Sonja Zalar Bizjak in daljnem hribovju. Kot na dlani so se nam ponujale: Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Polhograjsko hribovje, Blegoš, Pohod Sončkov na Lašček smučišče na Starem vrhu, Jošt, Šmarjetna gora, Šmarna gora inV torek zjutraj smo se iz hladne in delno oblačne Vrhnike odpe­ še in še. Škoda je le, da zaradi rahle meglice v daljavi ni bil viden ljali proti zahodu Slovenije na Banjško planoto, da bi se povzpeli tudi Snežnik. na vrh Laščka. Pot nas je vodila skozi Solkan, Grgar in po Če- V veselem razpoloženju smo se vračali proti Breznici pod Lub­povanskem dolu do Čepovana, od tam pa na planoto do naše­ nikom, kjer nas je čakal avtobus. ga izhodišča v Srednjem Lokovcu. Vas Lokovec je na skrajnem Nataša, Janez Medic vzhodnem delu Banjške planote nad Čepovansko dolino in je Foto: Joža Miklavčič najdaljša vas v Sloveniji, saj v dolžino meri 9 km. Pot smo začeli izpred cerkve sv. Petra in Pavla, šli mimo muzeja kovaštva in Svizci na pohodu Pasja ravan–Sivka m visoke pečine so trije večji in globlji spodmoli s 17 m visokim po lepo označeni in udobni poti mimo zaselkov, ki pa so neka-Polhograjsko hribovje, kjer v zahodnem delu prevladujejo skri-stropom. Na vzhodu se proti Hrvaški zaključijo z naravnim mo­teri prazni, hiše pa razpadajo. Ker smo izhodišče imeli na 850 lavci in so vrhovi zaobljeni, je pravi biser neokrnjene narave, stom, ki ima 6 m dolg skalni lok. Kraški rob se razteza od Trsta m in je tu celinsko podnebje, je bilo kljub soncu hladno. Med kulturne dediščine in podeželske arhitekture. Posebnost po-do Učke, sestavljajo ga številne stene, visoke do 120 m. občudovanjem vseh dolov in dolinic, nekdaj narejenih kamnitih krajine so tudi številne cerkvice, ki kot bele golobice čepijo na Veliki Baden je zatočišče mnogim pticam in nekoč je tod v ste­zidkov, hiš in kašč smo prišli na 1071 m visok vrh Lašček. Tudi teh kopastih hribčkih, ki jih obkrožajo temni smrekovi gozdovi, nah gnezdil planinski orel. pot navzdol nas je vodila mimo vrtač, ki so že precej zarašče­košenice, njive in osamljene kmetije. Človek dobi vtis, da tu ži-Kot izhodišče za ogled te znamenitosti smo si izbrali cerkvico ne z malinami in debelimi leskami. Ob vrnitvi k avtobusu smo vljenje teče počasneje. Kdo ve? Žal je opaziti tudi nekaj nedopu-sv. Kvirina nad Sočergo. Peš smo nadaljevali po robu kraške pla­stnih posegov, ki jih je za seboj pustila nekdanja JLA. note. Pot lahko prehodimo v slabih dveh urah, mi pa smo rabili Vzpon na Sivko ni bil zahteven, ponudil pa nam je bogato na-malo več, saj nas je tako čudovita narava prevzela s svojimi le­grado – razgled daleč naokoli. Le najbolj oddaljeni vrhovi Alp potami in nas zaustavljala. Pot je postajala vedno bolj kamnita, so bili zastrti z nežno meglico. Občudovali pa smo sicer še za-polna razpok in vodnik Milan nas je poučil, kako se hodi: pre­snežene bohinjske gore, Porezen, Blegoš, Ratitovec, Koprivnik, vidno, počasi in pozorno. V prijetni istrski vasici Gračišče smo si za zaključek čudovitih doživetij privoščili okusno kosilo, ki smo ga zalili s kozarčkom refoška. Tako je bil dan zapolnjen in domov smo se vračali polni lepih občutkov. Vodniku Milanu se v imenu Vandrovk zahvaljujem za odlično vodenje in potr­pljenje. Hvala, Milan! Tako je minil še en drugačen torek in to v objemu Istre! Zapisala in fotografirala: Fani Šurca Sončki na Polhograjski Grmadi Naš cilj je bil tokrat Grmada, 898 metrov visok hrib v Polhograj­skem hribovju. Avtobus nas je skozi Polhov Gradec zapeljal v dolino Božne, do odcepa za Mačkov graben, kjer smo izstopili. Na prvem križišču smo zavili desno, nato pa smo bili po ne-še prisluhnili razlagi gospodov Mirana in Andreja o življenju kaj deset korakih že na markirani poti. Po precej strmi stezi, ki tamkajšnjih pridnih domačinov in omogočila sta ogled cerkve nas je vodila po dolomitnem grebenu, smo prispeli do slikovite in kovaškega muzeja. S čudovitimi občutki v tako lepem, žal cerkvice sv. Uršule. Kar prileglo se je malo počitka, še bolj pa zelo vetrovnem dnevu, smo se preko Solkana vrnili domov. slastne domače dobrote, s katerimi sta nam dan polepšala Meri Dragica Umek Na podlagi 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis,365/09) in 4. člena Odloka o prometni ureditvi v ObčiniVrhnika (Naš časopis, št. 304/04, 311/05) je Občinski svetObčine Vrhnika na svoji 3. redni seji 7. 4. 2015 sprejel ODREDBO o spremembah in dopolnitvah Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika 1. člen Za 9. členom Odredbe se doda nov 10. člen, ki se glasi:''Pred vhodom v Kulturni center Vrhnika je parkiranje ča­sovno omejeno na 2 uri, in sicer od ponedeljka do petka od 7.00 do 18.00 ter v soboto od 7.00 do 13.00. '' 3. člen Dosedanji 10., 11., 12. in 13. člen postanejo 11.,12., 13. in 14. člen. 4. člen V novem 14. členu se za ''do'' doda ''XIV''. 5. člen Ta odredba se objavi v uradnem občinskem glasilu Naš ča­sopis in začne veljati peti dan po objavi. ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin, l.r. Priloga XIV: Prikaz lokacije časovno omejenega parkira­nja pri Kulturnem centru Vrhnika • Občinski svet Občine Vrhnika je na podlagi 22. člena Sta­tuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) na tretji redniseji 7. 4. 2015 sprejel T E H N I Č N E P O P R A V K E Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Komunalno podjetje Vrhnika na Tojnicah 1. člen V prvem in tretjem odstavku 6. člena se parcelna številka2718/26 zamenja z 2718/25. 2. člen V 1. alineji drugega odstavka 7. člena se parcelna številka 2718/26 zamenja z 2718/25. 3. člen V 2. alineji drugega odstavka 8. člena se parcelna številka2718/26 zamenja z 2718/25. 4. člen V 3. alineji šestega odstavka 16. člena se črta besedilo: in2718/26. 5. člen V 4. alineji šestega odstavka 16. člena se parcelna številka2932 zamenja z 2939. 6. člen V 4. alineji šestega odstavka 16. člena se besedilo v okle­paju spremeni tako, da se glasi: »(območje B, C, D in H)«. 7. člen V 5. alineji šestega odstavka 16. člena se parcelna številka2718/26 zamenja z 2718/25. 8. člen V šestem odstavku 17. člena se pri objektih A, D in E par­celna številka 2718/26 zamenja z 2718/25. tekala 27. marca v Borovnici, je imel ravno na to temo njen predsednik Vinko Keršmanc na­govor, ki je vsem prisotnim dal krepko misliti: »Vesel sem korektnega sodelovanja, pomoči in 60 let boja z rdečim petelinom Gasilska zveza Vrhnika letos praznuje 60 let neprekinjenega boja z rdečim pe­ razumevanja med našimi članicami. Dobro je telinom in drugimi naravnimi nadlogami. Skoraj tisoč intervencij in več kot 12 tudi sodelovanje z vsemi tremi župani in štabi tisoč opravljenih delovnih ur ob lanskem žledu ni ustavilo ustanovitve novega CZ. Pri tem pa moram opozoriti na našo pre­ prostovoljnega gasilskega društva na Pokojišču. veliko željo, da se radi pohvalimo, da smo pri­dobili kakšno novo vozilo ali drugo opremo in Po dolgoletnih prizadevanjih in vsem lanskim tega 102 za uporabo radijskih postaj ter 21 za odgovorni hitro najdejo opravičilo za zmanjša­preglavicam navkljub je bilo v začetku januarja delo z motorno žago. Po operativnih enotah so nje proračunskih sredstev. Ne znamo pa pred­ustanovljeno PGD Padež, Pokojišče, Zavrh, kot izvedli še obnovitveno usposabljanje za prvo staviti druge plati medalje, da so pri 23-letnem šestnajsto društvo Gasilske zveze Vrhnika, ki pomoč. In ob vsem tem so še vadili in tekmo­ vozilu ob vožnji z intervencije na Ulovki odpo­letos praznuje častitljivih 60 let. V ta namen so vali. Pionirji PGD Bevke so na mladinskem vedale zavore, kljub rednemu vzdrževanju in po društvih več kot leto dni garali in zbirali državnem tekmovanju osvojili tretje mesto, na tehničnem pregledu vozila – ogrožena so bila gradivo, ki ga bodo poleg najstarejše tehnike državnem tekmovanju za memorial Matevža življenja petih naših članov. Da se ob takem razstavljali v Tehniškem muzeju Slovenije v Haceta so člani B PGD Podlipa-Smrečje zase­ številu intervencij, vaj, izobraževanj uničijo še Bistri od 1. junija do 18. septembra. A če zgolj dli drugo mesto, v gasilski orientaciji pa so pri­ tako kvalitetna zaščitna oprema, orodje in da ošvrknemo njihove aktivnosti v minulem letu, pravniki iz PGD Blatna Brezovica postali kar nas vedno preseneti kaj novega. Požarov je si težko predstavljamo, kam bodo v omejenih državni prvaki. Z odlično lansko uvrstitvijo se morda v zadnjem času še najmanj. Zagotovo grajskih prostorih stlačili še preostalih 59 let… bo tem dosežkom letos skušala približati mla­ pa lahko trdim, da se v Sloveniji premalo dela Samo intervencij so imeli 402, daleč največ dinska ekipa PGD Drenov Grič-Lesno Brdo, ki na preventivnem področju zaščite in reševanja seveda PGD Stara Vrhnika – 84. Ob žledu so cilja na uvrstitev na mladinsko gasilsko olimpi­ med občani in tudi pri razmišljanju odgovor­gasilci GZV posredovali na 947 lokacijah in pri jado. Da mladine ne mine zagon, skrbijo tudi z nih v lokalnih skupnostih. Zavedati se mora­tem opravili za 12510 prostovoljskih delovnih letovanji. 43 otrok z mentorji so lani poslali le­ mo odgovornosti pri načrtovanju, opremljanju, ur. Kljub vsem nevarnostim, ki so prežale na-tovat v Savudrijo. Podobno, seveda s strokovni­ tudi pri pripravi in sprejemu novih 5-letnih nje pa lahko potrkajo na mizo, da so jo odnesli mi ekskurzijami, pa poskrbijo za aktivni vete­ programov, ki so pred nami. Srčno upam, da zgolj s tremi poškodbami operativcev. Čut za ranski del. Na lansko se jih je odpravilo kar 134. bodo naše opravljeno delo in zavest pomagati solidarnost jim ni dal miru niti ob katastrofal-Društva zadnja leta z dnevi odprtih vrat skuša­ ogroženim imeli pred očmi tudi občinski ura­nih poplavah na Hrvaškem, v BiH ter Srbiji, ko jo svoje delo približati širši javnosti, prav tako dniki, svetniki in župani v vseh teh občinah, so za žrtve zbrali 40 ton humanitarne pomoči preko dejavnosti vrtcev in šol, kar vse bojda že ko se bodo odločali o novih 5-letnih progra­ter poskrbeli za prevoz na najbolj prizadeta ob-prinaša pozitivne rezultate v obliki krepitve mih. Da ne bodo pred nas vedno znova priha­močja. S poplavami so imeli opravka tudi ko-gasilskih vrst. Ker pa se goloroki ne morejo ševalno ploščadjo za reševanje iz tovornih vo-jali z izgovori »ni denarja« in sprenevedanjem nec leta, ko so priskočili na pomoč kolegom na spoprijemati z izzivi časa, je na dnevnem redu zil ter plezalnimi kompleti, PGD Verd za posre-»ni kje vzet«. Naše delo ni le delo brez plačila. cerkniškem koncu. tudi stalno opremljanje in vzdrževanje obsto-dovanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, PGD Je mnogo več. Je moralna paradigma, ki sloven-Usposabljanja kljub temu niso izostajala. Lani ječega inventarja. Lani so PGD Stara Vrhnika Ligojna pa je obnovila Tam in nabavila GVM1. ske gasilce spremlja in navdihuje že 146 let.«se je dodatno usposabljalo kar 187 članov, od opremili s čolnom s prikolico in motorjem, re-Na nedavni skupščini vrhniške zveze, ki je po- Damjan Debevec, Foto: DD Prestižna gasilska nagrada v roke Cirilu Kosu Častni predsednik borovniških gasilcev je na 2. seji Plenuma Gasilske zveze Slovenije, 21. marca v Semiču, prejel eno najvišjih priznanj gasilske organizacije – kipec gasilca. »Ciril Kos, rojen 6. marca 1954, je življenje že v mladosti zapisal gasilski organizaciji in leta 1980 – z opravljenim tečajem za gasil­ca – začel uspešno ter odgovorno gasilsko delo. Gasilstvo 'ga je osvojilo' in postalo njegov način življenja, ki ga je prenesel tudi na družino. Pri gradnji novega gasilskega doma je pokazal neumor­no vnemo in željo po novih društvenih prostorih. Leta 1985 je kot predsednik društva – skupaj z Brankom Božičem, predsednikom Domače, domače … kanja ni bilo čutiti, od zelenjave do sadja, marmelad, medu, sirov in domačih klobas do sladkega soka in še slajšega peciva, po malem se je za vsakega kaj na­šlo. Po besedah organizatorja naj bi, glede na zanimanje, tržnica sčasoma narasla vsaj do dvajset stojnic oz. ponudnikov. Zaželeni so seveda domači, a tudi tujih ne bodo odganjali. In če bo izka­zan interes, bo slednja potekala še kak drug dan v tednu. Vizija tržnice pa je po besedah župa­na precej bolj kompleksna. Tu naj bi se ne le prodajalo, temveč tudi dogajalo. Predstavljala bi se društva, predvsem sadjarji bodo imeli razna strokovna predava­nja, pridelavo škropiv in druge­ga. Končni cilj pa naj bi ne bil Borovnica je drugo soboto v aprilu dobila svojo redno teden­sko tržnico. Po odločitvi novoi­zvoljenega župana Bojana Če­bele, ki je ustanovitev ekološke tržnice obljubljal že v predvolil­nem programu, bo ta poslej vsa­ko soboto uradovala na deloma pokritem Zalarjevem dvorišču (Paplerjeva ulica 2) od 7. do 14 ure. Občanom naj bi nudila sve­žo sezonsko zelenjavo in sadje lokalnih pridelovalcev, med, suhomesnate in mlečne izdelke, kruh in pecivo, sadike za vrt, se­mena, zdravilne čaje itd., skrat­ka, spodbujala naj bi lokalno samooskrbo. Četudi v tem času po poljih ni najti drugega kot kak pozen regrat, v sadovnjakih pa še tega ne, na tržnici pomanj-Gasilske zveze Jugoslavije – slovesno prerezal trak novega gasil­skega doma v Borovnici. Z izobraževanjem je pridobil čin višjega gasilskega častnika 2. stopnje in uspešno zaključil več gasilskih specialnosti. V Iz­obraževalnem centru RS za zaščito in reševanje na Igu je delal kot inštruktor in za izobraževanje skrbel tudi v matični gasilskizvezi. Šestindvajset let je bil predsednik PGD Borovnica. Delo je opravljal skrbno in vestno ter bil – poleg že prej omenjene izgra­dnje gasilskega doma – odgovoren za nabavo gasilske opreme in tehnike. Pomembno je njegovo društveno delo z mladimi in čla­nicami. Kot sodnik gasilskih in gasilskošportnih disciplin je bil aktiven pri pripravi in organizaciji društvenih gasilskih tekmo­vanj, pa tudi tekmovanj v Zvezi in regiji. Štiri leta je bil aktiven član Komisije za tekmovanja pri Gasilski zvezi Slovenije. Deset let je opravljal funkcijo tajnika GZ Vrhnika, 12 let pa namestnika poveljnika. Deset let je bil član regijskega sveta Notranjske regije. V Občini Borovnica je bil najprej namestnik poveljnika, nato pa poveljnik Civilne zaščite. Ciril je z opravljenim delom dokazal, da ga gasilska organizacija spremlja, dopolnjuje in mu daje moč ter energijo v življenju. Po najboljših močeh je veliko prispeval k njenemu razvoju in napredku, za kar se mu želimo zahvaliti s podelitvijo kipca gasilca,« so podelitev visokega priznanja teme­ljito obrazložili na omenjeni seji gasilskega Plenuma, nakar sta ga predsednik GZS Jošt Jakša in poveljnik Franci Petek vročila našemu občanu Cirilu. Številnim čestitkam ob tem dogodku se pridružujemo tudi pri Našem časopisu! Damjan Debevec, foto: GZS zgolj povrnitev življenja v staro kaj vse omogoča redna tržnica, vaško jedro, temveč tudi omogo-smo dobili že omenjeno sobotočiti pridelovalcem, da se počasi z nastopi Štinglcov in Slavčkov organizirajo in pozneje posamič-s Kužnice, pod improviziranim no, še raje pa združeni v zadru-odrom pa so se zavrteli še fol­go, svoje pridelke ponudijo trgo-kloristi FS Šumnik. In vse to ob vinam. Načrti so širokopotezni, ogledovanju dobro založenih celo s predstavitvami na Vrhniki stojnic. in v Ljubljani. Majhen predokus, Damjan Debevec, foto: DD zgodbe, medtem ko o usodi preostalih ni ve- So povojni skrivači končali v del povedati nič konkretnega, saj jih po vrnitvi obeh vodnikov v votlini ni bilo več. Menda so jih zelo aktivno iskali »nekateri domači lovci«: Krimski jami? »Enkrat so verjetno sedeli pred tisto votlino, pa so jih presenetili. Zdaj, ali so jih zajeli ali takoj O medvojnem morišču Krimska jama je bilo prelitega že precej črnila. Po dose­ pobili, se ne ve. Za njimi so izginile vse sledi. danjih dognanjih naj bi večji delež žrtev v njej predstavljali civilisti, manjšega Kmalu po tistem pa sta tukaj »v bregovih« (Str­ partizani. Obstaja pa še segment potencialnih žrtev - povojnih skrivačev, ki so mec) Rotova in Petkova mama nabirali brinove izginili brez sledu, za katere so ljudje prav zavoljo pomanjkanja vsakršne doku­ jagode. Našli sta pogorišče in na njem človeške mentacije prepričani, da so končali prav tu. kosti. Ne ve se, ali so bili to oni ali kdo drug. Se­veda sta takoj zbežali stran in dolga leta molča-O usodi povojnih skrivačev, predvsem domo-v begunsko taborišče Senegalija pri Anconi, li o tej najdbi.« Kaj pa se je zgodilo z Viktorjem brancev, na borovniškem koncu, mi je ob pri-kjer je bil v isti sobi z mojim očetom. Nekega in njegovim kolegom? Ravno ko sta na javki v ložnosti 70-letnice tragičnih dogodkov pripo-večera mu je rekel, da ga pa zdaj nekaj časa ne hribovskih vaseh izvedela, da fantov ni več, »je vedoval Anton Turšič z Dražice: »Skrivali so bo: »Grem domov, pa nobenemu ne smeš pove­pa v tistem v hišo pritekel gospodar, češ naj se se pri strugi gornjega toka Otavščice, v bližini dat.« Oče mu je še naročil, naj se oglasi pri nje­skrijeta, ker je vsepovsod naokrog polno voja-Krimske jame, kjer so imeli tudi votlino, do ka-govih domačih na Dražici, pa nazaj grede pri­kov. Prišli so tudi v hišo, kjer pa se je izkazalo, tere so hodili po vodi, da jih pes ne bi zasledil. nese en liter šnopca – želodec ga je mučil, ker so da so hrvaški domobranci. Potem sta jih vodi-Hrano jim je v jerbasu nosila neka domačinka, Italijani v hrano dajali nafto, da bi ljudje manj la čez mejo, a so ravno na meji padli v zasedo. ki je tja hodila prat obleke.« Koliko jih je bilo? V pojedli. Viktor in še eden sta uspela priti nazaj Vsi so se rešili razen vodje, majorja. Viktor je začetku menda med dvajset in trideset, večino-do Borovnice in sta jih dvanajst odpeljala pro-ma hribovcev s Kožljeka, Bezuljaka, Begunj…, ti meji. Zakaj niso odšli vsi, ne vem. To je mo-še pred odhodom v Italijo večkrat obiskal očeta ki so tako ali drugače utekli množičnim povoj-ralo biti proti koncu leta 1945, verjetno jeseni. na kmetiji, kar je prišlo na ušesa oblastem, ki nim pobojem. »Pridružil se jim je tudi Popitov Skupina šestih, ki jih je vodil Viktor, so srečno so menda samo cevi obrnili proti naši strani so očeta pridržale za talca – češ, če se Viktor Viktor z Belega potoka. Bojda je ušel z vlaka, prišli čez mejo. Ono drugo skupino pa so zajeli in so jih vojaki takoj izpustili ter zbežali, fantje ne preda, ga bodo obesili. Njega ni bilo, oče­ko so jih peljali v Kočevski rog. Nekaj časa je jugoslovanski vojaki, a so imeli fantje tolikšno pa – gotovo! – so vsi veseli objemali Amerikan-ta pa tudi niso obesili. Pozneje se je preselil na bil z njimi, potem pa se je odločil, da se bo sku-srečo, da je z druge strani meje v bližino pri-ce. Dva dni zatem so se pridružili prvi skupi-Tasmanijo, imel je osem otrok, umrl pa je tik šal prebiti čez mejo. Srečno je prispel v Italijo, šla ameriška vojaška patrulja z oklepniki, pa ni v Anconi,« je Turšič sklenil prvi, srečni del pred osamosvojitvijo.« Damjan Debevec V štirih minutah je bila šola prazna 11. aprila je v borovniški osnovni šoli potekala povsem nava-močjo, vseh skupaj kar 48 s sedmimi vozili – so medtem dna delovna sobota. Do trenutka, ko je rutino dneva prekinil ugotovili, da je prvi ogenj pogasil že kuhar sam, je pa ta prihod borovniških gasilcev. V kuhinji je zagorelo, je šlo od terjal svoj davek tudi med osebjem. Ponesrečenega učite­ust do ust, učitelji so učence hitro usmerili iz učilnic na ho-lja z lažjimi telesnimi opeklinami so evakuirali in preda­dnike ter v gosjem redu ven iz šolskega poslopja na zborno li v zdravstveno oskrbo. Akcija, ki je bila na srečo zgolj mesto na igrišču. Gasilci, katerih enote so še kar prihajale od dobro izvedena gasilska vaja, je dala po besedah vodje vseh strani – najprej vsa tri borovniška društva, pa pokoji-intervencije Viljema Mevca »zadovoljive rezultate«. Šolo ško društvo, vrhniško z lestvijo ter starovrhniško s prvo po-so evakuirali v rekordnih štirih minutah, vaje pa se je tudi udeležilo precejšnje število gasilcev. V resničnem primeru, sploh med tednom, bi jih verjetno zaradi služb, študija idr. prihitelo nekaj manj, a bi zato menda prožili večje število okoliških društev, da bi zadostili prvi sili. Kar se evakuacijskih poti tiče, Mevec svetuje učiteljem, naj jih skozi vse leto obnavljajo in učence pripravljajo, če bi kdaj vendarle šlo zares. Po vaji je bilo tudi govora o izvedbi ene nenapovedane vaje, ki bi dala odgovor na to, kako bi potekalo reševanje ob polnem parkirišču za šolo in odzivnosti osebja brez predhodne priprave, a doreče­nega ni še nič. Učenke in učenci so se zatem na igrišču seznanili z gasil­sko tehniko, čemur je sledila simulacija napačnega gaše­nja kuhinjskega požara, ko se vname olje, ter ustvarjanje podtlaka v zaprtem sodu, kar je pospremila strokovna razlaga dr. Petra Sveteta. Damjan Debevec, Foto: DD Gašenje gorečega kuhinjskega olja z vodo sproži mini atomsko eksplozijo. Nepričakovanje pričakovanega ki iz svojih vrst predlagati tri kandidate in jih potrditi, da se sestavi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, tako določa Statut. Pred prvo sejo je stari župan G. Ocepek povabil predstavnike list, da podajo predloge. V preteklih mesecih je občinski odbor NSi Borovnica dal več predlogov na izboljšanje proračuna v občini na način, da se Ker stranka NSi ni podala predloga, ker ga ni ne bi omejevalo socialnih transferjev in da bi se bolj racionalno delalo z občinskim denarjem. Glavni predlogi in pripombe dolžna dati so smatrali, da ne predlagajo ni­NSi-ja kogar in so tako sestavili komisijo z predse­dnikom Ocepek Matjažem in dvema članoma Zakaj je OO NSi Borovnica zavrnil proračun 1. Na področju financ, kjer predvsem bode v oči gradiva objavljena na internetu v pdf obliki a jetje kateremu bo dano omrežje v upravljanje! Belovič Josipom ter Pezelj Sinišo. Svetniki so zvišanje mase plač za neverjetnih 100.000,00 na žalost kot slike, kar ne omogoča hitrega pre-4. Občina se je odločila, da bo prodajala javno jih morali le potrditi a nihče ni smel nič ko- EUR. Ker župan želi zaposliti dve novi osebi gleda gradiva. dobro, to pomeni, da bodo prisvojeni uradni mentirati ali predlagati, kar pa je v nasprotju smo mu predlagali, da je 50.000,00 EUR dovolj 3. Vsak proračun mora imeti rep in glavo! Ker deli cest šli v zasebne roke, tako marsikdo več s poslovnikom Občine Borovnica. Ta komisija za dve zaposlitvi. Pri pregledu proračuna smo je čista Ljubljanica sestavni del proračuna ne bo imel dostopa do svoje lastnine. Preden se ima največjo moč in zato je potrebno pri sesta­opazili, da bo večina Borovniške uprave na-2015-2016 se morajo pred sprejemom proraču-prodaja tako javno dobro mora župan seznani­vi te komisije upoštevati volilni rezultat, kar so predovala s 1.12.2015, ena oseba z odpiranjem na razčistiti tudi obremenitve občanov. Pred ti vse prizadete, npr. s tablami na delu ceste, ki nam pojasnili pri pravni službi na Ministrstvu novega delovnega mesta in zapiranjem stare-sprejemom proračuna bi mo- se prodaja oz. bo šel v zasebno za Javno upravo. Tako bi morala biti komisija ga, kjer je napredovanje mnogo hitrejše, in trije rali občani dobiti informativ- last. Parcele z zaznamkom jav­sestavljena iz strank 1.SD, 2.NSI in 3.SDS ali uslužbenci bodo napredovali znotraj delovne-ne izračune in ne par tednov no dobro so vpisane v zemlji-SMC. Kljub opozorilom Komisija za statutarna ga mesta. Predvsem zaradi »uspešnega« delo-pred koncem projekta. Kljub ško knjigo in z njimi občina le pravna vprašanja, ki jo sestavljajo Pezelj Sini­ vanja občinske uprave v zadnjem štiriletnem prošnji, da bi občina začela upravlja, v lasti pa so od vseh ša, Matjaž Ocepek in Bojana Mazi ne vidi tu nič obdobju. Po novem bomo imeli 3 višje sveto-temeljito revizijo projekta smo občanov. Svetniki lahko gla­spornega. Tako je bil pred prvo sejo pripravljen valce, v prejšnjem mandatu jih ni bilo. naleteli na gluha ušesa. Grad- sujemo, da se sprejme sklep o konstrukt in s tem so si določili moč vpliva in 2. Neresnost uprave Občine Borovnica je vi-beni del projekta se je podražil za 50 %, projek-ukinitvi javnega dobra, v tem primeru občina nadzora, ki jo s to komisijo tudi imajo. S ta­dna tudi v pošiljanju dokumentov za seje, tako tna dokumentacija nas je stala 200.000,00 EUR. to lahko proda, kar pa se nam ne zdi prav, kajti kimi dejanji se pokaže politična nekultura do smo predlog sprememb proračuna in vseh 11 Torej mora biti vsak meter kanalizacije popisan že mnogo let vse te parcele služijo ljudem ( kra­volivcev. S tem so hudo kršili Statut Občine točk za sejo v četrtek (16 April) dobili v petek v projektni dokumentaciji in tudi v gradbenih ljivci, gozdne poti –rampe, intervencijske poti Borovnica. 