—   8
Politične vesti.
Regent Aleksander odpotoval v inozemstvo.
Ker je ustava sprejeta, podpisana in zakleta, je odpotoval regent zopet v inozemstvo. Pre-
trgal je bil svoje potovanje radi očetove bolezni.
Zakonodajna skupščina. Ker je ustavo-tvorna skupščino končala svoje delo s sprejetjem ustave, se je izpremenila v navadno zakonodajno skupščino. Prejšnji ustavotvorni odsek se je izpreuienil v zaki nodajni odsek. Izvoljena sta bila tudi finančni in poslovniški odsek ter dve anketni komisiji. Skupščina sama je prekinila za nekaj časa svoje delo, v odsekih, pa naj bi se tudi med tem delalo.
Izpremembe v pokrajinskih vladah. Po sprejeti ustavi se bodo tudi pokrajinske vlade primerno izpremenile. Hrvaški ban Tomlje-novič je t*koj podal ostavko. Bil je zadnji ban Hrvaške. V posamezne pokrajine pridejo sedaj kraljevi namestniki.
Atentat na kraljeviča. Preiskave radi atentata so dokazale, da je bil zasnovan atentat v komunističnih krogih, kteri so v Novem Sadu, Budapesta in na Dunaju. Zapleteni so v atentat tudi nekateri poslanci, ki so že zaprti. Del k munistov obsoja to nasilno, obenem nečloveško delovanje svoje stranke. Vlada je slutila tn protidržavno rovanje komunistov ter jih strožie nadzirala. Opozici-onalne stranke s¦¦> očitale vladi strogost, sedaj pa morajo priznati opravičenost vladnih odredb.
Skupno pobijanje komunizma. Naša vlada je pri sosednjih državah sprožila misel, naj bi skupno nastopile proti komunizmu. Vlade se strinjajo s tem predlogom.
Razkol v komunističnem klubu. Komunisti sami niso vsi zadovoljni z vodstvom stranke in izstopajo iz stranke.
Arditi v BaroŠu. Česar si večkrat ne upa storiti oficielna itali|anska politika, to zvrše italijanski fašisti. To se vi ti sedaj dobro pri Barošu. Italija se je zavezala, da ostani naš, prenapeti Italijani bi pa radi imeli luko za se. Zato so jo zaseli fašisti Ko so jih pozvali oficielno, naj zapuste luko, se niso uklonili, ker jim je tako velel D'Annunzio. Sedaj jih je obkolila italijanska vojska. Ali kaj zalega jim menda tu ti ta ne stori.
Nova vlada v Italiji. Po novih volitvah v italijansko zbornico je bilo treba tudi nove vlado, ker prejšnja ni imela svoje večine. Sestavil jo je sedaj Bonomi. Vlado tvori klerikalna ljudska stranka, liberalci in reformni sicialisti, ostali socialisti jo le podpirajo. V strogi opoziciji pa so fašisti in drugi nacionalisti. Predsednik Bonomi je pristaš reformnih socialistov, ki so nacionalno navdahnjeni in zavračajo revulicijonarna sredstva.
Sprava med papežem  in italijansko vlado. Odkar   so   Italijani   1.  1870   zavzeli Rim ter ga priklopih svoji državi, so se smatrali   papeži   v   svojem    Vatikanu   za ujetnike in ga niso hoteli zapustiti. Sedaj pa se poroča, da [ se je dosegel sporazum med italijansko vlado j in   papežem,   po kterem bi italijanska vlada I priznala sedame vatikansko posestvo kot avtonomno državico pod italijanskim   protekto-ratom.
Vojska med Grki in Turki. Odkar so se pojavili v turški vojski ruski vojaki, Grki nazadujejo in zapuščalo turške dele. Ne bi pa se radi čisto umaknili iz Male Azije, zato napenjajo vse sile, da bi se ohranili. Radi bi dobili pomoč tudi od zapadnih držav antante, čeprav