10 Aprila, gradiva je bilo za več kot 300 strani. knjigah, ki se vodijo pri vsakem projektu! Re-itd.) Občina pojasnjuje, da tega ne potrebuje, Amandmaje naj bi stranke pripravile do 3 dni vizija projekta se lahko dela med izvajanjem rabi pa denar. OO NSi Borovnica želi, da bi občina postala pred začetkom seje, kar nam da cca. 3 dni za projekta in je to del normalnega delovnega 5. Iz novih delovnih mest ni razvidnega učinka uspešna na normalen način in ne le z dodatni­pregled vse dokumentacije in pripravo amand-procesa. Tisti, ki trdi, da se bo projekt z revizijo v proračunu, za investicije ima občina rezervi-mi finančnimi obremenitvami občanov (kazni, majev, pri čemer je bila še seja delovnega tele-ustavil namerno zavaja javnost! Občani pri po-rano manj denarja kot ga ima za višanje mase položnice za kanalizacijo, ... ). sa v torek. V ostalih občinah gradivo pošljejo ložnicah plačujemo tudi amortizacijo vodovo-plač... OO NSi Borovnica svetnikom vsaj 2-3 tedne pred sejo. Sicer so vsa da, torej mora pri projektu sodelovati tudi pod-6. Po volitvah morajo na prvi seji novi svetni-www.borovnica.nsi.si registrskih tablic, ki jih je nato pre­vzela policija. Od bencinskega servi­sa in skozi Dol ter Laze so ob cestah pobirali odpadke člani borovniške SDS, igrišče na Dolu so počistili članiŠportnega društva Borovnica, med­tem ko so rajon ob regionalki in cesti čez Mah prevzeli člani borovniškega SD. »Največ je bilo pločevink, škatlic od cigaret, vrečk … tudi kakšno ži­val smo našli, da o pasjih iztrebkih sploh ne govorim. Najbolj pa boli, ko sem drugi dan šel tod s kolesom in opazil, da je bilo ob cesti zopet deset pločevink in plastenk,« je povedal Čistili so vsi, od najmlajših do najstarejših. Tudi iz gozda so prinesli polne vreče smeti. Fičo je izgubil pokrov … Marko Žitko. Na delu Barja, ki ni bil pod vodo, so čistili tudi člani HUD Karel Barjanski, medtem ko so ureja­nje spomenikov NOB prevzeli člani Društva ZB za vrednote NOB, ki so Tradicionalne spomladanske čistilne akcije, 28. marca, sta se udeležili rekordni dve stotniji občanov. Ekipe iz šole, vrtca, enajstih po akciji opozorili na nemarno poče­ društev, dveh političnih strank in še vrsta posameznikov so zeleno borovniško dolino razbremenile za slabe pol tone po nemar-tje delavcev na železniški progi. »V okolici spomenika na Belem potoku, Več kot dvesto Borovničanov v spopad s smetmi nem odvrženih odpadkov. blizu železniškega delovišča, je bilo Borovnica se je zadnjo marčevsko botnem jutru preseglo vsa pričako-vale« skupine iz MKD Arterija, šole niso več potrebovali za pokrivanje polno plastenk in razbite steklovine,« soboto pridružila vrsti drugih ob-vanja. Odzvalo se je kar enajst borov-in vrtca. Slednji, že tako najštevilč-drv ali česa podobnega«. Od mosta je ogorčeno povedal Franc Drašler. čin v osrednjeslovenski regiji, od niških društev, dve politični stranki, nejši, so imeli v prihajajočem tednu na Mejačevi ulici pa vse do Brega so Medtem ko je ekipa KPV po občini že Brezovice do Iga in Ljubljane ter še šola, vrtec ter še vrsta skupin in po-še reprizo sobotne akcije, največ dela čiščenje brežin Borovniščice prevzeli urno pospravljala zbrane odpadke, so čez, do Domžal in Medvod, ki so se sameznikov. Več kot dvesto sodelu-pa jim je dalo prav šolsko igrišče, kjer člani TVD Partizan, na Bregu in Pa-se borovniški lovci šele dobro ogre­na ta dan odločile za tradicionalno jočih v sobotni akciji se je po številu nesnage kar ni hotelo zmanjkati. Ob kem domači gasilci ter drugi vaščani, li. Najprej so uredili okolico svojega spomladansko čiščenje svojih sosesk. lahko kosalo le še z rekordno vse-Borovniščici od Ohoniškega loga doki so se ob regionalni cesti odpravi-doma, nakar so na Učni pospravili Na borovniškem koncu je čistilna slovensko čistilno akcijo pred tremi Cerkove žage so čistile članice DPŽ li še vse do Goričice. Največ je bilo, odvrženo salonitno kritino, nekje so akcija kot že vrsto let potekala pod leti, ko je bilo na terenu več kot 400 Ajda, ob Prušnici navzgor do Bre-kot povsod, embalaže, našli pa so se izbezali še staro izolacijo, za nameček okriljem občine, koordinacija pa je ljudi. Sicer pa je vse potekalo po že zovice pa so imeli zaradi visokega tudi avtodeli. Traso po gozdni cesti pa pobrali odvrženo embalažo za olje pripadla Turističnemu društvu Bo-ustaljeni praksi – zjutraj so skupine vodostaja nemalo težav sadjarji. Po od Podgore do koče pri breznu ter in bencin ob cesti za Planino in naza­rovnica. Četudi je do zadnjega večera na občini prevzele malico, vreče in besedah Rudija Cerka so tod prevla-navzdol do Pakega in nazaj po stari dnje vse tudi sami prepeljali na Vrh­kraljevalo slabo vreme in so koordi-rokavice, otroci tudi odsevnike, na-dovale plastične folije, katerim se je progi so si izbrali člani turističnega niko. Po podatkih KPV naj bi v akciji natorji že močno dvomili o uspehu kar so se odpravili na izbrani rajon. jasno videlo, »da v vodo niso zašle društva, po strmih bregovih pa po-zbrali 480 kg odpadkov, od tega dve akcije, je po besedah Uroša Jelovška Daleč največja koncentracija skupin pomotoma, temveč so jih tja namer-birali vse od pločevink, plastenk in tretjini nekoristnih.dogajanje v naslednjem, sončnem so-je bila v centru kraja, kjer so »urado-no odvrgli brezvestni lastniki, ko jih steklenic do kosov starega fička in Damjan Debevec, foto: DD V PGD Brezovica pri Borovnici volje in idej ne zmanjka Kljub snegu in nizkim temperaturam smo gasilci v Kotih aktivni 3., pionirji pa na 7. mesto. Rezultati so bili zadovoljivi, a zopet nam je za las ušel nastop na regijskem tekmo­vanju v gasilskem kvizu. Vsa pohvala in zahvala gre vsem pridnim tekmo­valcem, Jožetu, Janu, Maticu, Živi, Izi, Anamariji, Leji, Lari in Neži, ki so pri­dno prihajali na vaje in pokazali obilo zanimanja za gasilstvo. Lepo vabljeni tudi naslednje leto, ko se bomo spet pomerili s konkurenco. V mesec marec pa smo stopili bolj na­smejani in ponosni na naše operativ­ne člane, saj so si s pridnim delom in srčnostjo prislužili bronasto prizna­nje Civilne zaščite za zasluge v letu 2014. Člani so se izkazali pri odstra­njevanju posledic žledoloma in odšli na pomoč poplavljenim območjem v Loški dolini. Na tem mestu se vsem operativnim članom v imenu celotne­ga društva zahvaljujem za vso skrb in nesebično pomoč v času naravnih nesreč. Hvala vam! 14. marca smo imeli letni občni zbor. Na njem smo predstavili nekaj novih projektov, ki se jih bomo lotili v leto­šnjem letu (letovanje pionirjev v Sa­vudriji, ureditev poligona za izvedbo vaj, gasilski tabor idr.). Upamo, da se bodo tudi vsi drugi načrti in ideje, ki jih ni malo, uresničili v čim krajšem času. Le 14 dni pozneje je v gasilskem domu potekala že tradicionalna pri­reditev za žene in dekleta (letos že 39. po vrsti), ki so marca praznovale katerega izmed praznikov. Ga. Metka Pristavec Repar je ob pomoči našega predsednika Jožeta Drašlerja spretno in zanimivo pripravila učence, ki so nas nasmejali, ganili in nasploh po­lepšali tisti pomladni večer. Za dobro vzdušje so po prireditvi poskrbeli Krimski lisjaki, za polne želodčke pa domače gasilke. Polna dvorana gasil­skega društva je dokaz, da je priredi­tev vsako leto odlično pripravljena in da je treba tako delo nadaljevati. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Za PGD Brezovica pri Borovnici Karmen Pirnat tudi pozimi. Članice A in B so v mrzlih mesecih pridno vadile za prihajajoče tek­movanje v spajanju sesalnega voda (SSV). Svoje spretnosti in znanje so na tekmovanju pokazale že 14. februar­ja v PGD Podlipa -Smrečje. Članice A so dosegle 3. mesto, članice B pa 5. mesto. Časa za počitek ni bilo veliko, saj je že 7. marca potekalo drugo tek­movanje v SSV na Drenovem Griču, ki ga je organiziralo PGD Drenov Grič -Lesno Brdo. Članice A so osvo­jile 2. mesto, članice B pa zopet 5. me­sto. Članice A so že počasi pogledo­vale za pokalom, a treba je bilo vložiti še nekaj truda, saj šteje najboljši sku­pni seštevek dveh tekmovanj. Zadnje izmed teh se je odvijalo 28. marca na Logu, v organizaciji PGD Log. Člani­cam A je uspelo; na tekmovanju so zasedle 1. mesto in se tako v skupnem seštevku uvrstile na 2. mesto. Članice B pa so na tekmovanju zasedle 6. me­sto in se skupno uvrstile na 6. mesto. Moramo priznati, da je bila konku­renca med članicami velika, saj je na vsakem tekmovanju nastopilo 7 ali 8 ekip članic B ter 3 ali 4 ekipe članic A. Vsa pohvala gre vsem zagnanim čla­nicam, ki so vaje pridno obiskovale in poskušale svoje rezultate izboljšati ter pridobiti kakšno dragoceno se­kundo. Drugo leto jim želimo še mal­ce več športne sreče in tudi rezultati ne bodo izostali. Tudi preostali člani v zimskih me-secih niso počivali. Udeleževali so se različnih izobraževanj in doda­tnih usposabljanj. En član je opravil izpit za nosilca dihalnega aparata, dva člana tečaj prve in nujne medi­cinske pomoči za certificirane prve posredovalce (gasilce bolničarje), en član je opravil izpit za vodjo skupi­ne in pet članov je opravilo tečaj za nosilce radijskih postaj. Trije so se udeležili tudi vaje za delo z izolirni­mi dihalnimi aparati v PGD Trnovo. V društvu smo januarja organizirali predavanje na temo Požari v naravi, ki ga je izvedel namestnik poveljni­ka GZS, g. Darko Muhič. Poleg naših članov so se predavanja udeležili čla­ni PGD Breg -Pako ter PGD Trnovo. Operativni člani društva se mesečno sestajajo in obnavljajo svoje znanje, pregledajo opremo in se pogovorijo o morebitnih nevarnostih v primeru požara ali katere druge naravne ne­sreče. Tako kot operativni člani tudi gasilci bolničarji enkrat na mesec vadijo pravilne pristope k poškodo­vancu, obnavljajo svoje znanje prve pomoči in se urijo v medsebojnem sodelovanju. Pozimi pa niso bili aktivni le člani in članice, temveč tudi »kačanska« mla­dina. Februarja so se tri ekipe (pionir­ke, pionirji in mladinke) pripravljale na tekmovanje v gasilskem kvizu. Toje potekalo 21. februarja v OŠ Tabor v Gornjem Logatcu. Ekipe so pokazale veliko mero znanja in spretnosti. Pi­onirke in mladinke so se uvrstile na zlahka postavil le v eno. Pravijo, da Otroški pevski zbor osnovne šole Gostiteljice večera, Ženski pevski zbor Tonja so fantje z vasi, ki menda cenijo no­tni papir precej bolj kot navadnega, njihov generalni sponzor pa so bojda V pomlad s pesmijo borovniških zborov kar njihove žene. Govorimo sevedaSezona božično-novoletnih pesmi za njih Marjetka Balkovec Debevec, Furlan. Ob spremljavi Polonce Ga-srečne bolezni zborovodkinje preo-o kvartetu Škrip. Njihov repertoar je je minila in borovniški pevski zbori izbrale v tem času tako zelo opevano briel na klavirju so zapeli pesmi Sne-stalih dveh šolskih zborov žal tudi ta večer vključeval Pregljeve Pleničke, stopajo v pomladno obdobje z no-ženo in mater. »Na most in k materi žačka, Lestev in sirček ter Vrtiljak. Še edina zbora najmlajših borovniških Bajukovo Vsi so prihajali ter Gregor­vimi idejami, novim repertoarjem ni nikdar daleč,« pa »pava lepša per-malo in bodo peli hudomušna Vre-pevcev. Z »manjšim« generacijskim čičevo Planinsko rožo. Večer pa so in predvsem novim zagonom. Ne-je, ženo mož,« je povezovalka iz ro-menska poročila v otroškem pevskem preskokom so na oder prikorakale zaključile pevke, ki so ga tudi »zaku­kaj od slehernega so delili z doma-kava stresala stare pregovore, med-zboru osnovne šole, ki ga vodi Bar-pevke Barjanke. O njih nemalokrat hale« – Tonje Jake Jerine, se razume. čim občinstvom konec marca na že tem ko je na oder vabila zbore, od bara Skopec Černigoj. V tokratnem zapišemo pohvalno besedo, med bolj In sicer s prekmursko Ne ouri, ne se­tradicionalni pevski reviji. Rdeča najmlajših do najstarejših. Predšolski repertoarju so učenci in učenke po-znanimi so njihovi nastopi na Festi-jaj, pa Jerinovo Jesenjo od Štirih letnih nit pa vendarle ni bila vsepričujoča pevski zborček Mavrica, bolj znan leg omenjene ljudske zapeli še Biten-valu za tretje življenjsko obdobje ter časov ter ljudsko v njegovi priredbi pomlad, temveč so si organizatorke,pod prejšnjim imenom Miš-maš, že čevo Pomladno in Faist-Kovačičevo na reviji upokojenskih pevskih zbo-Pastirče mlado i milo. Ženski pevski zbor Tonja, oziroma drugo leto vodi zborovodkinja Nika Poj z menoj. To pa sta bila zaradi ne-rov. Pod taktirko Rudija Cerka so Damjan Debevec, foto: DD Borovničani zasedli Jezero Po nekajmesečnih pripravah je 21. marca Planinsko društvo Borovnica organiziralo zadnjo, 3. tekmo v planinskem orienta­cijskem tekmovanju (POT) gorenjsko-dolenjske lige v sezoni 2014/2015. Z borovniških koncev smo se tokrat preselili na Jezero pri Podpeči in moram reči, da smo odkrili kar nekaj zanimivih kotičkov. Zborno mesto in hkrati tudi startna in ciljna točka tek­me so bili pri gasilskem domu na Jezeru pri Podpeči. A poka­zale so se posledice deževnega vremena: podpeško jezero se je razlilo čez svoje običajne mejne robove. Potrebno je bilo nekaj previdnosti in ovinke smo morali speljati širše. Postavili smo pet različnih tras. Najdaljša je potekala od Jezera mimo Ledene jame, na Planinco, pod Lisec, proti opuščenemu kamnolomu, vse do razgledne sv. Ane ter do startno-ciljnega mesta. Za tehnično in organizacijsko izvedbo tekmovanja smo v okviru PD Borovni­ca poskrbeli Kristina Suhadolnik, Primož in Tatjana Pečlin. Na pomoč so priskočile še Mateja Gregorka, Alenka Pirnat ter Eva Sicherl, ki že vsako leto, odkar organiziramo POT, presenečajo tekmovalce na »živih točkah«. Pri skupnih izračunih pa nam je priskočil na pomoč še Grega Klančar, ki po navadi tekmuje, a mu jo je tokrat zagodla poškodba. Velika zahvala za sodelovanje gre Utrinek z orientacije v Trzinu Bilo je hladno sobotno jutro. S PD Borovnica smo šli na orientacijo. Tokrat smo se zbrali vOŠ Trzin. V skupini sem bila s sošolko Demi. Bili sva v skupini A, najlažji. Ko smo prispeli, sva Demi in jaz s Kristino še enkrat ponovili, kako se orientira zemljevid in koliko je 100 m v naravi. Izvedeli sva, da imava start šele ob 10.45; skupina moje mami pa že ob 9 in 5 mi-nut. No, čas je minil hitreje, kot sva pričakovali. Po ogrevanju na igrišču, malici in igranju vislic ter tri v vrsto sva končno startali tudi medve. Najprej sva rešili test, potem pa sva se odpra-paj se nas je z organizacijsko ekipo zbralo kar 68 navdušencev.Ekipe so tekmovale v kategorijah A (učenci do 6. razreda OŠ), B(zadnja triada OŠ), D (člani od 27. do 29. leta), E (40 let in več), F (družine z otroki), G (lažja odprta), I (odprta težja). Prevladovali pa so starši s svojimi nadobudneži, ki so tekmovali v družinski kategoriji F. Tekmovalci so bili navdušeni nad dobro speljanimi progami, zanimivo okolico, s pogledom pa so lahko zajeli skoraj celotno verigo Alp. Najuspešnejšim smo podelili nagrade, da se bodo vsi tekmovalci spominjali naše tekme, pa smo jim podelili priznanja za sodelovanje. Domače ekipe so se odrezale zelo dobro: v kategoriji A je skupinadeklic z imenom Šop trave zavzela 1. mesto, v kategoriji B so Vol­kovi osvojili 2. mesto, Mladi seniorji, ki so tekmovali v kategoriji E, so skočili na 1. mesto. Tudi družine, ki so tekmovale v katego­riji F, so se odlično odrezale: na 1. mestu so bile Kronce, na 3. Črni kuža, 5. mesto so si priborili Samorogi, v kategoriji I pa so na 1. mestu blesteli Mavrični levčki. Gorenjsko-dolenjska liga 23. in 24. maja letos organizira tudi dr­žavno Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT) na Rakitni. S preostalimi PD-ji smo Borovničani že krepko zavihali rokave in pripravljamo trase za posamezne kategorije. Zelo se ve­selimo še tega organizacijsko zahtevnega podviga. Tudi tukaj se bodo z ostalimi pomerile naše najuspešnejše ekipe. Bomo skupaj držali pesti, kajne! Za PD Borovnica Tatjana Pečlin točka je bila živa. Tam je bil fant, ki je pred naju postavil nahrbtnik s predmeti. Najina naloga Vabilo na izlet v je bila, da ugotoviva, kaj je v nahrbtniku, ne da bi gledali, le z otipom. Do točke dve sva Olimje prišli brez težav. Jaz pa sem se urila v komu­ nikativnosti, ko sem za pot vprašala pri neki DRUŠTVO UPOKOJENCEV BOROVNICA hiši. Tretja točka je bila zahtevna. Trnje, trnje 28. 5. 2015 ORGANIZIRA ENODNEVNI IZ- in spet trnje. Nekje je bilo celo polje trnja. Tre- LET V OLIMJE Z OKOLICO. tje točke pa še vedno nikjer. Trikrat sva morali Potek izleta: preskočiti potok, da sva jo našli, in še dvakrat • vodeni ogled samostana, dodatno, ker sem jaz v vsej zmešnjavi pozabila • predstavitev čokoladnice Syncerus s poku­mobitel in zemljevid. Tudi tretja točka je bila šino domače čokolade, živa. Tam sva ugibali gorske rastline in živali. • ogled domačije Jelenov greben, hranjenje Vse sva uganili! S štirico sva hoteli kar malo muflonov, pokušina salam in sira, obisk tr­prehitevati, saj je bila pri cerkvici, ki nama je govine Jelenov greben, bila v veliko pomoč pri odkrivanju trojke. Peta • kosilo v gostišču Jelenov greben, in šesta točka sta bili enostavni, saj sta stali ob • ogled pivovarne. poti do šole. Na cilju sva se okrepčali s sendvičem in čajem. CENA PROGRAMA S PREVOZOM JE 15 € Za nagrado pa sva dobili značko.NA OSEBO. PRIJAVE V DRUŠTVU UPO­Živa Nikšič, 11 let KOJENCEV DO 10. 5. 2015. V daljavi smo zatipali morje Malce naveličani zime smo planinci iz PD Borovnica marca obiskali po­gorje Čavna. Naš cilj je bil razgledni, 1237 metrov visoki Kucelj, ki se na­haja na južnem robu obsežnega Tr­novskega gozda tik nad Vipavsko dolino. Z običajnega zbornega mesta smo se z avtomobili po ovinkasti ce­sti odpeljali do Stare pošte na Hruši­ ci. Tu smo imeli krajši postanek, za kar so bili naši želodčki zelo hvale­žni. Skozi Col smo nadaljevali do Predmeje. Zaradi obsežnega konvoja smo zasedli vsa prosta parkirna me­sta. V krogu je sledil še uradni poz­drav in nato tehnična pojasnila gle­de poti. V koloni 37 pohodnikov in zveste štirinožne spremljevalke Nale smo se podali našemu cilju naproti. Pot nas je vodila skozi prostrani, s kamenjem posejani gozd z zanimivo rastočimi drevesi. Na osojnih straneh so nas na strmejših predelih počakale še večje zaplate snega. Po dobri uri in pol smo se pogreli in okrepčali v koči na Čavnu. Mlajši otroci, željni igre, so s starši in vodnico zavzeli travnik pred kočo. Ostali pa smo se povzpeli še na raz­gledni Kucelj. Za trud smo bili popla­čani z lepim razgledom na Vipavsko dolino, prostranstvo Trnovskega gozda, izstopal je Nanos s svojo zna­čilno obliko, na primorski strani smo lahko s pogledom zatipali morje. Po­grešali smo le bujno cvetočo prepro­go, saj se je tu zima kar dolgo obdr­žala in sonce še ni imelo dovolj moči, da bi prebudilo vse pisane cvetlice iz zimskega spanja. V svoje dnevni­ke smo dodali žig vrha, pospravili zadnje priboljške iz nahrbtnikov ter jo mahnili proti koči. Po krajšem po­stanku smo se »oddričali« v dolino, kjer nas je že čakala preostala razi­grana skupina. Izmenjali smo si vtise in doživetja ter se dobre volje odpe­ljali proti domu. V aprilu pa spet novim dogodivšči­nam naproti. Za PD Borovnica Tatjana Pečlin Sledeč občnemu zboru krovnega Društva in­validov Vrhnika se je, sicer v manjši zasedbi, konec marca pod vodstvom Mihe Verhovca sestal tudi več kot sto članov krepki borovniški aktiv. V prijetnem ambientu gostilne Godec so med sproščenim druženjem in nastopi lastne glasbene skupine preleteli poročila o delu v preteklem letu in načrte za letos. Društvo se lahko pohvali z izjemno dejavnimi sekcijami strelcev, ribičev, balinarjev, pikadistov in pev­cev, od katerih nekateri tudi v državnem meri­lu močno izstopajo po svojih uspehih. Seveda na osnovno poslanstvo ne pozabijo, zato so v rednem planu obiski članov na domu, skupni izleti in druženja, kot tudi socialna pomoč iz lastnega socialnega sklada. In še vedno iz­dajajo svoje glasilo – Deteljico. Lani so tako v skupnem seštevku opravili zavidljivih več kot 13.000 prostovoljskih delovnih ur. Tudi letos članom ponujajo vrsto aktivnosti, junija izlet v Sečovlje, julija v Logarsko dolino, pa ugodno dopustovanje v Neumu ali lastnih kapacitetah v Lanterni in Čatežu itn. 10. oktobra bodo v borovniški osnovni šoli gostili turnir v pikadu. Sicer pa člane, ki bi potrebovali zdravstvene pripomočke, opogumljajo, naj se le oglasijo v društveni pisarni v času uradnih ur. Prostore so jim po lanski deložaciji iz občinske stavbe v uporabo velikodušno ponudili borovniški upo­kojenci, katerih predsednik Andrej Ocepek je invalidom tudi izrekel iskreno dobrodošlico. Termin ostaja isti, v sredo od 9. do 10. ure. Pa da ne bo pomote, gre zgolj za uradne ure borovni­škega aktiva, da ne bi objave o selitvi znova kdo narobe razumel in prišel plačevat članarine še od kod dlje kot z Drenovega Griča … Damjan Debevec, foto: DD Miha Verhovec vodi svoj aktiv skozi »viharne čase«. Jeseni bodo gostili turnir v pikadu Prešerno razposajene volje so se v zgodnjem sobotnem jutru na muzejski vlak v Ljubljani vkrcavali številni pohodniki. Smejalo se jetudi organizatorjem 36. pohoda na Štampe­tov most iz vrst Planinskega društva Železni­čar Ljubljana, ki so zadovoljno pogledovali v jasno nebo in strnjene kolone pohodnikov.Pisk lokomotive je naznanil odhod. Še zadnje skupinske fotografije in vrata vagonov so se zaprla. Mogočna lokomotiva, otovorjena s še­stimi vagoni, je skozi oblak dima odbrzela z ljubljanskega kolodvora in naprej na Notranj­sko. Veselo so ta nevsakdanji prizor pozdra­vljali naključni mimoidoči in ob progi živeči domačini. Na vsakem postajališču so vstopa­le nove okrepitve za pohod, še zadnjič pred vzponom v Borovnici, kjer se je pridružila skorajda polovica vseh udeležencev. 115-ton­ska »zverina«, oštevilčena s 33-037, izdelana v Nemčiji isto leto, kot so bombe padale po borovniškem viaduktu, pa kot bi nestrpno ča­kala trenutka, ko je zadnji od njih zaprl vrata za seboj. Tedaj jo je strojevodja, borovniški občinski svetnik Rok Šmon, brez dodatnega počitka pognal proti Verdu. Mimo je švignila Borovnica s turnom sv. Marjete, nostalgično poslopje stare postaje, z Jelenovega viadukta se je za kratek čas odprl pogled na Barje, ki ga je zatem zaprl notranjski gozd. Zasanjano šklopotanje koles, sopihanje in žvižgi hlapo­na so se kar prehitro končali na Verdu, kjer so imeli pohodniki pričeti svoj »križev pot«. Ne­kateri med njimi, celo z majhnimi otroki, so se namerili po bližnjici kar k zadnji postaji žalo­stnega dela, saj so s fotoaparati v rokah z vla­ka poskakali naravnost na tranzitni tir, od ko­der so jih nato podili šokirani železničarji. Le njim gre zahvala, da ni prišlo do najhujšega, saj je v tistem po tiru že prispel redni tovorni vlak. A pustimo vnemar neodgovorne in brez­umne starše in se raje posvetimo imenitnemupohodu. Žled je tudi še letos mešal štrene, saj so organizatorji zaradi spravila lesa kar ohra­nili lansko traso, po kateri pa pohodniki znovaniso videli Štampetovega mosta. Prvo kontrol­no točko – »Štampetov most« – so osvojili pri odcepu za Ljubljanski vrh, pri odcepu za Dol­ge tale so glavno gozdno cesto Verd–Pokojišče vendarle zapustili in se podali proti kurirski postojanki TV-17, kjer so jih z okrepčilom pri­čakali člani ZB za vrednote NOB Vrhnika. Pot do hribovskih vasi je bila brez omembe vre­dnih posebnosti. Najvišji kontrolni točki, Za­vrhu, se je hitro pridružilo še Pokojišče, kjer so za pohodnike poskrbeli člani Turističnega društva Vrhnika. Potreben je bil le še dobršen spust, nekateri so ga opravili kar čez Pekel, ter malce počasnejši vzpon z Lašč, in pred očmi se je po štirih urah zmerne hoje znova pokaza­la Borovnica. Na železniški postaji je vztrajne prišleke, ob koncu se je število vpisov v poho­dniško knjigo ustavilo pri 243, s čajem in ka­vico postreglo Turistično društvo Borovnica, manjkalo pa ni niti slaščic niti drugih »recnij«, za kar je poskrbel organizator. Damjan Debevec, foto: DD Še žig zadnje postaje. Za deset opravljenih po­hodov je zlata značka. Hlapon 33-037 brzi čez Jelenov viadukt. Z »lukamatijo« do Verda, naprej pa peš Šestintrideseti železničarski pohod tudi letos, 11. aprila, ni dosegel Štampetovega mosta, se je pa dobrih tristo udeležencev do Verda popeljalo s pristno muzejsko kompozicijo. V soboto, 28. marca, smo se pred vrtcem Bo­rovnica na pobudo g. Uroša Jelovška ob 9. uri zbrali starši z otroki in vzgojiteljici iz skupine Ježki, da bi se pridružili medobčinski čistilni akciji. Gospod Jelovšek nam je kot starš in organiza­tor čistilne akcije Turističnega društva Borov­nica prinesel pripomočke za čiščenje – roka­vice in vreče, za otroke pa tudi odsevnike. S skupnimi močmi smo očistili šolsko igrišče in trim stezo, kjer je bilo še največ odpadkov, ki niso sodili tja. Otroci so sodelovali tako, da so poiskali od­padke in nam jih pokazali, mi, odrasli pa smo jih pobrali. Nekateri med njimi pa so uporabili tudi zaščitne rokavice in kar sami manjše od­padke prinesli v ustrezne vreče za smeti. Skupaj smo preživeli krasen sončen dopoldan, lahko bi rekli, da smo združili prijetno s kori­stnim, saj smo med čiščenjem poklepetali tudi o vrtcu in otrocih. Ne nazadnje pa smo si s čiščenjem zaslužili tudi malico, ki so jo otroci z veseljem pojedli, in se razšli predvsem s prijetnim občutkom, da smo naredili nekaj koristnega za okolje in tudi za zgled bodočim generacijam. Za vrtec Borovnica Tina Mazi, vzgojiteljica Ježki in čistilna akcija v Borovnici Tudi v našem vrtcu na Bregu se veliko do­gaja. Navihančki so se spremenili v prave male vremenarje. Skupaj z Majo in Moniko vsak dan opazujejo vreme in ga označijo s sličico. Najraje imajo sonce, saj vedo, da jih takrat čaka sprehod in opazovanje pre­bujanja pomladi. Tudi sami so izdelali svoj sonček z mavrico, ki jim zdaj krasi igral­nico. Otroci iz skupine Sovice z Bojano in Mar­tino pa radi igramo različne vloge. Zato se zahvaljujemo naši mamici Tini, ker nam je izdelala čudovite kapice za igro vlog, ob katerih se otroci z bujno domišljijo z giba­njem in petjem vživljajo v vloge živali (zaj­ček, žabica, jazbec, lisička in ježek). Strokovne delavke vrtca Sonček, Breg Pomlad v vrtcu Sonček na Bregu Vsako pomlad, ko sneg prepusti prostor pr­vim spomladanskim cvetlicam, po travnikih in ob cestah »zacvetijo« tudi smeti. Zato je v soboto, 28. marca, v našem kraju potekala čistilna akcija, ki jo je organiziralo ti. Vsak bi moral poskrbeti za ustrezno ravna­nje z odpadki, pa naj je to majhen papirček, cigaretni ogorek ali pa pločevinka. Prav nič od tega ne spada v naravo ali na cesto. Tako že v vrtcu otrokom privzgajamo skrb za zdravo in Naše okolje – ogledalo naše kulture Materinski dan Mi se imamo radi Turistično društvo Borovnica. Nanjo smo bili povabljeni tudi otroci in strokovne delavke vrtca. Same sobotne akcije čisto okolje. Otroci 2. starostnega obdobja iz vrtca Mavri­ca so ob materinskem dnevu v dvorani OŠ za starše pripravili prav poseben program. Prire­ditev se je začela z nastopom vrtčevskega zbo­ra Mavrica, potem pa se je predstavila vsaka skupina posebej, s plesom, pesmijo, deklama­cijo … Program je povezovala naša Romana z so se udeležili otroci, starši in stro­kovne delavke skupine Metuljčki in Ježki. A tudi preostale skupi­ne vrtca Mavrica nismo lenarile. V ponedeljek, 30. marca, smo se opremili z zaščitnimi rokavicami in vrečami za smeti ter se podali na delo. Vsaka skupina je očistila jih igralnicah pripravili presenečenje za svoje starše. Pike so predstavile rajalne igre, peli so otroške pesmice, izvajali jezikovne vaje in vse vrtčevsko himno Vrtec se predstavi. Prireditev smo zaključili s pesmijo Mi se imamo radi. Tudi otroci 1. starostnega obdobja so v svo­povezovali z gibanjem. Pri Ježkih so uprizorili glasbeno pravljico Ro­kavička in peli otroške pesmice o pomladi. so uredili teraso in vrt na modrem vhodu vrtca, Čebelice, Žabice inŠkrati so počistili svojo teraso, vr­delček bližnje in tudi malo bolj od­daljene okolice vrtca: Ježki in Pike tčevsko igrišče in parkirišče, Ve­trnice, Metuljčki, Palčki in Veseli vlak pa smo pobirali odpadke ob šolskem igri-Zahvaljujemo se turističnemu društvu in Ob­ Strokovne delavke vrtca Mavrica Letošnja prireditev za starše je ganila tako strokovne delavke kot starše. Marsikateri ma­mici se je utrnila solza, vsi pa so bili ponosni na svoje nadobudneže. posamezniki tako brezvestno odmetavali sme-Strokovne delavke vrtca Mavrica šču do Mercatorja, okoli borovniškega stebra, po Paplerjevi ulici, ob pokopališču in Borovni­ščici. Nabrali smo kar veliko smeti. Vse to pa ne bi bilo potrebno, če ne bi nekateri čini Borovnica, da sta nas opremila z vrečami in rokavicami, še posebej pa so bili otroci vese­li sladkega priboljška, s katerim so se okrepčali po uspešno opravljenem delu. NAS CASOPIS 426/28.4.2015 C M Y K 23 28. april 2015elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul Čistilna akcija v Zaklancu Spet je prišla pomlad in z njo čistilna akcija. Zbrali smo se v soboto, 11. aprila, pri gasilnem domu. Dan je bil lep in volje, da polepšamo svojo okolico, ni manjkalo. Načrtovali pa smo tudi nasutje kolovoznih poti. Za ta namen je že čakal velik kup gramoza, ki ga je prispevala občina. Moški del udeležencev se je posvetil tej nalogi, seveda z ustreznimi strojiin orodji. Ženske pa so se podale na lov za odpadki vseh vrst. Nekateri so dokončali delo na pokopališču in na poti do tam. Po nekaj urah se je druščina spet zbrala na izhodišču. Ob kozarčku in prigrizku smo dobre volje ugotovili, da se odnos do okolja po­pravlja. Nevestni vozniki, ki so iz avtomobilov odmetavali vse, kar jim je bilo v napoto, to zdaj počno v manjši meri. Po dolgem času se v vas vrača želja po druženju in sodelovanju. Posebno po­hvalno je, da smo k temu prispevali »stari in mladi« predstavniki večine hiš. Torej, optimizem je tu – le tako naprej. Vaški odbor Zaklanec Tudi pri menjavi zadnjih salo­nitnih cevi ni šlo brez Feliksa Malovrha, ki horjulski vodo­vod spremlja in upravlja že vsa leta. »Z vztrajnostjo in trdno voljo si lahko rešimo življenje« Podolnica, 20. marec – V dvorani gasilskega doma v Podolnici je na povabilo Razvojnega društva Urh svojo bridko življenjsko izkušnjo predstavila Darja Rojec ter zbrane spodbudila k zdravemu življenju. Na svetovni dan sreče je na najvažnejšo vrednoto – zdravje – v svojem predava­nju opozorila Darja Rojec, ki se je z bo­ leznijo raka dojke srečala razmeroma zgodaj. Pri zgodnjih 34 letih, ko naj bi človeku zdravje služilo v vsej polnosti, je zbolela z zahrbtno boleznijo in življenje se ji je v trenutku postavilo na glavo. Spregovorila o svojem doživljanju bo­ lezni in njenih po­sledicah, o pomembnih o d l o č i t v a h ter bistve­nih korakih, ki jih mora človek, ki se sreča s t o v r s t n o b o l e z n i j o , pr e ho d i ­ ti. Dotaknila se je različnih postopkov zdravljenja in nekaterih posegov, ki pri bolniku in njegovih bližnjih puščajo ta­kšne in drugačne rane. Poudarila je, da je o bolezni treba govoriti in se ne zapi­rati vase, treba jo je spoznati in se z njo soočiti, ne pa je imeti za sovražnico, saj kljub vsemu ta pogosto opozori na neka­ tere pozitivne življenjske vidike, ki se jih človek sicer zave šele pozneje. Svetovala je, naj se bolniki vključijo v društva, kjer delujejo ljudje z isto boleznijo ali enakimi težavami, saj se bodo prav tam počutili bolj razumljene in sprejete. Tako je stori­ la tudi sama, ko se je priključila društvu onkoloških bolnikov Europa Donna, v katerem je dejavna še danes. Svoja doživljanja ob spoprijemanju z bo­leznijo je opisala tudi v knjigi Štirje letni časi. V knjigi Pa jo imam pa je predstavila svoje dileme in pozneje čudovite občutke ob rekonstrukciji dojk. Iz svoje najnovej­ še knjige Nasveti in izkušnje iz prve roke, kjer so zbrani recepti iz domačih lekarn, ki jih je za zdravljenje bolezni uporabila sama oziroma so jih ji zaupali pacienti, ki so prav tako uspešno uporabili dolo­ čene pripravke ali tehnike zdravljenja, pa je podala nekaj aktualnih receptov. Ob koncu je poudarila pomembnost re­dnega pregledovanja dojk ter zdravega načina življenja, kamor spadata redno gibanje in zdravo prehranjevanje, saj si lahko prav z vztrajnostjo in trdno voljo rešimo življenje ter tako dosežemo naš najvažnejši cilj – zdravje! Nadja Prosen Verbič Foto: npv Predstavljamo: Prekom, d. o. o., iz Horjula Izdelki blagovne znamke Prekom po vsem svetu Serije niso velike, zahtevajo pa zelo veliko poglobljenega znanja, natančnosti in kakovosti, za kar so zahtevni kupci pripravljeni Globalizacija je prinesla poplavo azijskih izdelkov – tudi na po­ odšteti tudi nekaj več kot sicer. dročju avtomobilske industrije, ki se odraža predvsem v nizkih cenah. Tekmovati z njimi ni mogoče, zato so začeli iskati niše, Iz horjulske delavnice v Tudi videz šteje ki ne zahtevajo velikih serij, omogočajo pa veliko dodano vre­ ferrarije in porscheje dnost. »Nemški kupec, za katerega smo obnavljali premonihal-Večina avtodelov, ki jih proizvajajo, se skriva nekje v podvozju, Družinsko podjetje Prekom iz Horjula zadnja leta ne roke znamke Porsche, je bil dobra referenca za agresivnejši torej stran od oči javnosti, kar bi lahko pomenilo, da estetika ni v nastop na tujem trgu. Naši Porschejevi rezervni deli se danes prvem planu. A ne pri Ferrariju in Porscheju. »Res so deli skriti, osvaja svet in tudi najzahtevnejše kupce. Njihove prodajajo po skoraj vsem svetu – v Evropi, Ameriki, Kanadi, a ti ljudje, ki imajo denar in so lastniki enega ali več prestižnih avtomobilske sestavne dele namreč uporabljajo v Aziji, na Bližnjem vzhodu, v Avstraliji, Južni Afriki,« pojasnjuje vozil, želijo imeti estetsko dodelane tudi tovrstne avtomobilske proizvodnji dveh svetovno najbolj prestižnih znamk, Borut in dodaja, da so pred dvema letoma začeli še Ferrarijev dele. Zato se moramo v naročene izdelke poglobiti ne samo po Ferrari in Porsche. V čem je ključ uspeha, smo pov­ funkcionalni in kakovostni plati, marveč igra veliko vlogo tudi prašali Boruta Prebila in Nino Kogej, ki sta po odho­ estetika, pa čeprav je, kot pravite, očem skrita,« pojasnjuje Borut. du staršev v pokoj prevzela posle podjetja. Za uspeh je treba garati Zgodba o uspehu se je začela leta 1978 z obrtno dejavnostjo ko­vinske galanterije ter z obnovo premonihalnih rok za avtomo-Prodajni program trenutno obsega okoli 300 različnih artiklov. bile znamke Zastava. Kupci so sprva dvomili o kakovosti ob-Rezervne dele podvozja lahko stranki naredijo tudi po naročilu novljenih rok, a čas je pokazal, da so tako obnovljene roke celo oz. skici in jih dodatno nadgradijo glede na specifične potrebe boljše od novih. Uporabljali in testirali so jih vozniki relija, ki so avtomobila in vrsto vožnje (cesta, dirkališče, off-road oz. teren zanje našli same pohvalne besede. ipd.). »Uspeh ni prišel čez noč, zanj smo garali in veliko vlagali. A v drugi polovici osemdesetih let se je svet začel vrteti hitre-Učili smo se na izkušnjah in posegali po vedno novih, večjih je kot prej, avtomobilizem je začel doživljati velike spremembe. izzivih, ki so nas na koncu pripeljali v družbo najbolj prestižnih Temu so se morali prilagoditi tudi v delavnici v Horjulu, kjer so avtomobilskih znamk. Velik poudarek bi dal tudi timskemu začeli proizvajati končnike za prvo vgradnjo za avtobuse, hkrati delu in motivirani ekipi, s katero ustvarjamo to zgodbo o uspe­pa so razširili program novih in obnovljenih izdelkov za raz-hu,« uspeh Prekoma komentira Borut. lične avtomobilske znamke. Specializirali so se za proizvodnjo delov podvozja in postali strokovnjaki za to področje.Selijo se v Logatec program. »Začetki so bili zahtevni, zamudni in dragi – ne naza- Trenutni prostori v Horjulu niso več najboljši za razvoj Preko­ Novi izzivi dnje govorimo o luksuznih avtomobilskih znamkah, a so nam ma, zato so v logaški industrijski coni kupili zemljišče, kjer naj »Konec osemdesetih se je zdelo, da smo nekako zajahali konja, dobre reference s Porschejem in zadovoljstvo naših dolgoletnih bi v treh do petih letih zrastel nov poslovni prostor. Kot pravi odpirali so se novi trgi v Jugoslaviji, a je ta nato razpadla in za-poslovnih partnerjev pomagali, da se Ferrarijevi avtodeli pod Nina, bi radi ostali v Horjulu, a tako velikega zemljišča, ki bi čela se je vojna. Izguba jugoslovanskih trgov in prihajajoča glo-znamko Prekom prodajajo že v 24 državah po svetu.« ustrezal njihovim potrebam, niso našli. Sogovornika pravita, da balizacija sta pomenili samo eno: da bomo morali za obstanek je lokacija zaradi bližine avtoceste ustreznejša, novi prostori pa Prednost so znanje in izkušnje tudi mi premakniti meje delovanja izven slovenskih meja,« pra­ bodo omogočali tudi morebitni zagon dela v dveh izmenah. vi Borut Prebil, ki je tako rekoč rastel v očetovi delavnici. Kdo bi »Naša največja prednost je strokovno tehnično znanje, saj se si takrat lahko razlagal, da bodo ravno te razmere tlakovale pot s programom avtodelov ukvarjamo že 37 let. Posel, izdelke in Prekom danes izvaža okoli 72 % svojih produktov, vizija pod­podjetju k njegovi preobrazbi, ki se zdaj odraža v sodelovanju tehnologijo dobro poznamo, sposobni smo jih nadgrajevati in jetja pa je, da bi se delež izvoza še povečeval. Ko vam bo nasle­s prestižnimi znamkami? Pred približno desetimi leti sta vode-izboljševati. Prednost pred drugimi je tudi, da smo majhni in s dnjič na cesti pogled zmotil kateri od rohnečih rdečih lepotcev, nje podjetja prevzela Borut in Nina, druga generacija v družini tem odzivni, kar je nujno v današnjem času. Ponujamo vrhun-bodo zelo verjetno prav v njem deli, ki so nastali tako rekoč na Prebil. Svoje izdelke so tako intenzivneje in tudi uspešno začeli sko kakovost, imamo tako rekoč ničelno reklamacijsko stopnjo,« vašem domačem pragu – v Horjulski dolini. tržiti pod blagovno znamko Prekom. pravi Nina in dodaja, da od kakovosti preprosto ne odstopajo. Gašper Tominc, foto: GT NAS CASOPIS 426/28.4.2015 C M Y K 25 28. april 2015elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul Intervju s poslancem v Državnem zboru RS mag. Anžetom Logarjem »Moja naloga je, da sem glas primestnih občin v parlamentu« Mag. Anže Logar je poslanec Slovenske demokratske stranke (SDS), ki je bil leta 2014 izvoljen v Državni zbor RS, in sicer v 6. okraju 3. volilne enote, kamor sodita tudi občini Horjul in Dobrova – Polhov Gradec. Z njim smo spregovorili o njegovi politični poti, izkušnjah ter o njegovi vlogi, ki jo kot predstavnik voljenega volil­ ravni tekmujeta ter dosegata lepe uspehe. Pester in zahteven program, ki so ga skupaj z Plesna predstava za dobrodošlico pomladi gosti predstavile članice MTS Horjul, je prav Horjul, 22. marec – Športno dvorano pri Osnovni šoli Horjul so prvo pomladno nedeljo napolnile članice Mažoretne in gotovo zahteval veliko treningov, odrekanja twirling skupine Prosvetnega društva Horjul z gosti, ki so za zveste gledalce in ljubitelje tovrstne dejavnosti pripravile in truda, tako nastopajočih kot vaditeljic ter plesni spektakel in tako v kraj priklicale pomlad. preostalih, ki skrbijo, da se lahko dekleta redno udeležujejo treningov. Zato je bila ob Topli in s soncem obsijani dnevi ter razcve-sko nedeljo so zbrane s svojimi nastopi nav-Nastopi so bili – kljub kakšni neujeti palici koncu vsem tem izrečena posebna zahvala. teni travniki so pravi znanilci pomladi. In dušile različne generacije plesalk znotraj sku-– razgibani in prikupni. Posebej prisrčen je Seveda pa niso pozabili na vse mame, katerih lahko bi rekli, da je eden od horjulskih zna-pin: čebelice, cicibanke, kadetinje, juniorke, bil nastop gostov – vrtčevskih otrok iz skupi­ praznik je bil pred vrati, z izbranimi beseda­nilcev pomladi tudi Pozdrav pomladi, ki ga seniorke ter posameznice. Ene so zaplesale ne Metulji, ki so zbranim zapeli in prikazali, mi se jim je zahvalila povezovalka dogodka že tradicionalno, 16. leto zapored, pripravljajo s palico, druge so prikazale izredne gimna-kako se lovi medveda. Nekoliko pa je tokrat Barbara Burjak, ki je tudi sicer poskrbela za članice Mažoretne in twirling skupine Pro-stične sposobnosti, tretje zahtevne twirling izstopala jazz-balet točka Sare Istenič in Maje bogato vsebino programa. svetnega društva Horjul skupaj z gosti. Tudi elemente, vsem pa so bile skupne zanimive Železnik, ki sta poleg članstva v MTS Horjul letos ni bilo nič drugače. Na prvo pomladan-in zahtevne koreografije na izbrano glasbo. tudi članici plesnega kluba Bolero in na tej Nadja Prosen Verbič / Foto: npv nega okraja in njenih volivcev ima v parlamentu. V politiko ste vstopili razmeroma mladi. Kaj je bilo tisto, kar vas je pritegnilo, da ste se aktivno vključili vanj, saj vemo, da politika, posebej med mladimi, ni nič kaj zaželena in priljubljena. V Slovensko demokratsko stranko sem vstopil leta1999 s preprostega razloga – ker se nisem strinjal, da je lahko v Sloveniji zgolj in ena sama alternativa. Takrat je bila namreč vsemogočna LDS edina, ki je po javnem mnenju bila sposob­na ustvariti kompetentno vlado. In ker že po svoji naravi nikoli ne verjamem zgolj eni zgod­bi, ampak vedno preverim tudi drugo stran medalje. Takrat me je SDS, kot najmočnejša opo­zicijska stranka, s svojim programom in opo­zarjanjem na nepravilnosti, ki jih je dolgoletna vladavina LDS akumulirala in neodpravljala, prepričala. Zato sem se odločil, da se aktivno vključim v proces spreminjanja Slovenije in od takrat sem aktiven član SDS. Najprej preko pod­mladka, potem pa preko stranke, kamor sem bil leta 2001 izvoljen v izvršilni odbor stranke. Prav politika pa vam je še kot mlademu člove­ku ponudila mnoge možnosti in priložnosti, lahko bi rekli, da vam je odprla vrata v svet ter dala obilo pomembnih političnih izkušenj. Kakšna je torej vaša politična pot? Res je. Ponudila se je priložnost in kot mlad sem izziv sprejel ter 2003 odšel v Evropski parlament v Bruselj. Sloveniji se je takrat namreč obetalo članstvo v Evropski uniji in največja poslanska skupina v Evropskem parlamentu je zaposlila po enega iz vsake nove države članice. Tja sem iz Slovenije odšel jaz ter tam v zadnji fazi pri­ pravljal priključitev Slovenije Evropski uniji. Ko pa je Slovenija postala polnopravna članica, sem tam opravljal vlogo svetovalca za Sloveni­ jo. Nato sem se v letu 2006 vrnil v domov, da se pridružim projektu predsedovanja EU. Dve leti smo ta pomemben dogodek pripravljali in v letu 2008 sem bil uradni govorec slovenske­ga predsedstva. Toda volivci so nas za uspešno predsedovanje kaznovali in nas poslali v opozi­cijo. Takrat sem bil razrešen iz mesta direktorja Urada Vlade za komuniciranje in odšel sem v Službo Vlade RS za evropske zadeve, kjer sem opravljal naloge državnega uradnika. Prišle so volitve 2011, kjer je SDS sestavila vlado s še šti­rimi sorodnimi strankami in ponovno sem po­ stal direktor Urada Vlade za komuniciranje. Ob zamenjavi oblasti pa sem bil funkcije ponovno razrešen in vrnil sem se nazaj v Službo Vlade za evropske zadeve. Lansko leto -julija 2014 pa sem bil izvoljen v Državni zbor. Od tedaj opra­vljam naloge poslanca, voljenega v tem okraju. Tudi kot poslanec ste še vedno vpeti v evrop­sko politiko, saj ste član Odbora za zunanjo politiko ter Odbora za zadeve Evropske unije. Zakaj vas evropska politika tako privlači? Že od nekdaj mi je bila všeč diplomacija, bil sem tudi goreč pristaš Evropske unije, predvsem njenih demokratičnih standardov in njenih temeljev, ki so osnovani na vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic. In imel sem pri­vilegij, da sem aktivno bil soudeležen in ves čas spremljal ta evropski parlamentarizem, ki mi je pustil pozitivne izkušnje – od nivoja komunika­ cije, do načina sprejemanja odločitev, ki je zelo transparenten in na nek način upošteva različne vidike in se nenehno izboljšuje ter dopolnjuje. To evropsko vodilo, kolikor se le da, skušam udejanjit tudi v domačem parlamentarizmu, ker sem mnenja, da več ljudi več ve in da se v tem pogledu najboljše rešitve iščejo v sodelovanju in ne zgolj v zastopanju ene barve. Omenili ste, da ste kot svetovalec aktivno de­lovali na evropski ravni, danes kot poslanec spoznavate državno raven, ste pa tudi mestni svetnik Mestne občine Ljubljana, tako da vam je dobro poznana tudi lokalna oziroma občin­ska raven. Kaj vam je najbolj blizu? Res je, sem tudi svetnik MOL in zanj bi lahko rekel, da je njen način dela tipičen odmik od ne­kih evropskih standardov, kjer vlada argument moči in ne moč argumentov. Je pa res, da je delo na lokalni ravni bolj otipljivo oziroma njeni re­zultati so ljudem vidni, kar pa se dogaja na se­ jah mestnega sveta ostane očem skrito. Toda v vsakem primeru se mora dolgoročno Slovenija zavzemati za sodobne demokratične standarde, pa naj si bo na lokalni kot državni ravni. Na lanskoletnih državnozborskih volitvah ste torej postali predstavnik voljenega okraja v parlamentu. Kako dobro ga okraj in kako vi­dite svojo vlogo? Volilni okraj, v katerem sem bil izvoljen, je sestavljen iz dveh delov; eden je mestni – lju­bljanski in drugi so obljubljanske občine. Bi­ stvena razlika je, da imajo obljubljanske občine bistveno težjo nalogo pri pogajanjih oziroma pri pogovorih z Vlado RS, saj je njihova teža v pri­merjavi z mestno občino, glede na manjše števi­lo prebivalcev, BDP itd., dosti manjša. Zato se morajo te občine bolj potruditi, če želijo nekaj narediti oziroma uveljaviti. Eden od takšnih tipičnih primerov je reševanje vprašanja po­plavne varnosti, kjer je najlažje krivdo zvaliti na obljubljanske občine, v bistvu pa občina Ljublja­na ni opravljala svojih nalog – čistila vodotokov na delih kjer pride do ozkih grl, prav tako pa je zatajila država glede državnega prostorskega načrta in zagotavljanja ukrepov. V tem pogledu je moja naloga ta, da sem glas primestnih občin v parlamentu, da postavljam poslanska vpraša­nja in prenašam pobude na ministrsko raven, saj ima Vlada to dolžnost, da meni kot poslancu odgovarja na pobude in vprašanja, ki jih posta­ vljam kot izvoljeni v določenem okraju. V teh nekaj mesecih smo občani že spoznali, da se trudite navezati stik z okoljem, kjer ste bili izvoljeni, kakšni pa so odzivi ljudi? Treba je vedeti, da teče moj drugi mesec poslan­ske pisarne, da se sodelovanje počasi in vztraj­no gradi. Treba je vedeti tudi, da moj predho­dnik ni bil tako pogosto v poslanskih pisarnah. V tem pogledu jaz želim te stvari aktivizirati. Vsekakor pa je moj telefon vedno na razpolago, prav tako so vrata poslanske pisarne vedno od­ prta za pomoč in vsakič, ko bom naprošen za pomoč, bom naredil vse kar je v moji moči. Kako pa si predstavljate delo v poslanski pi­sarni, kdo vse in s kakšnim razlogom vas lah­ko obišče? Jaz poslansko pisarno razumem kot neposre­ dno interakcijo državljana s svojim poslancem. Vsakdo je dobrodošel. Vsi, ki pridejo, pa bodisi so bodisi niso volili zame, imajo v Državnem zboru poslanca, ki je izvoljen iz njihovega okra­ ja in to ustvarja neko vez med njima. Dolžnost poslanca je, da enkrat na mesec pride v svoj okraj in je na razpolago volivcem tistega volilne­ga okraja za kakršnakoli vprašanja, pobude ali sugestije pri delu. Pa naj si bo, da ljudje pridejo sem z osebnim problemom, do tega da podajo predlog glede reševanja katerega lokalnega pro­blema ali zgolj želijo kakšen nasvet glede posto­panja na pram državnim organom. Področja torej niso omejitev? Res je, da za veliko stvari sicer nimam pristoj­nosti, lahko pa prisluhnem, sugeriram, lahko najdem pravega sogovornika ali pa vprašanje posredujem organom, ki so zadolženi za podro­čje, ki se tiče konkretnega vprašanja ali pobude. Torej področja niso nikakršna omejitev, zato do­brodošel vsakdo. V vsaki številki Našega časopisa lahko redno beremo tudi vaše kolumne, ki v veliki meri odražajo vaša mnenja glede aktualnih politič­nih tem. Morda lahko en kratek komentar na aktualne zadeve podelite z nami tudi tokrat. Trenutno imamo kar nekaj tem – od visokih honorarjev pa do vprašanja privatizacije. Vse te so simptomatični primeri, kako nekateri v drža­vi želijo, da se nič ne bi spremenilo. Saj obstaja neka ozka skupina ljudi, ki si je v slovenskem sistemu našla neko tržno nišo, ki za njih nosi zlata jajca ali lepše rečeno velik finančni priho­dek. Zato je v njihovem interesu, da vse v dr­ žavi ostane kot je. Sam si težko predstavljam, kako lahko šole, fakultete izobražujejo o nekih sodobnih, evropskih, etičnih standardih, ob tem pa njihovi profesorji na račun vseh služijo enormno visoke honorarje. Če zakaj, je kriza do­bra zato, da je razgalila vse te stran poti razvoja slovenske demokracije. In takih gnojnih turov je v Sloveniji še veliko, tudi v podjetjih, ki so v večinski državni lasti. Teh podatkov sicer nima­mo, verjamem pa, da bi za marsikoga bili ti po­ datki poučni, da bi morda podvomil v iskrenost tistih, ki še naprej na vse pretege zagovarjajo nadaljevanje državnega lastništva. Nadja Prosen Verbič / Foto: vir: sds.si Prikupen nastop vrtčevskih otrok iz skupine Murniza Članice MTS Horjul so prikazale dobre nastope. Romanje butare velikanke skozi Horjulsko dolino B utarice in butare, kot jim pravimo v okolici Ljubljane, na drugih koncih Slovenije pa jih poznajo pod imenom pu­šelj, drenek, prakelj, snop ali beganica, se v katoliških cerkvah blagoslavljajo na cvetno nedeljo. Že vse od 9. stoletja so pomemben del velikonočne simbolike, s katero katoličani posnemamo Jeruzalem­čane, ki so s palmovimi vejami slovesno sprejeli Jezusa. Poseben običaj pa je tudi izdelovanje in spletanje butar. Ta ima večletno tradicijo tudi v Podolnici, kjer so tudi letos poskr­beli za daleč okoli najvišjo butaro. Letos je butara velikanka merila 17,40 metra, izde­lali pa so tudi 8-metrsko butaro za otroke, saj so ti pri samem delu izredno zavzeto pomagali. In tega ni bilo malo. Treba je bilo nabrati zelenje, ki so ga našli ne le na domačih obronkih, temveč tudi zunaj slovenskih meja. Podolniško butaro so tako sestavljale leskove palice, obročki iz vej vrbe ter zeleno vejevje brinja, bršljana, lovora, oljke, ciprese in rožnato grmičevje resja. Butari sta tako svojo podobo in veli­kost dobili v soboto, ko se je na vasi zbrala druščina pridnih rok in se lotila dela. Na­slednje jutro, na cvetno nedeljo, pa so se je opravil blagoslov butaric in zelenja. Po­dolniški otroci so po koncu obredja svojo postavili in pustili pred cerkvijo, može pa je čakala še dolga pot nazaj. Na poti proti Podolnici so jih že tradicionalno ustavili pri nekaj hišah ter jih okrepčali z jedačo in pijačo. Postanek na pokopališču pri sv. Urhu pa je bil namenjen poklonu vsem pokojnim gasilcem ter tistim, ki so kdaj sodelovali pri izdelovanju vaške butare, tudi vsak od njih je dobil manjšo butari­ co. Čakal jih je le še spust v dolino, kjer so jih veselo sprejeli sovaščani, ter postavitev butare velikanke, ki še danes ob razpelu krasi vaško središče. Nadja Prosen Verbič Foto: npv, šž Iz tradicije za prihodnost – izdelovanje cvetnonedeljske butarice Društvo upokojencev Vrzdenec je v soboto, 28. marca, pripravilo delavnico izdelovanja cvetnonedeljskih bu­taric. Na tak način želijo člani društva svoje znanje o izdelovanju butaric prenesti tudi na mlajše in združiti prijetno s koristnim. V soboto ob 14. uri so vrzdenški gasil­ci prijazno odstopili prostor v gasil­skem domu, ki se je za nekaj ur iz garaže za gasilski avtomobil spremenil v priroč­no delavnico in središče, v katerem se je družilo, učilo, kramljalo, obujalo spomine na stare čase, a se hkrati oziralo na pri­hodnost, na naslednji dan, ko se cvetno­nedeljske butarice po tradiciji odnesejo k žegnu.Delavnice se je udeležilo 27 ljudi. Še po­sebej so člani društva lahko veseli, da pri tem ni šlo za akcijo, ki bi zajela le starejšo populacijo, temveč so se ji pridružile prav vse generacije, od najmlajših, predšolskih otrok in osnovnošolcev, do delovno aktiv­nih in upokojencev. Posamezni člani Dru­štva upokojencev Vrzdenec so gradivo za izdelovanje butaric skrbno pripravljali že nekaj časa pred dogodkom. Pripraviti je bilo treba oblance in jih pobarvati, nabrati resje, šibje, zelenje, bršljan, oljčne vejice ... Priprava vsega tega je zahtevala kar ne­kaj sprehodov v naravo, usklajevanja in dogovarjanja. Nekateri sodelujoči so se dogodka udeležili bolj naključno, drugi z jasnim namenom, da si naredijo svojo butarico. Tako so nekateri s seboj prinesli svoj nožek ali škarje, nekateri tudi zelenje; vsak je prispeval po svojih močeh in de­lil svoje z vsemi udeleženci. Izkušenejši so nesebično delili znanje o izdelovanju butarice, druge je prežemala radovednost in pripravljenost naučiti se nekaj novega. Dogodek je potekal v prijetnem vzdušju, ko so starejši pomagali mlajšim in izku­ šeni manj spretnim. Nekateri udeleženci so v tem popoldnevu izdelali svojo prvo cvetnonedeljsko butarico, nekateri pa so jih izdelali že toliko, da jih sploh ne štejejo več. Kot se za skupna dela spodobi, smo se na koncu okrepčali s slastnimi doma­čimi piškoti, čokoladnimi jajčki, sokom in češnjevcem. Precej butaric, ki so bile narejene tega so­botnega popoldneva, so ustvarjalci nasle­dnji dan prinesli k žegnanju v Horjul; čla­ni Konjeniškega društva Zelena dolina so zapregli vozova, na katera se je nagnetlo otrok in starejših ljudi s svojimi butarica­mi in drugim zelenjem, in tako so na svoj način izkazali spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem pred skoraj 2000 leti. Prevoz otrok k žegnu v Horjul z vozovi poteka že več kot 60 let, s krajšimi prekinitvami glede na vremenske razmere, a letos smo imeli zelo ugodno vreme. Sklenemo lahko, da je izdelovanje cvetno­nedeljskih butaric na Vrzdencu zopet po­vezalo v skupnost lokalno prebivalstvo. Gre za zgleden primer sodelovanja različ­nih interesnih skupin – upokojencev, ga­silcev, vaške skupnosti, ljubiteljev konj, ki v lastni katoliški tradiciji najdejo izzive za današnji dan in za prihodnost. Zato si je le želeti, da bi tako nadaljevali, saj bo naša tradicija obstala le, če jo bomo vedno zno­va tankočutno prilagajali našemu času in potrebam, ob spoštovanju preteklosti in ozirajoč se v prihodnost. Morda ne bo od­več povabilo, da se naslednje leto v soboto pred cvetno nedeljo ob 14. uri srečamo v Gasilskem domu Vrzdenec, saj člani dru­štva upokojencev zagotavljajo, da bodo ti­stega dne spet tam. Rebeka Kunej Toplo spomladansko sonce je naravo že dodobra pre-so se vaje v drugačni obliki in s pesmijo na ustih vča­budilo iz dolgega zimskega spanca in brstenje prvih sih zavlekle tudi pozno v večer. V času božičnih pra­cvetlic že nakazuje prihod toplejših dni. Člani meša-znikov smo nanizali kar nekaj nastopov, ob bregu nega pevskega zbora iz Horjula med zimo nismo po-Ljubljanice s pesmijo zabavali in očarali mimoidoče, čivali, ampak smo se s pridnim obiskovanjem rednih s krajšim koncertom popestrili vsakdan v domu sta­tedenskih vaj skrbno pripravljali na zaključek letošnje rejših Horjul in se skupaj veselili novih dogodivščin v sezone, katere vrhunec predstavlja letni koncert. V pomladih mesecih. Ob prihajajočem koncertu se pevci mesecu septembru se je od vodenja zbora poslovila iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam tako s finanč­nekdanja zborovodkinja, zato se je začetek vaj zama-no pomočjo kot s prostovoljnim delom pomagali, da knil. Na našo srečo se je na oglas javil novi vodja zbora lahko ohranjamo kulturno dediščino in gojimo petje. Dušan Ješelnik in pevci smo ga medse lepo sprejeli. S Obenem pa vas vljudno vabimo na letni koncert, kjer svežo energijo in z zanimivimi učnimi prijemi nas je boste ljubitelji petja uživali ob poslušanju ubranih gla­privabil na tedenske vaje, ki so se ob dolgih zimskih sov in morda koga spodbudili, da se nam v septembru ponedeljkovih večerih začenjale točno ob pol osmih. tudi pridruži. Dve uri in pol sta hitro minili, v veselem decembru Za MePZ Horjul zapisala: Blanka Delalut Športna sobota v znamenju odbojke Lep športen in družaben dan smo 21. marca preživeli v dvorani OŠ Horjul, ko smo odbojkarji pomerili svoje moči. Dan horjulske odbojke, kakor smo poime­novali to tekmovanje, je v dvorano OŠ Horjul privabil skoraj sedemdeset igral­cev oz. igralk iz naše doline. Tekmovalci so se zbrali in zastopali svoje vasi. Veteran v vlogi vodje intervencije Horjul, 11. april – Na pobudo gasilskega veterana Janka Šušteršiča, ki si je ob svoji sedemdesetletnici zadal, da izpelje še zadnjo gasilsko vajo, je Gasilska zveza Horjul pripravila vajo, na kateri so prikazali gašenje gozdnega požara. tjošt s svojimi vozili zapustili domove in se podali na lokacijo požara, ki je bila sicer zadnji trenutek zamenjana. Gozdni požar naj bi zajel hrib sredi Horjula – Staje. Območje je bilo tako zelo obsežno, a 52 gasilcem, ki so na interven­cijo prihiteli s petimi vozili GVC, tremi GV1, dvema GVM1 in enim vozilom GCGP1, je uspelo pogasiti namišljeni požar. Za uspešno izvedbo so raztegnili skoraj kilometer cevi, in sicer cevi 58B ter 26C, s katerimi so izvedli odvzem iz hidranta in bližnjega potoka. Bolni­čarji so pravilno oskrbeli 3 ponesrečence. Kljub sedemdesetim letom se je Janko Šušter­ šič dobro znašel v vlogi vodje intervencije, le nad novejšo tehnologijo gasilskih postaj se je nekajkrat pritožil. Tudi sam je bil z izvedbo vaje zadovoljen, pohvalil je odzivnost in delo gasilcev ter se jim zahvalil za udeležbo. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv J anko Šušteršič je že od nekdaj gasilec s sr­ cem, ki si je ob svoji sedemdesetletnici, ki jo je praznoval lani, zaželel izpeljati še zadnjo gasilsko vajo. Njegovo pobudo so dobro spre­ jeli tudi v vodstvu Gasilske zveze Horjul, kjer je tudi sam nekoč skrbno in vestno deloval. Tako so skupaj predvideli potek gasilske vaje s prikazom tehnike gašenja gozdnega požara. Gasilsko sireno je center za obveščanje sprožil ob 9. uri. Takrat so člani prostovoljnih društevHorjul, Podolnica, Vrzdenec, Zaklanec in Šen­ Tako so nastopale tri ženske ekipe, in sicer z Vrzdenca, iz Podolnice in Horjula, ter šest moških ekip iz vasi Žažar, Vrzdenec, Ljubgojna, Zakla­nec in Horjul in ekipa Rudl puba, ravno tako iz Horju­la. Med ženskami so tokrat izstopale Horjulke, ki so bile premočne za preostali eki- koncu najboljših treh ekip. Predvsem polfinale med eki­pama Vrzdenca in Zaklanca je bil izjemno napet in šele tretji, podaljšani niz je pri­ nesel zmago Vrzdenčanom. Horjul se je v polfinalu po­meril z ekipo Ljubgojne in jo precej gladko, v dveh setih, tudi odpravil. Finale je torej potekal med »večnimi« riva­li z Vrzdenca in iz Horjula. Po dveh izenačenih setih so na koncu slavili fantje z Vrz­denca, tudi po zaslugi odlič­ne igre Janeza Mrzlikarja, ki je bil na koncu proglašen za najboljšega igralca dne­ va. Tretji so bili Zaklančani, ki so se namučili proti ekipi Ljubgojne, ki je nudila dober odpor, predvsem pa so imeli daleč najboljše navijače, ki so vsako točko pospremili izje­mno bučno, a športno. Poleg omenjenih tekem je sočasno potekal boj za naziv in odboj samo spodaj z obe­ma rokama – to je igralce po­leg tekem še dodatno pehalo. Igra se je končala, ko je prvi tekmovalec ali tekmoval­ ka osvojila sedem točk. Tudi tukaj so bili dvoboji izenače­ni, a vendar na koncu slavi najboljši. Tokrat sta to bila Ja­ nez Leben iz ekipe Zaklanca in Neja Zdešar in Horjula. Tudi šolarji so popestrili ta dan in se pomerili na tekmi med A in B. Več uspeha je bilo tokrat za prve. Zaključek pa je popestrilo še tekmovanje v točnosti od­bojkarskega servisa, kjer je bilo treba zadeti zaboj piva, kar je bila tudi nagrada. Tu­kaj so sodelovali tudi gledal­ ci navijači, zmagovalka Sara Malovrh pa je zadela cilj po približnotridesetihminutah. Torej, dan je bil resnično pe­ster in upamo, da bo še več takih. Vsem, ki so kakorkoli pi in so zasluženo osvojile naslov najboljših. Drugou­vrščena dekleta iz Podolni­ce so bila v tesnem dvoboju boljša od Vrzdenčank, ki so tako osvojile tretje mesto. Med fanti je bilo precej te­sno, predvsem v dvobojih na kralja in kraljice polja. King, kot smo poimenovali to igro, je začelo šestnajst deklet in prav toliko fantov. Seveda so tekmovali ločeno, vendar je bil sistem za vse enak. Eden nasproti drugega, prek celo­tnega odbojkarskega polja, pomagali pri organizaciji, hvala, vse, ki ste tokrat manj­kali, pa vabimo, da se pri­ družite drugo leto, saj bi več ekip in posledično navijačev Dan horjulske odbojke nare­dilo še bolj atraktivnega. U. M. Tečaj nujne in prve medicinske pomoči V prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Horjul je lani potekal tečaj prve in nujne medicinske pomoči za gasilce bolničarje, ki ga je v sodelovanju z Reše­valno postajo Ljubljana organizirala Gasilska zveza Horjul. Tečaj je opravljalo 30 gasilk in gasilcev iz celotne zveze in v 71 urah smo ga vsi opravili z odliko. Trajal je od 15. novembra do 18. decembra, Boštjan Plahutnik, Domen Vodopivec, Darko vključno s štirimi delovnimi sobotami. Ob tej Pušenjak, David Grčar, Robert Sabol, Esad Ko­priložnosti se zahvaljujemo gostilni Pr' Kozinc, čan, Uroš Gerič, Danijel Andoljšek, Vili Hrovat ki nam je vsako soboto pripravila odlično kosi-in Nataša Habjan. Razdelili so nas v tri skupi­lo, da smo lažje dojemali vse informacije, kajti ne, tako da smo lahko v enem dnevu obdelali – lačen si ful drugačen. tri teme. Teh pa je bilo velikoooo ... Tečaj je bil razdeljen na teoretični in praktični del, prav tako kot izpit na koncu. Naš najboljši - Temeljni postopki oživljanja odraslih, otrok in edini predavatelj teorije je bil gospod Anton in utopljenca Posavec, dipl. zn., z reševalne postaje Univer-- Uporaba (pol)avtomatskega defibrilatorja – zitetnega kliničnega centra Ljubljana. Snov je AED razlagal tudi iz svojih izkušenj, zato je bila še - Nagla obolenja (nezavest, omedlevica, epi­zanimivejša in smo jo hitreje usvojili. Nema-leptični napad, vročinski krči, možganska -Oprema prvega posredovalca za nudenje da smo si odšli ogledat reševalno postajo v Lju­lokrat bi lahko hitro skrenili iz učnega načrta kap, sladkorna bolezen, astma …) prve in nujne medicinske pomoči bljani. Tisti dan je bil vodja izmene g. Danijel zaradi njegovih pripovedovanj o doživetjih na - Akutne zastrupitve (splošno o zastrupitvah - Položaji za poškodovance Andoljšek, ki nam je razkazal vsa reševalna terenu, ker pa smo imeli med tečajniki tudi ma-in ukrepanje, zastrupitve s plini, zastrupitve -Pravilno dvigovanje in nošenje bolnika vozila, mehanično delavnico ter dispečersko mice, z otroki doma, so nas hitro opozorile na zaradi zaužitja snovi, zloraba drug) -Tujki v dihalih službo. Nato pa nas je g. Miran Barukčič od­to. - Porod na terenu (oskrba mamice in dojenčka) peljal na heliport, kjer je razkazal pristajalno Od našega Toneta smo se poslovili, nato pa je -Pristop, pregled, ocena in oskrba poškodo-Ogromno snovi, pa tako malo časa. No, pa je ploščad za helikopterje, strojnico, ki nadzira prišla na vrsto »akcija«. Vse naše znanje je bilo vanca vseeno šlo. Vsi smo tečaj opravili. Ob slovesu sistem za gašenje požarov na ploščadi … treba prenesti na »ponesrečenca«, delo s povoji, - Vse vrste poškodb (rane, zapleti, krvavitve, smo si namenili še aplavz – zase in za vse naše Zdaj se vsi zavedamo svoje odgovornosti in vratnimi opornicami, nosili … Praksa! piki, ugrizi, zlomi, zvini, amputacije, izpahi, odlične profesorje, ki so nam zaželeli veliko skupaj bomo bolj samozavestno poskušali po-Vsak dan praktičnega pouka so nam svoje zna-osnovna imobilizacija, poškodbe hrbtenice, sreče in malo intervencij. magati vsem, ki bodo potrebovali našo pomoč. nje predajali trije predavatelji. V vseh teh dneh glave, trebuha in prsnega koša) In tako je prišla še sobota, 31. 1. 2015, ko se nas Za gasilsko zvezo Horjul napisala Anja Lesko­jih je prišlo kar deset: -Opekline, pregrevanje telesa in podhladitve je 16 zbralo ob 9. uri na Metrelovem parkirišču, var. NAS CASOPIS 426/28.4.2015 C M Y K 28 NČ_št. 426., 28. april 2015 28 Občina Dobrova - Polhov Gradec elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Občina poziva k predlogom za občinska priznanja Občina Dobrova -Polhov Gradec podeljuje priznanja zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, zdru­ženjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, športa, znanosti, ekologije, zaščite in reševanja ter na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kakovostnejše­mu in popolnejšemu življenju občanov in ki imajo pomen za razvoj in ugled Občine Dobrova - Polhov Gradec. Priznanje je lahko podeljeno tudi posmrtno. Katera priznanja obstajajo in kakšni so pogoji, si preberite na koncu občinskih strani – v sklopu uradnih razpisov. Prvomajska budnica v naši občini Godba Dobrova - Polhov Gradec se bo letos pridružila množici godbenikov, ki v zgodnjem jutru budijo k praznovanju širom po Sloveniji.Budnica se bo ob 6. uri zjutraj začela v Šentjoštu in nas na svoji poti prek Pol­hovega Gradca in Gabrja do Dobrove razveseljevala z dobro glasbo. Z veseljem in okrepčilom jih sprejmimo, da nas bodo naslednje leto zopet obiskali. Občini že tretjič certifikat ISSO Zlati kamen Na letošnjem dnevu slovenskih občin, ki je Občina Dobrova -Polhov Gradec je bila tudi potekal 10. marca v hotelu Golf na Bledu, se je letos izbrana za eno izmed najbolj prodornih prav tako podeljeval certifikat ISSO Zlati ka-občin, ki zaradi svoje razvojne, v prihodnost men, ki ga lahko pridobijo občine, ki ponujajo in v dobro občanov usmerjene dejavnosti po­prebivalcem kakovostno raven življenja, torej meni primer dobre prakse in zgled za preosta­jih odlikuje solidna in uravnotežena stopnja le. Prejemnic certifikata ISSO Zlati kamen je razvoja. Te pa se izbirajo v okviru slovenske bilo letos osemnajst, le štiri pa ta naziv dose­ISSO-raziskave projekta Zlati kamen, ki na gajo že tri leta zapored, med njimi je tudi Ob­podlagi 54 kazalnikov z osmih različnih po-čina Dobrova - Polhov Gradec. dročij zbira konkretne in merljive podatke ter Nadja Prosen Verbič jih združuje v indeks ISSO. Občina Dobrova - Polhov Gradec obvešča Objava javnega razpisa za - subvencioniranju šolske prehrane osnovno­dodeljevanje socialnih po-šolcem v šolskem letu 2015/2016; moči v Občini Dobrova -- kritju drugih stroškov in izdatkov z name-Polhov Gradec v letu 2015 bo nom premostitve trenutne materialne ogro­odprta z 28. aprilom 2015 na ženosti v letu 2015. spletni strani občine. Predmet javnega razpisa je Vloga za dodelitev občinske socialne pomoči dodelitev socialnih pomoči, ki so namenjene: bo z dnem 28. 4. 2015 dostopna v sprejemni pi­ - subvencioniranju šole v naravi v šolskem sarni Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara letu 2015/2016 (zimske šole v naravi za učen-cesta 13, Dobrova, in na spletni strani www. ce 6. razreda Osnovne šole Dobrova in učen-dobrova-polhovgradec.si. ce 6. razreda Osnovne šole Polhov Gradec ter poletne šole v naravi za učence 4. razreda Rok za oddajo vlog: 29. 5. 2015. Osnovne šole Dobrova in učence 5. razreda Osnovne šole Polhov Gradec); Dodatne informacije po telefonu (01/360 18 00) - subvencioniranju nakupa šolskih potrebščin ali elektronski pošti info@dobrova-polhovgra­osnovnošolcem v šolskem letu 2015/2016; dec.si. Občinski svet dal zeleno luč za obnovo objekta Pristava Na zadnji občinski seji, 1. aprila, je občinski graditi, zato je v interesu občine, da se Pristava svet sprejel sklep o pridobitvi stavbne pravice glede na obstoječe načrte revitalizira in uredi, za zemljišče pri nepremičnini parc. št. 138/0, k. da bo objekt čim prej služil kulturnim in turi­ o. 1986 – Polhov Gradec, v delu s 332 m2 po-stičnim dejavnostim. vršine, ki se nahaja poleg dvorca Pristava, pri Nadja Prosen Verbič Polhograjski graščini. Soglasno potrjeni sklep dovoljuje podpis po­godbe med Občino Dobrova - Polhov Gradec ter lastnikom zemljišča, državo Republiko Slovenijo oziroma njenim upravljavcem, Skla­dom kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Stavb­na pravica, ki bo vknjižena tudi v Zemljiški knjigi in bo občini dodeljevala pravico graditi in revitalizirati objekt Pristava, bo s pogodbo pridobljena za dobo 99 let, in sicer proti plačilu letnega nadomestila, ki bo občino stalo 874,88 evra na leto. Z novim prostorskim aktom je namreč navedeno zemljišče pridobilo pravico daljevanje zastavljenih projektov. Člani Občinskega sveta Občine Dobrova Pol­hov Gradec so na 4. redni seji sprejeli Prora­čun za leto 2015, ki je bil v javni obravnavi vse od januarske seje. Na tej seji so bili občin­ski svetniki seznanjeni z vsemi dokumenti, ki zadevajo proračun – Odlok o proračunu, splošni in posebni del ter Načrt razvojnih programov. Obseg načrtovanih proračunskih sredstev je v primerjavi s preteklimi leti višji tako na ravni prihodkov kot odhodkov. Pro­računski prihodki so tako načrtovani v višini 9.530.985 EUR, odhodki pa v višini 11.099.365 EUR. Spremembe glede prihodkov naj bi bile na postavki drugih davčnih prihodkov, odhodki pa so kar precej višji na postavkah investicij, saj občina še v tem letu načrtuje vlaganja v izgradnjo mrliških vežic v Polho­vem Gradcu, Šentjoštu in Črnem vrhu, prav tako večji del sredstev namenja dograditvi regijskega centra za ravnanje z odpadki in izvajanju komunalne dejavnosti na Selu, ve­čji finančni zalogaj pa se bo z letošnjim letom začel vlagati v izgradnjo javne kanalizacije na območju Srednje vasi ter čistilne naprave v Polhovem Gradcu, pričakovano pa so kar za 120% povečana sredstva na postavki inve­sticijskega vzdrževanja in gradenj občinskih cest, saj se na mnogih območjih še vedno ču­tijo posledice lanskoletnih naravnih nesreč. Razhajanje med načrtovanimi prihodki in odhodki pa tiči v novi zadolžitvi, ki jo v viši­ni 1,5 milijona evra občina načrtuje za namen izgradnje in ureditve centra na Dobrovi. Županu in drugim občinskim delavcem je Sprejet proračun za leto 2015 in zaključni račun za leto 2014 Dva izredno pomembna in obsežna dokumenta Proračun občine Dobrova – Pol­hov Gradec za leto 2015 ter Zaključni račun proračuna občine Dobrova – Polhov Gradec za leto 2014 je občinski svet obravnaval in potrdil na preteklih občin­skih sejah in tako načrtovani strategiji občinske uprave dala prosto pot za na- Rezervacija vrtca podaljšana na 60 dni Občinski svetniki so na aprilski seji ugodili želji nekaterih staršev, ki so podali predlog, da bi rezervacija v času počitniške odsotnosti otroka po novem lahko trajala 30 ali 60 koledarskih dni. Slika je simbolična. Odbor za družbene dejavnosti je občinskemu svetu podal predlog o spremembah Pravil­nika o sprejemu otrok v vrtec in plačevanju oskrbnine v Občini Dobrova - Polhov Gradec. bilo zastavljeno kar nekaj vprašanj o posame­znih projektih in predvidenih sredstvih, več­krat pa je bila izražena pobuda, da bi se obči­na morala pogosteje posluževati razpisov za pridobitev evropskih sredstev. Župan je tudi to pojasnil, in sicer z navedbami projektov, ki so se financirale s pomočjo evropskih sred­stev ter z navedbami teh, kjer so zaradi ume­ščenosti v osrednjeslovensko regijo oziroma razvitosti občine, izpadli. Obsežen dokument, ki zajema celoten pre­gled finančnega poslovanja občine za prete­klo leto, je bil občinskim svetnikom predsta­vljen na zadnji aprilski seji. Skupni prihodki so bili realizirani v višini 6.341.359 EUR, kar predstavlja slabih 90,3% realizacije spreje­tega plana, medtem ko je vrednost skupnih odhodkov znašala 6.333.806 EUR oz. 87 % realizacije. Realizacija tako na ravni prihod­kov kot odhodkov je sicer vzorna, a razlog ni le v dobrem poslovanju občine, pač pa tudi v zadnjem rebalansu proračuna, sprejetem šele sredi decembra 2014. Občina se v preteklem letu ni posebej zadolževala, odplačala pa je dolg v znesku 262.570 EUR. Stanje na raču­nu na zadnji dan leta 2014 je bilo tako 520.810 EUR. Nov občinski svet je kot rečeno konec lanske­ga leta sicer že razpravljal in sprejel rebalans proračuna za 2014, vendar so bili nekateri no­voizvoljeni svetniki do potrditve zaključnega računa kljub temu zadržani, saj pri predho­dnem usklajevanju niso sodelovali. Nadja Prosen Verbič Sadjarji, škropite drevje zgolj v jutranjih ali večernih urah! Spremembe se v celoti nanašajo na rezervacijo v času počitniške odsotnosti otroka, ki jo lah­ko koristijo enkrat na leto, in sicer od 15. junija do 15. septembra, napovedati pa jo morajo do 5. junija. Rezervacija pa po novem lahko traja ne le 30, temveč tudi 60 koledarskih dni. Za to obdobje starši plačajo 70 % od plačila, ki jim je določeno z odločbo o višini plačila za program vrtca. Župan Franc Setnikar je svetnike sezna­nil, da je odbor proučil tudi finančne posledice te spremembe, ter dejal, da razlike v tem obdo­bju niso velike, zato je prav, da se otrokom, ki imajo možnost v času počitnic bivati doma, to tudi omogoči. Nadja Prosen Verbič Čebelarsko društvo Dolomiti v času, ko drev­je brsti in cveti in je škropljenje v sadovnjakih, po vrtovih, poljščinah in drugod najpogostej­še, OPOZARJA, naj se škropljenje opravlja v točno predpisanih odmerkih in izključno v poznih večernih urah, saj takrat čebele niso več aktivne in tudi veter ne bo povzročal ve­čjih težav. Dejstvo je namreč, da je škropljenje dreves ena od večjih težav, s katerimi se srečujejo čebelarji. Stanje se je z uporabo neškodljivih škropiv sicer izboljšalo, a še vedno se dogaja, da sadjarji ne upoštevajo navodil in priporo­čil ministrstva za kmetijstvo, ki določa vrste škropilnih sredstev ter narekuje čas škro­pljenja. Sadjarji se bodo morali zavedati, da z neupoštevanjem navodil škodijo tudi sebi, saj brez čebel ne bodo pridelali kakovostnega sadja. Čebelarsko društvo Dolomiti 70 let od konca vojne – življenje ob nemški meji Meja ni samo delila življenj, ampak jih tudi jemala Suhi Dol, Planina, Zalog – Čez zahodni del Občine Dobrova - Polhov Gradec je med drugo svetovno vojno potekala meja med nemškim in italijanskim okupacijskim območjem. Medtem ko Italijani meje niso varovali z namensko infrastrukturo, so se Nemci tega lotili temeljito: s širokimi poseki, ograjo, bodečo mrežo, miniranimi polji in stražnimi stolpi. Hiše, ki so bile meji »v napoto«, so podrli, gozdove neusmiljeno posekali, domačine pa izkoriščali za delo. Mejni režim je tako prinesel veliko solza, celo ugaslih življenj, spet drugim pa možnost zaslužka s tihotapljenjem. V začetku aprila je skupina zanesenjakov, v sestavi Milan Košir s Črnega Vrha, Janez Cankar s Planine, Matevž Košir iz Suhega Dola in Lojze Oblak iz Šentjošta, očistila temelje nem­škega stražnega stolpa na pobočju hriba Kovček v Suhem Dolu. Kot je dejal Milan Košir, s tem nikakor ne želijo poveličevati nemškega režima, pač ravno obratno: »Želimo, da naši zanamci vedo, kaj je to območje prestajalo med vojno – koliko nekega trpljenja, koliko solza – in ne nazadnje koliko življenj je bilo izgubljenih ob tej meji.« Temelje, ki kot veliki nemi spomeni­ki štrlijo iz gozdnih tal, so označili z začasnimi smernimi tablami, ki vas s ceste (Suhi Dol–Goli Vrh) usmerijo k stolpu. Dogovor z občino je tak, da bo slednja še letos poskrbela za enovite in­formacijske table, ki jih bo postavila pri temeljih omenjenega stražnega stolpa v Suhem Dolu, v Medvedovem malnu med Butajnovo in Zalo­gom, kjer so zaradi nemške meje podrli hišo, in v Zalogu pri mostu. Čez noč spremenili podobo krajine 2. marca 1942 je posebna nemška komisija pri­spela na teren ter z zemljevidom v rokah in vedri barve, s katero so trasirali po drevesih, določila območja, kjer je potekala meja: od Ko­širjevega Kovčka do Marinčeve Planine in od tam v Polhov Gradec. Sekali so okoli 50 metrov na široko, delo pa končali v maju. Kot se spo­minja Matevž Košir, rojen 1938, je lahko lastnik sam odstranil les, sicer so mu ga prisilni delavci, hkrati pa se je lahko za omenjeni les obrisal pod nosom. Vej niso smeli skladati na kupe, temveč so jih razmetali po čim večjem območju, da bi tudi na ta način zatrli rast podrasti. Prihajale so cele procesije prisilnih delavcev. V začetni fazi, ko so odstranjevali les, so to bili še večinoma do­mačini, ko so začeli »plesti« mejo, pa predvsem z Gorenjske. »To so bili večinoma od 18 do 45 let stari moški, mobilizirani Slovenci.« Na naj­bolj izpostavljenih mestih so postavili 2 metra visoko pleteno ograjo, na vrhu katere je bila v treh vrstah bodeča žica. Za njo so po tleh polo­žili dva do tri metre na široko zveriženo bodečo žico, nato pa nekaj metrov na široko še pehotne mine. Mine je položila vojska, vse preostalo delo so opravili mobiliziranci. Vsa mejna infrastruk­tura je bila postavljena na italijansko stran, da je lahko nemška patrulja ob meji neovirano pa­truljirala. Kjer je meja sekala cesto, so postavili zapornico s stražarnico ali celo vrata – kot na primer na Planini. Hišo podrli, ljudi izselili Vse, kar je bilo na poti predvidene meje, se ji je moralo umakniti: ne samo najlepše smreke, temveč tudi hiše. Kronist Janez Cankar s Plani­ne piše v svoji kroniki, da so domačinu Malovr­hu 7. maja ukazali, naj se izseli, tri dni pozneje pa so mu hišo podrli. Pomagali so domačini, da si je na ta način ohranil želene premičnine, sicer bi Nemci vse skupaj zravnali z zemljo. Prese­ljen je bil tudi Medvedov mlinar, ker so objekt podrli. Selili so ga krajani Črnega Vrha. Po do zdaj zbranih podatkih Milana Koširja naj bi na današnjem območju Občine Dobrova -Polhov Gradec podrli kar deset objektov. »Ne morete si predstavljati, koliko solza je bilo, koliko moledo­vanja po premestitvi meje, koliko molitev … V redkih primerih so Nemci preskrbeli nadome­stno lokacijo za naselitev, v večini primerov pa se je vsak znašel, kakor se je najbolje znal. Med­sosedska pomoč še nikoli ni bila na taki preiz­kušnji kot tedaj,« pravi Košir, ki je vojno dočakal kot šestletni deček. Nad pokrajino se dvignejo stražni stolpi Po sedanjih podatkih naj bi bila na območju občine dva obmejna stražna stolpa: v Suhem Dolu v Kovčku in na Planini (eden je stal tudi na Goljeku pod Grmado, a ta po spremembi mej pred leti ni več v občini). Postavili so ju jeseni 1942. Matevž Košir se spominja, da so v gozdu pobrali najlepša drevesa in iz njihovih debel zgradili okoli 30 metrov visok stolp. Štirje no­silni drogovi so bili iz dvojnih debel, na vrhu pa je bilo približno 3 x 3 metre veliko pokrito stra­žarsko mesto. Stene so bile dvojne, vmes pa je bil pesek. Stolp na Planini, od katerega se je celo ohranila fotografija, je bil nekoliko nižji, ker je bil postavljen na boljši razgledni točki. Dostop do stražarskega mesta je bil po lestvi, medtem ko je imel tisti v Kovčku lesene stopnice. V obeh primerih so zraven stolpa zgradili še bunker in pripeljali telefonsko povezavo. Mejo nadzorovali predvsem koroški Slovenci Matevž Košir se spominja, da so bili nemški vojaki, ki so bili v mejnih patruljah, večinoma koroški Slovenci. To so bili »navadni vojaki«, Wehrmacht, ki so znali slovensko in so se tako tudi pogovarjali z domačini. Pravi, da se jim je videlo, da je tudi njim vojna v velikansko breme in da si je ne želijo. Nekateri so bili celo tako prijazni, da so povedali, kje se nahajajo mine, ali opozarjali domačine, da so določeni deli minirani. Drugačne pa so bile nemške policij­ske enote, esesovci, ki so bili nastanjeni v šoli v Lučinah. »To so bili trdi in neusmiljeni ljudje, nacisti v pravem pomenu besede. Teh smo se re­snično bali.« Spominja se, kako jih je presenetil neki višji predstavnik nemške vojske iz Lučin, po imenu Riedl. Veljal je za »trdega Nemca«, a ko je nekega zimskega večera v snežnem me­težu skupaj s patruljo prišel h Koširjevim, se mu je ob žganju razvezal jezik: v slovenščini je priznal, da je tudi on koroški Slovenec, doma iz Železne Kaple. Italijani kapitulirajo, a meja ostane Čeprav so Italijani v drugi polovici leta 1943 ka­pitulirali, njihova ozemlja pa so na Slovenskem zasedli Nemci, je meja kot fizična prepreka ostala. »Mine, žica, stolpi … vse to je ostalo na svojem mestu, odprli so le cestne zapornice,« pojasnjuje Matevž Košir. Območje je bolj ali manj ostalo nedotaknjeno do konca vojne, ko so prišle enote tedanje Jugoslovanske armade in deminirale celotno mejno območje. Za železne palice, ki so nosile bodečo žico, so se »zagrebli« domačini, saj so bile več kot dobrodošle pri gra­dnjah hiš ali v kovaštvu. Nekateri so pocinkano bodečo žico vstavili v temelje novih hiš, drugi so železo samo preprodajali. Takoj po vojni so podrli tudi stražna stolpa. Matevž Košir se spo­minja, da je prišla armada in oba zminirala. Od tistega na Planini ni ostalo nič oziroma je danes tam njiva, od tistega v Kovčku pa so še danes vidni temelji, ki opozarjajo na velikost objekta in na norijo tistega časa. Brez žrtev ni šlo Po podatkih Milana Koširja naj bi v času vojne za posledicami vzpostavljene meje (predvsem minskega polja) umrlo devet civilistov. Eden teh je bil tudi stari oče Matevža Koširja, ravno tako Matevž, ki ga je mina raznesla 1942 zaradi prevelike radovednosti. Odpravil se je gor proti gozdu, od koder so prišli nemški vojaki, da bi videl, kaj so naredili, ni pa vedel, da so območje ravno tedaj minirali. Na njegovo tragično smrt še danes spominja križ z razpelom ob cesti Suhi Dol–Goli Vrh. Žalostno je bilo tudi že po vojni, ko je prišla posebna ekipa vojske, da bi razmi­nirala območje. Eksplozija je bila usodna za mladega fanta s Štajerskega, ki so ga pokopali v sosednjih Lučinah. Staršem se je ob parah srce paralo, saj sta na fronti izgubila že tri sinove, če­trtega pa sta skrivala. Po vojni se je nič hudega sluteč odzval vpoklicu na služenje vojaškega roka, nakar so ga poslali v enoto za deminira­nje. Ironija usode? V spomin in opomin Informativne table, ki bodo do konca poletja postavljene ob treh obeležjih, bodo v opomin in spomin prihodnjim rodovom na čas, ko je brezglavi človeški napuh povzročil neizmerne količine gorja po vsem svetu. Milan Košir pravi, da se moramo iz zgodovine učiti, da se nam ne ponovi. »Zato ne smemo pozabiti, koliko gor­ja so pretrpeli ti ljudje. Bili so vpeti v vojno in hkrati še v mejni režim, ki jim je omejeval gi­banje, marsikje presekal posesti, v skrajnih pri­merih celo porušil domove. Ne dovolimo, da se to še kdaj ponovi!« Gašper Tominc Zaradi meje so podrli hiše: Grajsko bajto, Kovčk (v Polhovem Gradcu), Urhovc (Mačkov graben), Zalaznikova hiša (Zalog), Pr' Šte­fan (Zalog), V Nartu (pri Zalogu), Trnovc (Srednji Vrh), Medvedov maln (Pla ni na), Malovrh (Butajno­va), Součk (Lavrovec) Polde: »Ti, Ivan, a sem ti že povedal, zakaj je v ali plesa. Zato je veliki ponedeljek predstavljal cerkvi na vrh zvonika vedno petelin?« dan sprostitve, plesnih zabav in splošnega ve-Ivan: »Ne, nisi še. No, povej.« selja. Fantje in dekleta so za to priložnost lah- Ko je leto na Polhograjskem skoz' 11. aprila se je v Polhovem Gradcu zgodil večer ljudskega izročila na malo dru- Polde: »Ja, zato, ker če bi bila kura, bi mežnar ko oblekli najlepšo obleko, ki so jo premogli, gačen način. Folklorna skupina Grof Blagaj Polhov Gradec je ob svoji 15-letnici težko po jajca hodil gor v zvonik.« in odšli v gostilno na ples. Tudi z dobrotami delovanja na odru prikazala veselje kmečkih ljudi ob različnih priložnostih – niso skoparili. Na mizi je bilo vedno nekaj do- Ivan je tako kot vsako leto praznoval svoj god, brega za pod zob, glede na običaj seveda. Naj skozi igro, pesem, ples in zanimive zgodbe. zato so mu fantje in dekleta iz vasi prišli ofirat na tem mestu za vse dvomljivce povemo, da so V prečudoviti deželi belih blagajevk so vedno Vendar to ni bila plesna folklorna prireditev, oz. voščit za god. Ivan jih je pogostil, oni pa so fantje mučeniki v predstavi jedli prave vam­živeli veseli ljudje. Globoke gube na obrazih so kot smo jih večinoma vajeni. Iz običajev so se-mu zaplesali. Prav veselo je bilo. Zatem so se pe, skuhane na isti dan. In to je dišalo po vsej ravnali s smehom. Radi so peli in plesali. Naj-stavili zanimivo zgodbo, ki se dogaja v vaški oglasili kosci po napornem delu, saj so bili žej­dvorani. Poleg tega je bila prireditev predvsem prej kar tako, ob kmečkih opravilih po hišah gostilni Pri Pratkarju, kjer so se kmečki ljudje ni in utrujeni. Vendar ne toliko, da ne bi zapeli zabavna, zato sta gledalcem v dvorani dve uri in skednjih, ob nedeljah popoldne pa tudi v ob raznih dogodkih in praznikih skozi leto ve-in zaplesali z grabljicami, ki so se jim pozneje še prehitro minili. gostilni. Po drugi svetovni vojni pa so se lju-selili, plesali in peli ter si povedali marsikate-pridružile. Kako so se vrtela krila! V prejšnji številki časopisa so nas folkloristi bitelji kulture začeli združevati v kulturno-ro zgodbo. Običaji so povzeti po knjigi Jožice Po stari navadi so novorojence nosili h krstu že vabili na svojo prireditev in obljubljali veliko -umetniških društvih in prikazovati ljudski in Jožeta Kavčič: Ko je leto na Polhograjskem drugi ali tretji dan po rojstvu. Na poti domov zabave, zanimivih zgodb in precej drugačnosti. ples in petje širši javnosti. Tako je bilo tudi v skoz'. Tako so plesalci poleg plesa zgodbo tudi pa je bil obvezen postanek v gostilni, da so na Povabili smo vas na večer ljudskega izročila na Polhovem Gradcu. In pred šestdesetimi leti je v odlično odigrali z zanimivimi dialogi, zraven krščenca še nazdravili. Kmalu izvemo, da ima malo drugačen način. In uspelo jim je več kot okviru kulturno-umetniškega društva nastala pa še zapeli. Dogajanje so popestrili Nagajivčki novega leta dan polno posebnosti in nepisanih to. Glede na pozitivne odzive gledalcev so lah­tudi prva folklorna skupina. Od takrat naprej (otroška folklorna skupina TD Briše) in citrarka pravil, ki jih Polde razloži Ivanu že navsezgo­ko nase ponosni, saj navdušenju in čestitkam ni so plesale vse generacije. Leta 2000 si je novo-Urša Rožmanec, ki nas je svojim nežnim igra-daj zjutraj. Tudi maškare so na pustni torek bilo konca. Prikazali so namreč predstavo, vre­nastala skupina nadela ime Folklorna skupina njem popeljala daleč od vsakdanjih skrbi. prišle po dobrote. Veljal je običaj, da bolj ko sta dno svojega jubileja. Še enkrat iskrene čestitke Grof Blagaj in pod tem imenom nastopa že 15 Vsebina igre na kratko: Oštirju Ivanu in njegovi se gospodinja in pust vrtela pri plesu, boljša za odlično pripravljeno in odigrano predstavo! let. ženi Cilki ni nikoli dolgčas, saj je gostilna ve-letina se je obetala to leto pri hiši. In vsako leto Vsa ta leta niso skrbeli le za ohranjanje ljudske-dno polna. Pa tudi vaški posebnež Polde ima meseca marca, ko moški praznujejo dan mu-Ob tolikšnem številu pozitivnih komentarjev ga izročila na področju plesa, ampak tudi na vedno kaj pametnega povedati. Njegove hudo-čenikov, je bila navada iti k maši, potem pa na že razmišljajo o ponovitvi. Napovedi, kdaj in področju petja in ohranjanja ljudskih običajev. mušne zgodbe so povzete iz knjige Milke Bokal vampe v gostilno. In že je tu velika noč. Ta-kje se bo zgodila, lahko spremljate na spletni Zato so ob letošnji obletnici pripravili nekaj po-Jaz sem višje kot Marija. Ena izmed krajših gre krat so se ljudje razživeli, saj cerkev v postnem strani www.fs-grofblagaj.si. sebnega, drugačnega in predvsem zanimivega. takole: času ni dovoljevala nikakršnega veseljačenja Anita Kobe Razstava rož iz krep papirja tudi z udeležbo dobrovskih upokojenk Na 3. vseslovenski razstavi rož iz krep papirja, ki je potekala 21. in 22. marca na Vranskem, je sodelovalo tudi Društvo upokojencev Dobrova, ki je prispevalo čudovit suhi aranžma ter bogato stojnico suhega cvetja. Izdelovanje rož iz papirja je hvalo za ohranjanje tovrstne razstave v dobrih dveh me­ tja začela obujati pred sedem­ opazovanje narave, je navduši­ dogovarjajo za pripravo razsta­ bila nekoč na podeželju moč­ kulturne dediščine so izrazili secih izdelale najbolj pridne najstimi leti, danes pa svoje la že mnoge. Zato se je nabralo ve. no razširjena rokodelska de­ tudi gostje na sobotnem od­ članice, ki se v jesenskih in znanje prek delavnic in drugih že kar nekaj materiala, ki ga bo Nadja Prosen Verbič javnost. Cvetje, ki nikoli ne prtju, med njimi prav tako zimskih mesecih sicer redno priložnosti rada posreduje na­ mogoče videti kaj kmalu, in to Foto: npv ovene, je služilo za spletanje župan Občine Dobrova -Pol­ srečujejo na delavnicah suhe­ prej. S svojimi mojstrovinami, v Polhograjski graščini, kjer se pogrebnih vencev, z njim so hov Gradec Franc Setnikar ter ga cvetja. Te že nekaj let vodi za katere sama pravi, da je zaljšali razpela, predvsem pa župan Občine Vransko Franc Anica Tomšič, ki je tradicijo važna natančnost, vztrajnost, je bilo to cvetje namenjeno za Sušnik. Zbrane je nagovorila izdelovanja papirnatega cve-potrpežljivost, predvsem pa poročne šopke in venčke ter tudi pobudnica razstave Mar­šopke za vojake nabornike in tina Felicijan, s svojo pesmijo novomašnike. in plesom so program pope-Tudi na Vranskem, ki je že strili domači kulturniki, žu­tretjič gostilo vseslovensko pnik Jože Turinek je poskrbel razstavo rož iz krep papirja, za blagoslov butaric, direk­se je našlo nekaj poročnih in torica Etnografskega muzeja naprsnih šopkov ter drugih dr. Bojana Rogelj Škafar pa za čudovitih cvetlic, ki bi jih člo-uradno odprtje razstave. Le­vek skoraj zamenjal z narav-tošnja novost so bili cvetlični nimi. Da je ta stara ljudska tepihi na sredini prostora, ki ročna spretnost pri nas še ve-so predstavljali razstavljavce, dno močno prisotna, govori njihove posebnosti in lepote. podatek, da je na razstavi letos Društvo upokojencev Dobrova sodelovalo 100 razstavljavcev se je predstavilo s čudovitim iz vse Slovenije – skupin ali aranžmajem raznobarvnih posameznikov, skratka, ljubi-podleskov iz krep papirja. Več teljev papirnatega cvetja. Za-kot 900 cvetov so za namen Predstavitev dveh restavratorskih delavnic in obnove Možinetove hiše v Šentjoštu Kdaj: četrtek, 14. 5. 2015, ob 10.00 Kje: Šentjošt, različne lokacije Kontakt: www.restavratorstvo-sentjost.si Vstopnine ni. 10.00–18.00, Anita Klančar (samozaposlena v kulturi) in Kon­servatorsko-restavratorski atelje Šentjošt, Šentjošt nad Horju­lom 75: Ogled restavratorske delavnice bo možen preko celega dne. Ob 10. uri bo predstavitev delavnice in prezentacija zadnjih projektov. 10.00–18.00, Podobarstvo Kavčič, d. o. o., restavratorska delav­ nica, Šentjošt nad Horjulom 13A: Ogled restavratorske delavnice bo možen preko celega dne. Ob 11. uri bo predstavitev delavnice in prezentacija zadnjih projektov. 12.00, Možinetova hiša, Šentjošt nad Horjulom 9: Obnova Možinetove hiše – od snovanja do izvedbe obrtniških in restavratorskih posegov. Projekt obnove bo predstavljen s krajšim predavanjem in ogledom objekta. je, kjer so intenzivno pilili melodije in se, nekateri tudi prvič, srečali z več-Iz poslanske klopi Anžeta Logarja glasnim petjem ljudskih pesmi; temu Otroški in mladinski pevski zbor – kot otroški in kot mladinski zbor daje zborovodja velik poudarek, saj Vikend petja in druženja Osnove parlamentarizma Višajčki sestavlja okrog 35 osnovno-Višajčki. Največja pohvala za lepo se ji ohranjanje dediščine slovenske­šolcev, torej otrok med 6. in 14. letom uglašeno otroško petje gre mladi in ga ljudskega večglasja zdi izrednega starosti, in deluje v okviru Kulturne-energični zborovodkinji Emi Nartnik, pomena. Sicer pa vikend ni minil le v po slovensko ga društva Gregor Rihar. S svojimi sicer absolventki magistrskega študija znamenju petja, prav tako ni šlo brez mladimi glasovi lepša cerkvena bo-muzikologije, ki je zbor prevzela leta vsakodnevne telovadbe, športnih iger Zadnjič sem skupaj s poslancema iz SMC in SD goslužja, kulturne prireditve v kraju 2008, pred njo sta ga vodili pianistka ter družabnih večerov, ki so bili po­ sodeloval na neki javni tribuni, kjer je tema nane­in občini ter druge posebne dogodke, Katarina Tominec in Kristina Rihar. gosto polni smeha in dobre volje, in sla tudi na aktualne politične dogodke. Naši po­kot so na primer poročni obredi, kjer Ema je prav tako izredna glasbenica, seveda ni manjkalo otroških norčij slušalci so bili študentje magistrskega študija. Za­se mu priložnostno pridruži tudi sim-saj ima končano nižjo glasbeno šolo in navihanosti. Vikend, ki ni bil po­ nimiva razprava, razgledano občestvo. In njihovo fonični orkester domačih instrumen-iz violine, igra pa tudi violo. Poleg memben le zato, ker se je v nekaj dneh temeljno vprašanje? »Zakaj se tam v parlamentu talistov. Izredno lepo jim je prisluh-tega je opravila številne tečaje – di-izboljšal zven pevskega zbora, ampak ne morete zmeniti med sabo?!?« niti, saj njihovi nastopi zaradi otroške rigiranja, uvajanja večglasja v otro-tudi ker so se imeli otroci lepo, celo Gre za frazo, ki nam jo mediji v zadnjem času razigranosti niso le simpatični, tem-ški pevski zbor, seminar gospela in brez telefonov, so zaključili z nedelj­ vztrajno servirajo skupaj z že skoraj ponarodelo več tudi pevsko izredno kakovostni. spirituala, skratka, predana je glasbi skim nastopom za starše. Vsi drugi krilatico »vsi so isti«. Rezultat tovrstnega poeno-O tem zadnja leta pričajo tudi ocene in predvsem otroškemu zborčku, ki pa smo jim lahko prisluhnili že med stavljenega pogleda na politiko je znan – vsako­kratna zmaga strank »novih obrazov«. Pozitivna Slovenija, Državljanska lista, SMC ... Ekspresne zmage pa v zmagovalcih porajajo tudi različno do­jemanje razlogov za takšen uspeh. Njihova zmaga sicer ni rezultat dolgo­trajnega vztrajnega dela, ampak bolj stvar trenutka – biti ob pravem času na pravem mestu. Ker so volivci tako razočarani nad aktualnim stanjem, se zlahka odločijo »kupiti srečko« v podobi nove, v medijih često idealizi­rane strankarske ponudbe. Zato me ni posebej presenetil nastop poslanca SMC na prej omenjeni de­bati, ko se je pridušal nad poslansko funkcijo, češ da je parlament čista izguba časa, saj na primer o dveh točkah parlamentiramo tudi 12 ur. Po njegovem bi lahko te stvari bistveno hitreje in učinkoviteje sprejemali brez nepotrebne razprave. Hm, je to uradno mnenje največje vladne stranke? Pomudimo se malce še na opozicijski strani. Sem namreč eden od »kriv­cev«, ki (lahko) razpravo o tistih dveh točkah iz razprave poslanca SMC razvleče pozno v noč. Kdor misli, da je to narobe, hkrati pa greje poslanske klopi, ne vem, kaj potem počne v parlamentu. Naj si malce ogleda kakšno parlamentarno zasedanje v zibelki demokracije – Veliki Britaniji. Tam raz­prava med opozicijo in vlado ni samo maratonska. Je tudi burna in mesto­ma kaotična. Cmokanje, huronski glasovi in glasno zmerjanje – to ni nič nenavadnega za tradicionalno parlamentarno demokracijo. Razmišljanje o tem, da je aktivna parlamentarna razprava nekaj nepotrebnega, sodi bolj v neki drugi čas ali pa na kateri drugi kontinent. Recimo azijskega. Ple­narna zasedanja Centralnega komiteja Komunistične partije Ljudske repu­blike Kitajske so res takšna, da sprejemanje odločitev poteka z bliskovito naglico. Predsedujoči prebere odlok, vpraša, kdo je za, in v trenutku se dvigne vseh 300 rok k višku. Odločitev sprejeta. Pa še eno »prednost« ima ta sistem – zaseda samo enkrat letno, vmes pa politična elita živi lagodno in komentarji komisije Območne re-skupaj z njo odlično deluje in se nad-preteklimi prazniki oziroma jih bomo življenje vladajočega ... vije OPZ in MPZ »Pesem pomladi« grajuje. lahko srečali kaj kmalu na prihajajo-Tisti, ki ne sedijo v parlamentu, menijo pa enako kot poslanec SMC, imajo (v organizaciji Javnega sklada za kul-Svoj pester repertoar, ki obsega otro-čih dogodkih. Vsem, ki se jim bi že-pri roki zelo elegantno rešitev. Neposredni prenos sej DZ ima eno nadvse turne dejavnosti), ki se je zadnja leta ške duhovne skladbe in posvetne leli pridružiti in postati del zbora, pa priročno funkcijo – lahko ga izklopiš. Posebno v sončnih dneh je takšen kot edini otroški zbor znotraj občine skladbe slovenskih ter tudi tujih sporočajo, da so njihova vrata odprta izbor neprecenljiv. In če ne želiš biti zaradi politike jezen vsak dan, je to redno udeležujejo. Ta pa jih je tudi le-skladateljev, Višajčki urijo na rednih vsako soboto dopoldne in da bodo no-skoraj nujen ukrep. Poleg tistega seveda, da ne »kupiš« vsega, kar ti servi­tos vodila naprej, na regijsko raven, ki tedenskih vajah. Sredi meseca marca vega pevca ali pevke vselej veseli. rajo mediji. se je bodo letos prvič udeležili ločeno pa so odšli na pevski vikend v Libo- Nadja Prosen Verbič Kajti Slovenija pač ni Kitajska, zato so parlamentarna zasedanja vsak me­ sec. In opozicija v demokraciji mora opozarjati na stranpoti koalicije. To je »Naj čopič še naprej dobro teče« Dobrova, 10. april – V avli Osnovne šole Dobrova je potekalo odprtje 3. slikarske razstave čla­nov Društva upokojencev Dobrova, ki slikarski čopič vihtijo šele slaba tri leta. Lepo število zbranih – gostov, razstavljavcev, njihovih se je zahvalil za njegovo aktivnost in prispevek k življe­prijateljev in drugih ljubiteljev slikarske umetnosti – se nju kraja; podpredsednik DU Slovenije Anton Donko je udeležilo odprtja 3. slikarske razstave članov DU Do-pa je prav tako pohvalil aktivno delovanje društva ter brova. Več kot 80 umetniških del različnih motivov in omenil, kako se tudi pri starostnikih krepi zanimanje Razstavo sta uradno odprla župan in predsednik KS Do-Različne tehnike in motivi so bili prikazani na razstavlje­brova. nih slikah. tehnik slikanja, ki so v zimskih in jesenskih mesecih na-za področje umetnosti. Nato je zbrane nagovoril mentor stajala na delavnicah DU Dobrova, je bilo nato en teden slikarske delavnice, akademski slikar in profesor Lo­na ogled v avli dobrovske osnovne šole. vro Inkret; pohvalil je zagon in energijo svojih učencev O njihovem nastajanju je najprej na kratko spregovoril oziroma upokojenih študentov ter izpostavil njihov na­predsednik DU Dobrova Tone Tomšič ter se zahvalil predek, ki je očiten in viden že na razstavljenih delih. mentorju in drugim zaslužnim za njihov prispevek k Sledil je še prerez traku, ki sta ga opravila župan Franc razstavi, nato pa je k besedi povabil goste. Ravnatelj Vi-Setnikar in predsednik KS Dobrova Marjan Pograjc, ter ljem Kovačič je pohvalil sodelovanje z društvom upoko-prijeten sprehod skozi slikarska dela upokojencev, ki jencev ter čestital avtorjem za njihove stvaritve, za njim so svoj skriti talent, užitek in čas našli prav v slikarski je zbrane pozdravil župan Franc Setnikar, ki je avtorjem umetnosti.zaželel, naj jim čopič še naprej dobro teče, društvu pa Nadja Prosen Verbič, foto: NPV tudi edini vzvod, ki ga ima na razpolago. Koalicija ima tako ali tako svojo vlado. In večino v parlamentu, ki po tekočem traku potrjuje vladne odlo­čitve. Dobre in slabe ... Če se še malce vrnem k besedam kolega poslanca iz SMC: parlamentira­nje o točkah z dnevnega reda seje DZ je bojda »čisto brez veze«. Idealen in učinkovit parlament je po tej tezi torej naslednji: predsedujoči prebere zakon, vlada ga obrazloži, opozicija na kratko skritizira, nato pa koalicija potrdi. Vse skupaj naj ne traja več kot 10 minut. Devetdeset poslancev nato ob znaku predsedujočega pritisne na tipko ZA ali PROTI, pač odvisno od tega, v katerem delu dvorane sedijo. Hm, to pa bi bila – sanjska služba. Predstavljajte si: si izvoljen v parlament, tvoja stranka pa bodisi v koaliciji bodisi v opoziciji. Od tega je odvisno zgolj to, ali boš pritisnil ZA ali PROTI. Ker ne razpravljaš, ti ni treba štu­dirati gradiva, ni ti treba iskati dokumentov. Praktično lahko nehaš raz­mišljati o svoji službi. Skoraj tako kot na Kitajskem ali pa čisto tako kot v svetniški skupini Zorana Jankovića v Ljubljani. Ampak, ali je to še demokracija? Najbrž ne. In tistim, ki se sprašujejo, kdaj se bomo v parlamentu kaj zmenili, odgovarjam takole ... Takrat, ko bomo vsi javno obelodanili, kaj je narobe v naši državi, ne glede na pozicijsko ali opozicijsko vlogo. Dokler ne bodo vsi priznali, da je nekaj hudo narobe z našim sodstvom, se pač politika ne more »zmeniti«. Dokler se ne bo prav vsem zdelo nesprejemljivo, da vrhovno državno tožilstvo vodi oseba, ki je v preteklosti kršila človekove pravice, poleg tega pa po mnenju KPK ravna še koruptivno, na pravosodju ne bo napredka. Dokler si ne bomo vsi edini, da je treba naš birokratski sistem bistveno bolj poenostaviti, da je treba spodbuditi gospodarsko iniciativo, reformirati zdravstvo, sprejeti dejstvo, da mora (tudi) država živeti vzdržno – torej da lahko porabi samo toliko, kot ustvari –, tega splošnega soglasja ne bo. Ko si bomo vsi skupaj to priznali, se bomo lahko v parlamentu tudi kaj zmenili. Kajti tedaj bodo naši cilji enaki, razlikovale se bodo zgolj poti do teh ciljev. Nekateri bodo pri izpolnjevanju ciljev stavili bolj na vlogo države, drugi bi vse prepuščali trgu, spet tretji pa bi k samoiniciativnosti želeli spodbuditi predvsem po­sameznika, da prevzame pobudo, če mu država zagotovi ustrezne pogoje. Naloga volivcev v takšnem sistemu pa bo, da na volitvah s svojo izbiro določijo pot do cilja. Ta pot ni lahka, je pa nujna. In tudi 1000 milj dolga pot, kakor so pravilno ugotovili že stari Kitajci, se vedno začne s – prvim korakom. Volilno udeležbo. Materinski dan na Črnem Vrhu Kot vsako leto smo tudi letos z vsemi učenci podružnične šole Črni Vrh načrto­vali in izvedli Prireditev ob materinskem dnevu, ki smo jo posvetili vsem ma­micam, ženam ter vsem krajanom Črnega Vrha. Učenci so se ves mesec marec aktivno pripravljali na ta nastop. Sami so izdelali tudi estetsko oblikovana vabila na prireditev. V sodelovanju s KD Čr ni Vrh smo pr ipravili bogat kultur­ni program. Prireditev smo izvedli v nedeljo, 29. marca, ob 17. uri. Na začetku sta vsem mamam, ženam in kra-Rafko Plestenjak, ki so svoje znanje igranja na janom Nina Dolenc in Tanja Kožuh zapeli in inštrumente združili v skupno točko. Zaigrali zaigrali na kitaro ljudsko pesem Dekle, daj mi so nam valček Kam le čas beži in polko Veseli rož rdečih. Vsi učenci od 1. do 5. razreda so na-Ribn'čan. stopili v dramski uprizoritvi pravljice o črnem Na koncu pa smo mamam prikazali še vide­mačku iz Mačjega mesta, o njegovi prijateljici oposnetek, ki so ga naredili učenci v podalj-Muci Maci, o mačjem razbojniku Čombeju ter šanem bivanju z učiteljico Barbaro Trnovec, s drugih mačkih iz Mačjega mesta. Maček Muri katerim smo želeli mamicam pokazati, zakaj prav letos praznuje 40-letnico, odkar ga je na-so nenadomestljive. pisal pisatelj Kajetan Kovič. Zadnjo marčevsko nedeljo pa je maček Muri svojo srečo iskal v Mačjem mestu na Črnem Vrhu. Klemen Škof je na harmoniko zaigral valček Rože in polko Vrh planin. Za mladim harmo­nikašem pa so oder ponovno zavzeli vsi učen­ci od 1. do 5. razreda, ki so uprizorili pesnitev Andreja Rozmana - Roze o Urški in povodnem možu. Nastopil je tudi otroški pevski zborček, v ka­terega so vključeni vsi učenci podružnične šole, in zapel repertoar svojih pesmi (Čirule, čarule, Laske si bom skravžlala, Gora ta Bane­rina, Muca na klavir igra, Lev). Pevska skupi­na KD Črni Vrh je nastopila s pesmijo Mami za rojstni dan. Za njimi pa se je predstavil in nastopil družinski trio: Mihaela, Gabrijela in Tudi zaključni nastop je pripadel mladima pevkama in kitaristkama Nini Dolenc in Tanji Kožuh, ki sta zapeli pesem Malo miru. Na kon­cu so učenci svojim mamicam podarili ročno izdelana darilca Cvetke, ki bodo krasila njiho­ve domove. Vsi učenci podružnične šole se tradicionalnih nastopov na odrskih deskah vsako leto znova veselijo. Z največjim veseljem vsako leto nasto­pajo na odru, da se lahko izkažejo še kje drugje kot na učnem področju. Lahko bi rekli, da jim nastopanje pred publiko in igralske veščine v petih letih šolanja na podružnici pridejo kar v kri. Darja Pelko Vabilo Oš Dobrova V sklopu X. Dneva na Dobrovi, ki ga tra­dicionalno za naše učence organiziramo starši in zaposleni na OŠ Dobrova, vabimo vse krajane na ogled vaje »PRVA POMOČ REŠUJE ŽIVLJENJE«. Na vaji bodo svoje delovanje prikazale nasle­dnje enote: -Gasilska zveza Dolomiti -Policijska postaja Vič -Kinološko društvo Ljubljana -Carinska služba Republike Slovenije -Gorska reševalna služba -Postaja nujne medicinske pomoči Ljublja­na -Enota Civilne zaščite Vaja reševanja bo v soboto, 23. 5. 2015, od 8.20 do 12.00 na notranjih in zunanjih povr­šinah Osnovne šole Dobrova, Cesta 7. maja 20. Verjamemo, da bo vaja zelo zanimiva in predvsem poučna za vse, zato vas vabimo, da si jo ogledate v čim večjem številu. Organizacijski odbor Dneva na Dobrovi Turizmu se v Polhovem Gradcu dobro piše! Petek, 13. marca, je bil čisto normalen dan, brez črnih mačk na cesti, a ko je padla črna noč, smo hiteli v gostilno Pograjski dom na občni zbor, Turističnemu društvu Polhov Gradec v pomoč ... Občnega zbora, ki je po zakonu ob-kajti ta rok je Sloveniji, takrat novi rožen z vsemi stroji in pripomočki vezen vsakoletni dogodek društva, članici zaveze, že pred leti določila kot profesionalni vrtnar? Rezervoar so se udeležili tudi gostje, pri čemer Evropska skupnost. za nafto, kaj pa drugega ... izpostavljam župana, ki je ob kon-• Vseslovensko srečanje pevskih Besedo je dobil tudi Milan Košir s cu podal svoj pozdravni in hkrati zborov Pesem na gori bo najbrž le-Črnega Vrha. Tokrat nam je pred­zahvalni govor, pa tudi predsednik tos premierno organizirano z naše stavil združenje sebi enakih navdu­društva upokojencev Marjan Ple-strani, srečanje bo na Polhograjski šencev Bodi aktiven, ki je na terenu stenjak se je v nagovoru spomnil na gori. označilo meje iz 2. svetovne vojne. svoja mlada leta; v šestem razredu • Pevski zbor Svetlice je vsekakor Sodelovali so tudi z umetnostno osnovne šole je bil namreč vpis v lanska novost in zelo dobrodošla zgodovinarko. V Suhem Dolu, kjer turistično društvo obvezen, kakor popestritev vsakega dogodka, kar je stal med vojno stražarski stolp, tudi pomoč pri gradnji turistične-so pevke dokazale tudi na občnem bodo s sodelovanjem občine posta­ga doma, ki ga ima danes v najemu zboru, ko so zapele nekaj pesmi. vili turistične panoje, tudi pri Sta­gostilna pod taktirko Irene Mrežar. • V načrtu je organizacija prireditve rem malnu in enega v Zalogu med Dom so pred dobrimi petdesetimi 12 ur košarke v sodelovanju s ŠD obema mostovoma, kjer je potekala leti gradili iz polne rdeče opeke in Polhov Gradec. meja med nemškim in italijanskim mladi in stari so s samokolnicami, • »Podaljšano bivanje ima talent« je ozemljem. Gregor Čuden je Marjanu le redko kovinskimi, vozili material zgled sodelovanja društva in šole; Plestenjaku predlagal, naj začne pi­ na kup. otroci bodo risali polhe in iz naj­sati zgodovino Turističnega društva boljših risb bodo nastali motivi za Polhov Gradec in hkrati turistične­tisk na majice. ga doma, kjer je danes uveljavljena Poročilo za leto 2014 • Pripravlja se natančen popis vseh gostilna.Pevski zbor Svetlice se nam Jedrnato ga je zbranim podal Vili predmetov v krajevnem muzeju. je predstavil v zaključku, pred toč-Koprivec, kaže pa, da se je dejavnost ko Razno; zapel je tri pesmi. Nastop društva glede na leto 2013 bistveno Prav posebno nagrado za oblikoval­je razsvetlil obraze sodelujočih, ne povečala. Vključevala je: • udeležbo ekipe Šundr na marato-• sodelovanje na Miklavževem sej-sko udejstvovanje je iz rok Anžeta le zaradi lepote nastopajočih de- nu Oviratlon na Pokljuki, mu in postavitev lesene brunarice Bizjana, predsednika društva, preje­ klet, pesmi so odpele zelo srčno in • dvakratno čiščenje parcele okoli • zbornik zapisov iz domačih krajev v parku, la tudi Nina Zibelnik, saj je Matjaž doživeto ... Opaziti je bilo veliko gostišča Pograjski dom, v obliki knjige, • čistilno akcijo v Kulturnem domu Dekleva izdelal barvno grafiko z navdušenja in zavzetosti, tako na • organizacijo pustovanja za otroke • koncert presenečenja (Adi Smolar), Jakoba Trobca. motivom polha. Nagrado za priza­tem občnem zboru kot vse leto, v s predstavo Maček Muri, • sanacijo gostilne Pograjski dom devno pisateljsko delo je prejela Mil­dejavnostih društva; pravzaprav ne • pripravo zgibanke Čudoviti svet zaradi jesenskih poplav, menjavo ka Bokal, skupaj s šopkom ter spre­ Načrti za letos Blagajane, vhodnih vrat gostišča in ploščic mljajočim spontanim in gromkim pomnim, da bi v zadnjem desetletju, • koncert Ota Pestnerja, v preddverju, pločevine okoli di-V programu bodo ostali vsi dogodki aplavzom vseh navzočih. odkar spremljam občne zbore in sre­ • restavratorske delavnice v grašči- mnika, in prireditve, ki so bili organizirani Nagrado za svoje organizacijske in čanja društev, kakšen zbor izzvenel ni prek celega leta, • otroške delavnice na temo čarov-lani, v pripravi pa je tudi nekaj novih animatorske sposobnosti, za ves čas, tako svetlo in optimistično. Le tako • vodenje in urejanje krajevnega nic (Grajska bučijada), podvigov: trud in pomoč pa je povsem nepriča-naprej, tudi z mojo pomočjo, saj sem muzeja, • ekskurzijo po poteh Soške fronte kovano prejel Gregor Čuden. In kot ponosen in aktiven član Turistične­ • organizacijo izobraževalne foto-(na Sabotin nad Novo Gorico), • Gostišče Pograjski dom potrebuje je dejal Anže Bizjan: kaj dati člove-ga društva Polhov Gradec tudi sam! grafske delavnice, • koncert dalmatinske klape Srdela, do leta 2017 malo čistilno napravo, ku, ki je tako sposoben in tako obo- Sebastjan Vehar OŠ Polhov Gradec Koncert, ki pride k nam V torek, 31. 3. 2015, smo na centralni šoli v Pol­hovem Gradcu izvedli kulturni dan Koncert, ki pride k nam. Učenci od 1. do 5. razreda matične šole in obeh podružnic (Črni Vrh in Šentjošt) so imeli dve glasbeni predstavi in delavnici, ki sta potekali na matični šoli. Učitelji so se z učenci prvo šolsko uro najprej pripravili na koncert ter se pogovorili o kon­certnem bontonu, nekoliko o samih izvajalcih, inštrumentih, ki jih bodo spoznali, ter o tem, da bo to koncert, kjer bodo sami lahko aktivno so­delovali (peli, plesali in igrali na inštrumente). Dan je bil izjemno zanimiv in odlično pripra­vljen. Vtisi učencev, učiteljev in izvajalcev pa so bili odlični. Vodja kulturnega dne: Darja Pelko Kulturni dan na OŠ Polhov Gradec V petek, 27. 3. 2015, je na Osnovni šoli Polhov Gradec kljub deževnemu vremenu potekal kul­turni dan. Udeležili smo se ga učenci od šeste­ga do devetega razreda. Prvi dve šolski uri smo imeli pouk, nato pa smo odšli v Kulturni dom Jakoba Trobca, kjer smo si ogledali predstavo Mali princ. Odigrali so nam jo člani društva za lepši svet. Predstava mi je bila zelo všeč, saj je bila naravnost komedija, in po mojem mnenju smo se ob njej vsi neskončno zabavali. Iz nje smo se naučili, da je zelo lepo imeti prijatelje in da lepota ni zmeraj na prvem mestu. Po predstavi smo se odpravili nazaj v šolo, kjer smo imeli de­lavnice z igralci predstave. Naš razred se je učil o razlikah in enakostih med ljudmi, ob koncu pa smo tudi opisali lastnosti ljudi. Končali smo ob 12.30, nato pa smo šli domov. Lilo je kot iz ška­fa, a vseeno je vsak od nas lahko odnesel nekaj lepih spominov na ta dan. Svetovni dan knjige 24. aprila po svetu poteka svetovni dan knjige. V vsakdanjem življenju nam knjige pomenijo veli­ko, saj se tako naučimo zelo dobro brati in dobi­mo bujno domišljijo. Poleg tega pa se s knjigami naučimo zelo veliko drugega. V starih časih so bile knjige napisane ročno in so bile dražje, saj niso bile narejene iz navadnega papirja. V seda­njih časih pa so knjige natipkane na računalnik in iz navadnega papirja, zato so tudi cenejše. Poznamo več vrst izdaj knjig, in sicer klasično izdajo knjig, mehko izdajo ... Sedaj so izumili že zelo nenavadne knjige, kot so elektronske (npr. na tabličnem računalniku, računalniku), kindle ter zvočne knjige (npr. CD-ji, DVD-ji, radio). Ljudje se razlikujemo tudi po znanju. In knjige ti dajo velikooooo znanja. Tudi jaz zelo rada be-rem knjige in iz njih sem se kar veliko naučila. Maja Bogataj, 6. b Razstava ob materinskem dnevu Na svetu na tisoče je mam, a jaz le eno samo imam. Ta mama si ti, oseba, ki v mojem srcu živi … Klara Malovrh, 6. a Ob materinskem dnevu smo na šolskih hodni­kih in v avli pripravili tudi razstavo likovnih in literarnih izdelkov. Na njej so sodelovali učenci od 1. do 9. razreda. Notranjost šole so tako pre­plavili portreti, sporočila, pesmi in risbice. Naši učenci so razmišljali in skladali rime v dveh jezikih, v slovenskem in angleškem, in nastala je cela vrsta hudomušnih, iskrivih, igrivih, sve­čanih … prispevkov, ki pa jim je vsem skupno to, da mamam prinašajo sporočila pozornosti, hvaležnosti in ljubezni. Vesna Muhič in Viktorija Hribovšek Dear Mom and Dad There’s no word to describe what you mean to me. There’s nothing that I could repay with for what you’ve done for me. There’s no-one that could replace any of you. There’s no way one could regret being your child. One couldn’t imagine what I would become wi­thout you. I apologize for disappointing you from time to time. I apologize for being stubborn and mad When you tell me what to do. I’m sorry for spending all that money. I’m sorry for I don’t know what anymore. All in all: Massive thanks and sorries. And one final promise: I’ll make you proud someday! Doroteja Demšar, 9. b Dvodnevna strokovna ekskurzija na Dunaj ležita naselji Podsmreka in Komanija. Nobeno drugo živilo ni nadzorovano tako strogo kot prav pitna voda. Nad zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo pitne vode bdimo tako v JP VODOVOD -KANALIZACIJA v okviru notranjega nadzora kot ministrstvo, pristojno za zdravje, v okviru monitoringa. Ustreznost nadzora preverjajo inšpekcijske službe. Notranji nadzor poteka po načrtu, ki natančno opredeljuje dnevna mesta vzorčenja in vrsto preizkušanj na posameznem odvze­mnem mestu glede na vrsto tveganja. Preizkušanje vzorcev v okviru notranjega nad­zora izvajajo Služba za nadzor kakovosti pitne in odpadne vode v laboratoriju JP Vodovod - Kanalizacija in zunanji izvajalci. Vsi izvajalci izpolnjujejo splošna merila za delovanje pre­izkusnih laboratorijev, predpisana po standar­du SIST EN ISO/IEC17025, in redno sodelujejo Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih Občine Do­brova - Polhov Gradec (Uradno glasilo občine Dobrova - Polhov Gradec št.: 6/2001) in Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012), Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja Javni razpis za podelitev občinskih priznanj v letu 2015 Vsebina in pogoji razpisa: I. Občina Dobrova - Polhov Gradec podeljuje prizna­nja zaslužnim občanom, drugim posameznikom, pod­jetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, športa, znanosti, eko­logije, zaščite in reševanja ter na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju občanov in ki imajo pomen za razvoj in ugled občine Dobro­va - Polhov Gradec. Priznanje je lahko podeljeno tudi posmrtno. II. Oblike in stopnje priznanj občine Dobrova - Polhov Gradec so: 1. Naziv častni občan občine Dobrova - Polhov Gradec se podeljuje posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispe­vek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine Dobrova­-Polhov Gradec v Republiki Sloveniji ali na mednaro­dnem področju. 2. Zlati grb občine Dobrova - Polhov Gradec se pode­ljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izredno ži­vljenjsko delo ali vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj občine Dobrova - Polhov Gradec. V koledarskem letu se lahko podeli največ en zlati grb občine Dobrova - Polhov Gradec. 3. Srebrni grb občine Dobrova -Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, sku­pnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v daljšem obdobju (praviloma več kot eno leto) in kot spodbudo za nadaljnje delo. V kole­darskem letu se podelita praviloma največ dva srebrna grba občine Dobrova - Polhov Gradec. 4. Bronasti grb občine Dobrova -Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, sku­pnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v krajšem obdobju (praviloma v obdobju enega leta) in kot spodbudo za nadaljnje delo. V koledarskem letu se lahko podeli praviloma največ tri bronaste grbe občine Dobrova - Polhov Gradec. 5. Priznanje občine Dobrova - Polhov Gradec se pode­ljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izkazano pri­zadevnost na različnih področjih delovanja. III. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev pri­znanj občine Dobrova -Polhov Gradec so lahko ob­čani, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki z obrazložitvijo in mora vsebovati podatke o kandida­tu: ime in priimek oziroma naziv predlagatelja, ime in priimek, datum rojstva in naslov kandidata za prizna­nje, če gre za fizično osebo, naziv in sedež kandidata za priznanje, če gre za organizacijo, podatki o že prejetih priznanjih in odlikovanjih, podatki o prejemu občin­skega priznanja v preteklih letih, vrsta predlaganega priznanja, našteti dosežki oziroma uspehi z obrazlo­žitvijo, zaradi katerih se kandidata predlaga za dobi­tnika občinskega priznanja, podpis predlagatelja in žig organizacije. IV. Pisni predlogi za občinska priznanja morajo biti poslani v zaprti ovojnici na naslov: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Stara cesta 13, 1356 Dobrova in sicer najkasneje do 11. maja 2015. Na ovojnico zapišite oznako: »Ne odpiraj - Predlog za občinsko priznanje«. Naslov pošiljatelja mora biti označen na hrbtni strani kuverte. Upoštevani bodo samo predlogi, ki bodo po­slani v skladu z razpisom in v razpisanem roku. V. Prispele vloge bo obravnavala Komisija za manda­tna vprašanja, volitve in imenovanja in pripravila pre­dloge za podelitev priznanj. Odločitev o podelitvi pri­znanj sprejme občinski svet s sklepom. Predlagatelji in prejemniki priznanj bodo v roku 8 dni po sprejemu sklepa pisno obveščeni o podeljenem priznanju. Se­znam prejemnikov priznanj bo objavljen v občinskem glasilu in spletni strani občine. VI. Sestavni del razpisa so kriteriji za podelitev pri­znanj (Priloga I) ter obrazec/vloga s podatki, ki jih mo­rajo vsebovati pobude/predlogi (Priloga II). Številka: 430-0010/2015 Dobrova, 24. april 2015 Ana Žerovnik l.r. Predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Priloga I KRITERIJI ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ Pri obravnavi posameznega predloga upošteva komi­sija določila iz Odloka o priznanjih Občine Dobrova- Polhov Gradec, z oceno, ali gre za delo oziroma za de­janja, ki imajo poseben pomen za občino in pomembno prispevajo k razvoju, večanju ugleda in uveljavljanju občine v širšem prostoru. Zlasti v primerih, ko je po­danih več predlogov kot je število razpisanih priznanj, določi komisija njihovo pomembnost po naslednjih kriterijih: 1. Posamezniku se lahko podeli Naziv častni občan, za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uve­ljavljanju občine Dobrova-Polhov Gradec v Republiki Sloveniji ali na mednarodnem področju; če je bil vsaj dve desetletji pomembno vpet v dogajanja in dejavnosti v občini, ki so bistveno vplivala na njen razvoj, ali je v tem časovnem obdobju s svojimi vrhun­skimi rezultati prispeval pomemben delež k ugledu občine. Pomemben delež k ugledu občine predsta­vljajo tudi državna in regijska priznanja ter priznanja mednarodnih institucij, ki jih je posameznik prejel za uspehe na svojem področju dela. 2. Zlati grb občine se lahko podeli (eden na leto) za iz­redno življenjsko delo ali vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj občine Dobrova­-Polhov Gradec; Posameznikom ter podjetjem, organizacijam, skupno­stim, društvom in skupinam ljudi se lahko podeli pri­znanje za večletno dejavnost, če so s svojim delom in udejstvovanjem vsaj deset let pomembno vplivali na razvoj občine ali so v tem časovnem obdobju zaradi svojih vrhunskih rezultatov prispevali pomemben de­lež k njenemu ugledu. Pomemben delež k ugledu obči­ne predstavljajo tudi državna in regijska priznanja ter priznanja mednarodnih institucij, ki jih posameznik ali organizacija prejme za uspehe na svojem področju dela. 3. Srebrni grb občine Dobrova-Polhov Gradec se lahko podeli (dva na leto) za pomembne dosežke v daljšem obdobju (praviloma več kot eno leto) in kot spodbudo za nadaljnje delo; Posameznikom ter podjetjem, organizacijam, skupno­stim, društvom in skupinam ljudi se lahko podeli pri­znanje za pomembne dosežke, če so s svojim delom ali z doseženim rezultatom pomembno prispevali k uveljavljanju in ugledu občine. Pomemben delež k ugledu občine predstavljajo tudi državna in regijska priznanja ter priznanja mednarodnih institucij, ki jih posameznik ali organizacija prejme za uspehe na svo­jem področju dela. 4. Bronasti grb občine Dobrova-Polhov Gradec se lah­ko podeli za pomembne dosežke v krajšem obdobju (praviloma v obdobju enega leta) in kot spodbudo za nadaljnje delo. V koledarskem letu se lahko podeli praviloma največ tri bronaste grbe občine Dobrova-Polhov Gradec. Merila: Prispevek k razvoju občine se točkuje po naslednjih merilih: - 1. sklop: velik prispevek k razvoju občine 1 – 4 točke - 2. sklop: zelo velik prispevek k razvoju občine 5 – 7 točk - 3. sklop: izjemen prispevek k razvoju občine 8 – 10 točk Prispevek k ugledu občine se točkuje po naslednjih merilih: -1. sklop: promocija občine v okviru regije 1 – 4 točke -2. sklop: promocija občine v okviru države 5 – 7 točk -3. sklop: promocija občine v tujini 8 – 10 točk Posamezni uspehi, rezultati in dosežki med letom se točkujejo po naslednjih merilih: - 1. sklop: rezultat oziroma dosežek ima regionalni pomen 1 – 4 točke - 2. sklop: rezultat oziroma dosežek ima državni po­men 5 – 7 točk - 3. sklop: rezultat oziroma dosežek ima mednarodni pomen 8 – 10 točk Komisija se najprej opredeli, v katere sklope po zgor­njih merilih sodi prispevek oz. rezultat predlaganega kandidata za prejem priznanja Občine Dobrova- Pol­hov Gradec. Člani komisije nato opravijo točkovanje v okviru posameznih sklopov in ugotovijo povprečno število točk za posameznega kandidata. Za podelitev naziva častnega občana mora predlog zadostiti kriterijem in doseči pri točkovanju na osnovi meril najmanj 15 točk. Za podelitev Zlatega grba mora predlog zadostiti kri­terijem in doseči pri točkovanju na osnovi meril naj­manj 13 točk. Za podelitev Srebrnega grba mora predlog zadostiti kriterijem in doseči pri točkovanju na osnovi meril naj­manj 12 točk. Za podelitev Bronastega grba mora predlog zadosti­ti kriterijem in doseči pri točkovanju na osnovi meril najmanj 11 točk. Društvom v občini se podeljuje Priznanje občine- ob­dobno priznanje za dolgoletno delo, po 20 letih delo­vanja in nato vsakih 10 let, priznanja se društvom izro­čijo s strani predstavnika lokalne skupnosti na slovesni obeležitvi jubileja društva. Za isti dosežek lahko prejme posameznik ali organiza­cija priznanje le enkrat. V primeru, da je priznanje podeljeno za isti dosežek več prejemnikom, prejme vsak od njih listino oziroma plaketo. Priznanja Občine podeljuje župan praviloma na sve­čan način ob občinskem prazniku. Za učence, ki se učijo nemščino kot izbirni predmet v sedmem, osmem in devetem razre­du, sem v mesecu marcu organizirala ter izve­dla dvodnevno strokovno ekskurzijo na Dunaj. V soboto, 21. 3., smo se v zelo zgodnjih jutranjih urah podali na pot proti Dunaju. Tudi tokrat so se nam pridružili učenci OŠ Horjul. Iz naše šole nas je spremljala učiteljica Živa Mrzlikar. Ob dveh postankih ter ob zanimivi in zabavni raz­lagi o Dunaju, ki nam jo je posredovala simpa­tična vodička Daša, nam je pot proti avstrijski prestolnici hitro minila. Veselili smo se toplega in sončnega dneva (kot se za prvi pomladanski dan tudi spodobi), ki je bil pred nami, še bolj pa vseh kulturnih in zgodovinskih znamenito­sti, ki jih ponuja mesto s približno 1,8 milijona prebivalcev.Ko smo prispeli na Dunaj, je po Ringu sledil najprej orientacijski avtobusni ogled mesta: videli smo avstrijski parlament, novo mestno hišo, borzo, Burgtheater, fakultete, parke, dvor Hofburg, ki je bil nekoč kraljevska palača, kate­dralo, posvečeno svetemu Štefanu, znamenito dunajsko opero, gledališča, grobnico Habsbur­žanov, umetnostno-zgodovinski in naravoslov­ni muzej, mestno hišo, številne razkošne parke ter mestne palače … in še kaj. Nato smo si ogle­dali kompleks stavb priznanega dunajskega ar­hitekta Hundertwasserja, ki je prava atrakcija. To sta stanovanjska hiša in nekakšna galerija z neravnimi tlemi, s streho, prekrito z zemljo in travo, ter drevesi, ki rastejo kar v stanovanjih. Nihče se ni mogel upreti razgibanim oblikam in pestrim barvam. Ker ob sobotah na dunajskih cestah ni preve­like gneče, smo se popeljali tudi v novejši del Dunaja, čez donavski otok, preko reke Donave, kjer je zrastel UNO-city, mednarodna palača Združenih narodov, ter novi nebotičnik Mille­nium. Kmalu smo pri Trgu Marije Terezije stopili z avtobusa in se lotili raziskovanja najožjega centra mesta. Med prijetnim sprehodom smo si ogledali nekaj znamenitosti še od blizu, se fotografirali ob kipu Mozarta in prispeli do mogočne Štefanove cerkve, kjer so imeli učenci nekaj težko pričakovanega prostega časa za sa­mostojno odkrivanje mesta. Nekateri so se raz­veselili Starbucksa, drugi so poiskali spominke, si privoščili kos znamenite torte Sacher ali raz­iskovali bogat izbor različnih trgovin z oblačili in obutvijo. Vsi pa smo se ob ponovnem snide­nju strinjali z znanim slovenskim pregovorom »Ko greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj«, saj cene niso bile najbolj prijazne našim denarnicam.Nato smo se napotili proti prenovljenemu Sisi­jinemu muzeju v dvorcu Hofburg, kjer so na stalni razstavi na ogled osebni predmeti cesari­ce Elizabete iz njenega vsakdana, od natančno izdelanega jedilnika, telovadne sobe in inten­zivnega ukvarjanja z jahalnim športom do za­pisov poezije in večurne lepotne nege z oljčnim oljem. Spoznali smo podrobnosti o življenju cesarice Elizabete, ki je pri svojih rosnih šest­najstih letih postala žena cesarja Franca Jožefa.Proti večeru nas je čakal še ogled Prirodo­slovnega muzeja (Naturhistorisches Museum Wien), ki so ga odprli leta 1889 in je eden najpo­membnejših prirodoslovnih muzejev na svetu. Uživali smo ob ogledu ogromnih okostij dino­zavrov, največje in najstarejše zbirke meteori­tov na svetu ter izjemne razstave živali. Že nekoliko utrujeni smo se zvečer nastanili v mladinskem hotelu, kjer nas je pričakala tradi­cionalna dunajska večerja. Uganete? Nič druge­ga kot dunajski zrezek s prilogo. Po večerji smo ob kvizu, ki ga je pripravila vodička Daša, pre­verjali osvojeno znanje o Avstriji in Dunaju. Ve­čer smo zaključili z igro activity, v kateri so naši učenci premagali ekipo sosednje OŠ Horjul. Po napornem dnevu, polnem prijetnih vtisov, in v pričakovanju še enega zanimivega dne smo se ulegli k počitku.V nedeljo smo kljub sobotni utrujenosti vstali zgodaj, saj nam pričakovanje ni dalo dolgo spa­ti. Po zajtrku smo se odpravili proti baročne­mu bivališču avstrijskih cesarjev Schönbrunn, ki leži na obrobju mesta. Ena najbogatejših zapuščin Habsburžanov je nedvomno dvo­rec Schönbrunn. Mogočne, bogato opremljene sobane so bili prostori, kjer so cesarji sklepali pomembne odločitve in dogovore. Tam smo se seznanili z zgodovino naše sosednje države, ka­mor smo bili Slovenci vključeni celo tisočletje. Dvorec Schönbrunn je drugi največji ter najbolj obiskani grad na svetu. Po ogledu mogočnega dvorca (ki ga je naša vodička hudomušno poi­menovala počitniška hiška) s 1500 mogočnimi sobanami, kjer so še ne dolgo nazaj zares živeli, smo si lahko ogledali tudi velikonočni sejem, ki se je odvijal pred vhodom v dvorec. Stojnice so ponujale veliko sladkih dobrot in izdelkov domače obrti, ki pripomorejo k pomladni de­koraciji naših domov. Prava atrakcija sta bili tudi dve velikanski velikonočni jajci, okrašeni s primulami.Po ogledu sejma smo se sprehodili po prostra­nem parku z brezhibno urejenimi drevesi in cvetličnimi gredicami, okrasnimi ribniki, vo­dnjaki in številnimi skulpturami. Povzpeli smo se tudi na vrh hribčka do Gloriette, največje ter najbolj znane gloriete na svetu, kjer je imel ce­sar Franc Jožef zajtrkovalnico. Tukaj se pogled razprostira na ves Dunaj. Nato pa je sledil še obisk najstarejšega živalskega vrta v Evropi. Zanimiva je med drevesnimi krošnjami posta­vljena 160 m dolga lesena brv, ki vodi neverje­tnih deset metrov visoko. Z mostu se odpre ču­dovit razgled na živalski vrt, park Schönbrunn in mesto. Videli smo najrazličnejše živali z vse­ga sveta, ki so se mirno in spokojno nastavljale našim fotografskim objektivom. Lačni pande, zaspani severni medvedi in koale, razigrani morski levi, pingvini in kenguruji – menimo, da nikogar niso pustili ravnodušnega.Pozno popoldne smo s težkim srcem zapustili živalski vrt in Dunaj in se začeli vračati proti domu. Na poti seveda ni manjkal postanek v McDonaldsu, kjer smo se okrepčali.Utrujeni, vendar zadovoljni, veseli in hvaležni, da smo lahko doživeli to izkušnjo, smo se v po­znih večernih urah vrnili domov. Mislim, da nam bo izlet še dolgo časa ostal v lepem spo­minu. Mentorica: Nina Jakop Povzetek letnega poročila JP Vodovod - Kanalizacija o pitni vodi JP VODOVOD - KANALIZACIJA je v Občini Dobrova - Polhov Gradec izva­jalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na oskrbovalnem območju centralnega vodovodnega sistema, ki se oskrbuje iz vodarne Brest in na katerem v medlaboratorijskih primerjalnih preizkusih. Skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) smo pripravili letno poročilo o skladnosti pitne vode za leto 2014, ki je objavljeno na spletni strani www. vo-ka.si, v rubriki Informacije/Kakšno vodo pijemo/Letno poročilo o skladnosti pitne vode. Povzetek poročila se nahaja v preglednici, ki prikazuje število odvzetih in neskladnih vzor­cev v okviru notranjega nadzora za mikrobi­ološka in fizikalno-kemijska preizkušanja za oskrbovalno območje Brest. Za vsa morebitna vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu voka@vo-ka.si. JP VODOVOD - KANALIZACIJA, Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana, april 2015 Gasilska reševalna ekipa z novimi močmi Gasilcem reševalcem iz Občine Log - Dragomer, ki delujejo pod vodstvom Tomaža Požarja, so se letos pridružili novi usposobljeni reševalci, prvi posredovalci, ki so uspešno zaključili tečaj Reševalne postaje Ljubljana. Ekipo 22 gasilcev reševalcev je okrepilo 10 novih obrazov, ki naj bi se ekipi pridružili na rednih mesečnih vajah. Zgodba o ekipi prve pomoči v Občini Log -Dragomer se je v občinskem Štabu civilne za­ščite začela leta 2012. Takrat je občinski štab CZ sodeloval na državni vaji, na kateri so spozna­vali ranljivost območja Občine Log -Dragomer v primeru potresa 8. stopnje po Richterjevi le­stvici. Namen vaje je bil oceniti stanje na tem področju, vključno z vodenjem in organizira­njem različnih aktivnosti ter določanjem prio­ritet pri reševanju. Kot nam je pojasnil name­stnik poveljnika občinskega Štaba CZ, Domen Rozman, se je ob vaji izkazalo, da v primeru močnejšega potresa zdravstvene službe z Vrh­nike in iz Ljubljane ne bi pravočasno prišle na kraj nesreče in tako na bi mogle zadovoljivo pomagati prebivalcem naše občine: »Ugotovili smo, da je na področju prve pomoči in tehnič­nega reševanja vrzel, ki jo je treba zapolniti. Že ves čas imamo na tem področju podporo gasil­cev in prejšnjega župana, z zdajšnjim županom pa seveda to zgodbo nadaljujemo.« Dodal je, da želijo v štabu doseči zadovoljivo število re­ševalcev, ki bodo ne samo dobro usposobljeni, temveč tudi primerno opremljeni za potrebe tovrstnih posredovanj. Novi reševalci se bodo pridružili že delujoči ekipi Reševalna ekipa deluje v okviru prostovoljne gasilske organizacije. »Gasilci so včasih veči­noma le gasili požare, danes pa pomagajo tudi s tehničnimi in drugačnimi posegi pri več ali manj vseh naravnih ter preostalih nesrečah in so ključni tudi pri reševanju,« je pojasnil Roz­man. Ekipi 22 reševalcev, ki so se usposobili na tečaju za prvega posredovalca, ki ga izvaja Reševalna postaja Ljubljana, oziroma na te­čaju za bolničarja pri Rdečem križu, se je pri­družilo še deset prostovoljcev. Tečaj za prvega posredovalca, ki ga izvaja Reševalna ekipa iz Ljubljane, je opravljalo 14 občanov, štirje so že bili del reševalne ekipe in so s tem tečajem le dopolnili svoje znanje, deset jih je bilo novin­cev, poleg njih pa so tečaj opravljali še občani drugih občin. Kot nam je povedal Rozman, sosi v občinskem Štabu CZ prizadevali, da bi se odzvalo čim več prostovoljcev iz gasilskih vrst. Ob koncu tečaja je Anton Posavec z Reševalne postaje Ljubljana dejal, da so tečajnike posku­šali čim bolj praktično naučiti prve pomoči: »Mi bi vas, certificirane prve posredovalce, zelo radi aktivno vključili v vsakdanje dejavnosti. Vedeti morate, da je ni države na svetu, ki bi imela tako dobro organizirano nujno medicin­sko pomoč, da bi bila ta popolnoma samozado­stna. Zato si želimo, da bi se tudi prvi posredo­valci vključili v državna preverjanja.« Vsi udeleženci so tečaj uspešno opravili, mi pa smo jih obiskali ob podelitvi diplom. Kot je ob tej priložnosti povedal Vinko Keršmanc, pred­sednik GZ Vrhnika, je sistem zaščite in reše­vanja pomembno področje, kjer se združujejo vse sile, namenjene pomoči ljudem v stiski, v nesreči in tudi smrtni nevarnosti. »Mislim, da je prav gasilska organizacija tista, ki je nosilec intervencij; če bodo, verjetno ne bodo lahke, saj teh aktivnosti in organizirano pristopi do ljudi.imamo obe cesti, imamo kmetije, imamo gozd, Želim, da bi bila vaša pripravljenost pomagati in nesreč je lahko ogromno. Vem, da bo vodja sočloveku v nesreči res tista pristna pripravlje-reševalcev Tomaž Požar ekipo dobro sestavil, nost, ki bo odlikovala tako vas kot gasilsko or-da bodo člani samozavestni in polni znanja ganizacijo, katere članice in člani ste. Zagotovo tudi v prihodnje.« Podobno je razmišljal Roz­je pomembno, da se ves čas izobražujemo ter man, ki se je prostovoljcem zahvalil, da so si pridobivamo in obnavljamo znanja. Tako se vzeli čas za izobraževanje, da bodo svoj prosti boste v situaciji, ko bo potrebno reševanje, zna-čas tudi v prihodnosti namenjali za usposa­šli in znali ustrezno zaščititi sebe ter pri tem bljanje ter da želijo pomagati sočloveku. »Mi oskrba ponesrečencev. Podobno se posreduje tudi pri padcih s kolesi, vemo, da se kolesarji veliko vozijo po hribih in po gozdu, kjer je ne­varnost padca večja, tako da se usposabljamo za take primere nesreč,« je povedal vodja gasil­cev reševalcev in dodal, da na vajah več pozor­nosti posvečajo sezonsko aktualnim temam. Kot nam je povedal Požar, bodo svoje znanje morali še obogatiti in nadgraditi, a so vsekakor usposobljeni za oskrbo manjših poškodb in po­moč z defibrilatorjem. Občina Log -Dragomerje na predlog občinskega Štaba civilne zaščite lani nabavila učni defibrilator, na katerem se urijo gasilci reševalci, obe gasilski društvi pa imata tudi dva prava defibrilatorja, ki ju lah­ko uporabita v primeru reševalne intervencije. Kar je, ker v teh primerih štejejo minute, lahko pomagati ljudem, ki so odvisni od vaše stro­kovnosti, vašega znanja, usposobljenosti in ne nazadnje tudi od vaše pripravljenosti, da žr­tvujete svoj prosti čas, ki je še kako pomemben za razvoj in tudi za sistem, kakršnega gasilska organizacija goji že več kot 145 let.« Pavel Remškar, poveljnik Občinskega gasil­skega poveljstva, se je razveselil izredno dobre udeležbe na tečaju in se pošalil: »Zdaj je v pet­letnem planu nabava gasilskega reševalnega vozila. Mišljen je kombi, ker pa vas je tako ve­liko, se bojim, da bo potreben kar avtobus,« in jim zaželel, da jih volja do pomoči sočloveku nikoli ne bi minila. »Hvala za vas čas, za vašo voljo videti stisko ljudi in znati pomagati, kardanes pomeni ogromno. Želim vam čim manj tudi vprašanje življenja in smrti. Izvedeli smo še, da gasilci reševalci lahko nudijo tudi podporo reševalcem nujne me­dicinske pomoči, ki na kraj nesreče pridejo z reševalnim vozilom. Načinov pomoči je več, to je denimo tudi posredovanje informacij o stanju poškodovanca v primeru, ko reševal­no vozilo potrebuje več časa, da pride do kra­ja nesreče. »Povemo jim na primer, kakšen je pulz poškodovanca, kakšen je sum poškodbe oziroma bolezni, in tako lahko reševalci hitreje organizirajo svoje delo.« Veliko podpore reše­valnemu vozilu lahko nudijo tudi pri iznosu ponesrečencev. »Z reševalnim vozilom običaj­no prideta samo dva reševalca in zdravnik. To je lahko težava v primeru, ko je treba bolnika iznesti iz višjega nadstropja, ko so pri nošenju ponesrečenca po stopnicah potrebni štirje lju­dje, če ponesrečenca priključijo še na infuzijo in aparature, pa takoj potrebujemo še petega in šestega, in tu lahko pomoč ponudimo mi,« nam je povedal Tomaž Požar. Ekipo prvih posredovalcev posamičnega pro­stovoljnega gasilskega društva aktivira Regij­ski center za obveščanje (112) v skladu z ope­rativnim načrtom aktiviranja gasilskih enot v Občini Log -Dragomer. Svoje znanje so do zdaj uporabili pri dveh posredovanjih, je še pojasnil Požar. Dolgoročni cilj gasilcev reševalcev je do­bra usposobljenost za posredovanje v primeru potresa, tudi ob prometnih nesrečah in nesre­čah v gozdu. Želijo si čim več vaj in čim manj resničnih posredovanj ter da bi se krog znanja širil tudi v prihodnje. V. Lovrenčič bomo še naprej sodelovali z vami v smislu opremljanja in usposabljanja. Delali boste v sklopu gasilskih društev, te enote, ki že delu­je, in upam, da vas bomo uspešno opremili z opremo ter da vas bomo čim manj potrebovali v pravih situacijah in čim več na vajah.« V enoti gasilcev reševalcev je 32 prostovoljcev Novi in stari gasilci reševalci se pod vodstvom Tomaža Požarja srečujejo na rednih mesečnih vajah, ki potekajo vse leto. Pridobljeno znanje utrjujejo s praktičnimi vajami in predavanji. Trenutno so se pri vajah, glede na to, da prihaja sezona motoristov, osredotočili na pomoč mo­toristom. »Pravilno snemanje čelade, obvoj in V pripravo razvojne strategije se bodo kmalu vključili občani Delovna skupina za pripravo Strategije razvoja občine dela s polno paro, trenutno poteka postopek izbire zunanjega izvajalca. Podžupan Simon Strgar nam je še zaupal, da so se občani pozitivno odzvali na povabilo k sodelovanju pri pripravi tega dokumenta. Možnosti za sodelovanje in odločanje o razvoju občine bo v prihodnjih mesecih še veliko, bliža se namreč obdobje, ko boste občani na delavnicah, predstavitvah in srečanjih lahko vplivali na pripravo strategije. Do konca aprila naj bi delovna skupina izbrala ca, in rok, do kdaj ga želimo izbrati,« nam je sodelovati. Naj ob tem kot zanimivost povem, pripravili pa naj bi že tudi delavnice, na katerih zunanjega izvajalca, ki bo pomagal izdelati do-povedal podžupan. Izvedeli smo še, da so že da se je javil nekdo, ki še ne živi tukaj. Ta človek bi se že pogovorili o vsebinah,« zato Strgar vabi kument. Kot smo že poročali, bo imel zunanji pripravili nabor možnih izvajalcev, z njimi pa v Občini Log -Dragomer gradi hišo in se bo občane, naj se udeležijo delavnic ter tako doda­izvajalec vlogo mentorja in koordinatorja ak-so opravili prve pogovore. k nam preselil prihodnje leto, a nas je že zdaj jo svoj pečat k pripravi tega dokumenta. Maja tivnosti, izdelal pa bo še dokument, ki bo upo-Strgar je zadovoljen tudi z odzivom ljudi na prosil, ali lahko sodeluje, in seveda smo sprejeli naj bi poleg tega določili razvojna področja in raben tudi v praksi. »Trenutno smo v fazi, ko povabilo k sodelovanju pri pripravi razvojne njegovo ponudbo.« podpodročja ter oblikovali skupine, ki bodo imamo pripravljeno povabilo za izbiro zuna-strategije, ki smo ga objavili v zadnji številki Na področju priprave strategije bodo zelo de-odgovorne za posamezne razvojne stebre. Naj njega izvajalca. Točno smo že določili, kaj bomo Našega časopisa. »Občani so se na naše pova-javni tudi v mesecu maju. Takrat naj bi se za-ob tem omenimo, da naj bi strategijo pripravlja­specificirali v povpraševanju za izbor izvajalca, bilo pozitivno odzvali. Nekateri so sami izrazi-čele prve delavnice, predstavitve in srečanja z li še nekaj mesecev, dokument pa predvidoma torej naše zahteve in pričakovanja, določili smo li željo po sodelovanju, nekatere vabimo prek občani. »Na teh bomo občanom povedali, kako sprejeli oktobra. tudi merila, po katerih bomo izbirali izvajal-teh ljudi in tako iščemo še naprej, kdo bi želel smo si zamislili postopek priprave strategije, V. L. ja. A v preveliki želji, da res končno pokažemo, kaj znamo, smo pregorele. Sicer je bilo ponovno dovolj za zmago, a ostal je tisti grenak priokus. Hotele smo pokazati svoj napredek, pa ni šlo. Ložanske gasilke zopet osvojile prvo in tretje mesto Tudi naši drugi ekipi tokrat ni šlo vse po načrtih. Zasedla je peto mesto, a to ni ogrozilo njenega Zaključilo se je še eno pokalno tekmovanje v spajanju sesalnega skupnega tretjega mesta. Za prvo ekipo je bilo jasno, da bomo po treh zmagah v zrak dvignile tudi pokal za skupno zmago. Prav zato smo s voda GZ Vrhnika za člane in članice. Sestavljeno je bilo iz treh te­ kem, ki so se odvijale februarja in marca. končnim izkupičkom seveda zadovoljne prav Otvoritvena čast je tokrat pripadla PGD Podlipa prav nam nobena vaja ni uspe­ vse članice. V naslednji sezoni pa se bomo še -Smrečje. Na pustno soboto smo se znova sreča-la, kot bi si želele, smo prejele bolj potrudile.li ob izvedbi »zimske vaje«. Prijetno je bilo spet največji pokal in si tako že sko­ Še posebno smo ponosne na naše člane A in B. stopiti na tekmovališče in začutiti tremo, ki ho-raj zagotovile skupno zmago. Uspelo se jim je zbrati, pridno so trenirali in na­češ nočeš na svoj način vpliva na rezultat. Potem A nismo bile zadovoljne; želele stopili prav na vseh treh tekmah. Skozi tekme je tukaj še dnevna forma – in na koncu vidimo smo pokazati vajo, ki nam uspe pa je bil viden tudi njihov napredek! Bravo, lo­bolj ali manj zadovoljne obraze. PGD Log -čla-na treningu, pa se nam žal ni iz­ žanski fantje, kar tako naprej! nice B -Ekipa 1 smo osvojile 1. mesto, prav tako šlo. Naša druga ekipa je znova Gasilski pozdrav Na pomoč do naslednjega sni­pa so se izkazale članice B -Ekipa 2. Veselile so stala na tretji stopnički. Tako so denja! Za PGD Log Aleksandra Gajič se tretjega mesta. se na skupnem tretjem mestu še Sledilo je drugo tekmovanje. Gostilo nas je Pro-utrdile. stovoljno gasilsko društvo Drenov Grič -Lesno Ostala nam je še ena priložnost Brdo. Tudi tukaj je bilo vzdušje pravo in to je – domača tekma na Logu. To je bila dobra podlaga za naš vnovičen uspeh. Če-bila za nas še dodatna motivaci- Vloga za kanalizacijo še ni bila oddana Pred enim mesecem smo poročali, da naj bi Občina Log - Drago­mer do konca marca oddala vlogo za pridobitev kohezijskih sred­stev za odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice v finančni perspektivi 2014–2020. A se to ni zgodilo, pa ne zato, ker na oddajo ne bi bili pripravljeni na občini, temveč zato, ker na ministrstvu še niso pripravili obrazcev. Vloga za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev za gradnjo kanaliza­cije in čistilne naprave v Občini Log -Dragomer je pripravljena, nam je potrdil župan Miran Stanovnik in dodal, da zdaj čakajo le še na potezo države. »Mi imamo vse pripravljeno, vendar vloge nimamo kam oddati. To je tako, kot da bi rekel, da ne moremo oddati pisma, če nimamo nabi­ralnika,« je stanje slikovito opisal župan. Povedal nam je, da ministrstvo podaljšuje roke, krožijo pa različne infor­macije o datumu, ko bodo na tej instituciji pripravljeni na sprejem vlog za pridobivanje evropskih sredstev. Stanovnika roki ne skrbijo, saj je ob­čina pripravljena, da takoj, ko jim bodo dali zeleno luč, vlogo odda. Kot smo že poročali, se z novo finančno perspektivo financiranje naj ne bi spreminjalo. Evropski kohezijski sklad naj bi še vedno prispeval 68 odstotkov sredstev, iz državnega proračuna naj bi pridobili 12 odstotkov sredstev, preostalih dvajset odstotkov pa bo morala pokriti občina. »Kar pomeni, da mora občina zagotoviti 2,400.000 evrov neto v naslednjih petih do sedmih letih. Seveda pa pokriva tudi strošek DDV, kar skupaj nanese 4,941.932 evrov.« Projekt je sicer ocenjen na 14 milijonov evrov. S temi sredstvi naj bi zgradili 23 kilometrov kanalizacijskih vodov, naj­več na Logu, in sicer skoraj 12 kilometrov, 7,5 kilometra v Dragomerju in tri na Lukovici. V okviru projekta predvidevajo tudi gradnjo čistilne naprave, ki je projektirana na 5000 populacijskih enot. V. L. Skupna vaja PGD Drenov Grič - Lesno Brdo in PGD Log Februarja smo imeli Ložani skupno vajo s sosednjim društvom z Drenovega Griča. Udeležilo se je je 22 gasil­cev iz obeh društev. Prikazali smo vleko vozila z vitlom na AC-ju, pravilne postopke reševanja ponesrečenca iz vozila in samo oskrbo osebe ter izvedli preizkus reševal­ne žage. Pri prenosu in oskrbi ponesrečenca so sodelovale tudi gasilke reševalke iz PGD Log. Pozneje sta »zagore­li« dve vozili, ki sta ju obe društvi izme­nično gasili s peno in različnimi ročniki za penilo, na koncu pa je sledil prikaz gasil­nikov z uporabo bio­versala. Vaja je pote­kala zvečer, tako da je bilo treba poskr­ beti za razsvetljavo z reflektorji z gasilskih vozil ter seveda za obvezno uporabo izolirnih dihalnih aparatov in nočnemu času oziroma požarnemu okolju primerno varno gibanje vseh udeležencev. Hvala PGD Drenov Grič -Lesno Brdo za organi­zacijo vaje, podjetju Avtovleka Čepon za pripravo in transport vozil ter podjetju Trans-Felix za prostor, kjer je potekala vaja. UO PGD Log Čistilna akcija 2015 Prostovoljci so čistili okolje Log - Dragomer, 11. april 2015 – Prostovoljci z Loga, Lukovice in iz Dragomerja so se na sončen pomladni dan pridružili čistilni akciji v Občini Log - Dragomer. Povedali so nam, da je v naseljih odpadkov vsako leto manj, kritično je le ob regionalki. Občina Log -Dragomer je tudi cev in člani društev so se do-cijo dela skrbela Marjan Trček letos nadaljevala dolgoletno poldne zbrali pred gasilskim in Pavla Prah iz Odbora za tradicijo organiziranja spo-domom v Dragomerju, kjer je ohranjanje kulturne dedišči­mladanskih čistilnih akcij; ak-za koordinacijo poskrbel Blaž ne. Prostovoljcem so razdelili cijo je pripravila v sodelovanju Rupnik, in v športnem parku vreče za koristne in nekoristne z društvi. Skupine prostovolj-na Logu, kjer sta za organiza-odpadke, jih opremili z roka­vicami, jim povedali, kako bo ljali tudi svoje otroke ter tako potekala čistilna akcija, ter jim poskrbeli za zgodnje okoljsko dodelili območja čiščenja. ozaveščanje. Udeležba je bila tokrat nekoli-Prostovoljci so odpadke od­ko slabša kot v preteklem letu, stranjevali praktično na celo­znova pa smo na terenu opa-tnem območju občine. Koor­zili prostovoljce, ki se teh akcij dinatorja sta delo organizirala udeležujejo vsako leto. Ti so tako, da so prostovoljci čistili nam v pogovoru zaupali, da območja ob prometnicah, na so tovrstne akcije priložnost, javnih površinah in zeleni­da nekaj dobrega naredijo cah, podali so se tudi na Barje, tako za skupnost kot za na-travnike ter rob gozda, čistili ravo in se med seboj družijo. pa so še struge vodotokov. Tudi letos je šlo organizator-Pridne roke prostovoljcev so jem na roko vreme, ki je bilo hitro napolnile vreče z odpad- resnično prijetno, tako da so se ki, ki pa jih je bilo letos neko­ta dan številni občani podali v liko manj. Kot smo izvedeli, naravo ter tako združili kori-je v naravi vsako leto manj stno s prijetnim. Na Logu so odpadkov, k čemur zagoto­se akciji pridružili le odrasli, vo pripomorejo vsakoletne medtem ko so Dragomerčani čistilne akcije. Medtem ko so in Lukovičani na akcijo pripe-prostovoljci leta 2010 iz okolja Zaključujejo se dejavnosti v KUD Kosec Aprila bodo svoje delavnice in dejavnosti končale nekatere sekcije, ki delujejo v okviru KUD Kosec. Kot nam je sporočila predsednica Anica Ven­gust, se zaključujejo delavnice ročnih spre­tnosti, s pridobivanjem znanja bo končala tudi ena skupina tečajnikov angleškega jezi­ka, folklorna skupina pa se bo srečevala še do nastopa v maju, nato pa bodo vaje zopet nadaljevali jeseni. Preostale sekcije oziroma dejavnosti, ki delujejo v okviru KUD Kosec, se zaključujejo maja. Kulturni dogodki, de­lavnice in dejavnosti, ki potekajo v okviru Kosca, se v vsakdan občine vračajo jeseni. V. L. odstranili skoraj šest ton od­ padkov, je bila ta številka letos nekajkrat nižja. Na Komunal­nem podjetju Vrhnika so nam pojasnili, da so prostovoljci le­tos iz narave odstranili 940 ki­logramov odpadkov, od tega 295 kilogramov mešanih ko­munalnih odpadkov, 270 kilo­gramov embalaže in 375 kilo­gramov kosovnih odpadkov, med njimi nekaj gum in večjih kosov lesa. Občani, ki smo jih srečevali na terenu, so nam po­vedali, da v naselju ni veliko odpadkov, saj jih zavedni ob­čani po eni strani pobirajo že med letom, po drugi strani pa ljudje odpadkov ne odmetava­jo tam, kjer bi jih lahko drugi videli. Povsem drugače pa je na bolj odmaknjenih krajih, kjer je v okolju še vedno veli­ko odpadkov, a vseeno manj kot v preteklih letih. Kritično je le ob regionalni cesti, kjer so prostovoljci odpadke pobirali skorajda na vsakem koraku. Deloma te odpadke iz svojih jeklenih konjičkov odmetavajo vozniki, kar nekaj odpadkov pa je po gradnji kolesarskih poti in pločnikov ostalo tudi za gradbinci. Ob koncu akcije so se prosto­voljci zbrali v dragomerskem gasilskem domu, kjer so se družili ob okrepčilni malici. V. L. Foto: V. L. KUD Kosec v letu 2014 s še bogatejšimi vsebinami Log - Dragomer, 8. april 2015 – Za Kulturno-umetniškim društvom Kosec je uspešno leto, skorajda vsak dan v občini potekajo Koščeve delavnice, dejavnosti in prireditve, ki so vse bolje obiskane. V Koscu so lani začele delovati nove uspešne sekcije, zelo ponosni pa so tudi na izdajo svoje prve revije Kosec, ki so jo občani dobro sprejeli. Letošnji občni zbor KUD Kosec je vodil ustanovitelj dru­štva Matej Nik, ki je povedal, da Kosec ni še nikoli tako dobro deloval, in tako izrazil veliko podporo društvu ter njegovi predsednici Anici Vengust. Na občnem zboru smo lahko prisluhnili poročilu predsednice o delu v lanskem letu, posamezni vodje sekcij pa so predstavili svoje delo. Občni zbor so popestrili s prijetnim kulturnim programom z energično plesno točko otrok iz rock 'n' roll skupine pod vodstvom Ule Leban, s prečno flavto pa se je predstavila osnovnošolka Lea. »Naše kulturno društvo uspešno sodeluje na številnih področjih. Delo v njem je izjemno pomembno za ohranja­nje in razvoj kulture, vzpostavljanje socialnih in medge­neracijskih vezi. Izpeljali smo številne uspešne projekte, ustanovili nove sekcije, društvo pa je tudi vse bolj prepo­znavno,« je na občnem zboru povedala predsednica KUD Kosec Anica Vengust. Dodala je, da jim je pri kakovostni izvedbi delavnic finančno pomagala občina, ki jim je na javnem razpisu dodelila sredstva, ter osnovna šola, v ka­teri so domovali s številnimi dejavnostmi. »Za uspešno iz­vedbo prireditev, delavnic in tečajev so zaslužni mentor­ji,« je povedala Vengustova, ki se jim je ob tej priložnosti zahvalila za sodelovanje. V društvu so zelo ponosni na izdajo svoje prve revije Ko­sec, s podnaslovom Pogovori z občani, lani pa so izdali tudi igrivi društveni koledar na temo štirih letnih časov, ki ga krasijo slike mladih osnovnošolskih umetnikov. V društvu deluje enajst sekcij, in kot smo izvedeli, je delo­vanje v sekcijah in društvu odvisno od osebne zavzetosti posameznikov, ki vse aktivnosti opravljajo prostovoljno in brezplačno. V okviru društva je delovala likovna sekcija s tedenskimi likovnimi delavnicami ter delavnicami ročnih spretnosti in šivanja, zelo dejavne so bile tudi klekljarice in šivilje, ki so se srečevale na šiviljskih delavnicah. Veliko aktivnosti so izpeljali v okviru Odbora za kulturno dedi­ščino in ohranjanje starih običajev, med najbolj odmev­nimi prireditvami te sekcije pa so miklavževanje, pohod z baklami in sodelovanje pri materinskem dnevu. Zelo dejavna je bila zeliščna sekcija, z odmevnimi menjavami semen, zelišč, vrtnarskih nasvetov, sadik in vrtnin, pripra­vili pa so še odlične poučne pogovore, pohode ter delav­nice. V sekciji DVIG (druženje za vzajemno izobraževanje generacij) so tudi letos nadaljevali dejavnosti iz preteklih let, to so med drugim bralni krožek, učna pomoč učencem osnovne šole in učenje angleščine, vpeljali pa so prav tako dve novosti, izdajo revije ter sodelovanje v Tednu vseži­vljenjskega učenja 2014. Društvo se lahko pohvali z usta­novitvijo novih sekcij, jeseni je začela delovati folklorna skupina ter plesna skupina Rock and Roll. V društvu si želijo, da bi končno zaživela sekcija kulturne­ga izobraževanja, da bi obudili osnovnošolsko gledališko skupino ter da bi bili uspešni pri pridobivanju novih članov glasbene skupine. »Na žalost se nam je v letu 2014 zgodilo,da je Ženski pevski zbor Spo­minčice usahnil. Toda februar­ja smo uspešno na novo usta­novili vokalno-instrumentalno skupino, ki je delovala do pole­tnih počitnic. Na jesen in zimo pa se nikakor ne more znova sestati, šteje le štiri člane in je za zdaj še premajhna,« nam je zaupala Vengustova, ki si želi, da bi se občani, ki radi pojejo, pridružili petju v okviru te skupine. Naj ob tem povemo, da so v okviru Kosca pripravili oziro­ma sodelovali še pri številnih odmevnih in dobro obiska­nih dogodkih in prireditvah. Pripravljali so razstave, or­ganizirali gledališke predstave, sodelovali in pripravljali občinske prireditve, med njimi prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ob mednarodnem dnevu žena in materinskem dnevu, ob občinskem prazniku so pripravili vrsto aktivnosti ter za občane organizirali in izvedli šte­vilne zanimive delavnice. V društvu pa si želijo, da bi se jim pri dejavnostih, delavnicah ter aktivnostih pridružilo več mladih. Ena izmed največjih težav društva ostaja pomanjkanje lastnih prostorov. Društvo s svojimi dejavnostmi gostu­je praktično po vsej občini, od prostorov osnovne šole do občinske sejne sobe, pa v domu upokojencev Log ali celo v lokalih. »Vsekakor si vsi v društvu želimo dočakati dan, ko bomo v občini imeli svoj dom kulture, da bomo lahko bogato poslanstvo društva nadaljevali in ga razvijali s po­močjo mladih, ki prihajajo,« zato bo tudi v letu 2015 ena izmed glavnih nalog društva borba za lastne prostore. Izvedeli smo še, da se jim je obrestovalo prizadevanje za prepoznavnost društva, saj jih občani vse bolj poznajo. Društvo je na straneh Našega časopisa vsak mesec priso­tno z napovednikom kulturnih dogodkov, na socialnem omrežju Facebook javnost seznanja s svojimi dejavnostmi, o vseh velikih dogodkih pa občane redno obvešča tudi s plakati na oglasnih deskah občine. V. L. / Foto: KUD Kosec Vabilo V soboto, 16. maja, SE BO DOGAJALA FLANCARIJA, od 9. do 12. ure v gasilskem domu na Logu. Menjali bomo sadike, semena, prve pridelke, vrtnar­ske knjige, cvetlične lončke, posušena zelišča in na­smehe. Vljudno vabljeni,denar pustite doma!!! Prireditev ob materinskem dnevu Prireditev ob materinskem dnevu ostaja naj­bolj množično obiskana prireditev, ki poteka v večnamenski dvorani ložansko-dragomerske osnovne šole. Mamice, babice, tete, očki, dedki, strici, sosedi in sosede, sestrice in bratci so se v velikem številu zbrali v dvorani, ki je pokala po Otroci so s prireditvijo obdarili mamice Učenci in učitelji Osnovne šole Log - Dragomer so v sodelovanju z Občino Log - Dragomer in Kulturno-umetniškim dru­ šivih. Program prireditve so sooblikovali in izve­ štvom Kosec pripravili prireditev ob materinskem dnevu. Na odru so se osnovnošolci predstavili z recitacijo, pesmijo, ple­ dli učenci od prvega do šestega razreda osnov­ som in igro. Pester in razgiban program je navdušil občinstvo, ki je večnamensko dvorano napolnilo do zadnjega kotička. ne šole ob pomoči svojih učiteljev ter občinstvo navdušili s svojo prikupnostjo, domiselnostjo ter otroško radoživostjo. Občinstvo je z glasnim spodbujanjem na oder pospremilo mlade recitatorje, ki so spregovorili o mamicah in očkih. Gledalci so se zabavali ob kavbojskem plesu in domiselnih šalah o starših, prepričali so se tudi, da pesmi o mamicah in oč­kih dobro zvenijo v angleškem jeziku. Osnovno­šolci so navduševali še s spletom ljudskih ple­sov ter skupinskim plesom, petjem in igranjem na klavir, nastopila pa je tudi Orffova skupina. Za konec so občinstvo presenetili še z glasbenim šopkom, ki so ga skupaj zapeli vsi nastopajoči. Mamic pa s prireditvijo niso obdarili le nasto­pajoči, temveč so vse mamice, babice in tete organizatorji razveselili tudi s tulipani, ki so jih prejele iz rok v Koščeva folklorna obla­čila oblečenih osnovnošolk. V. L.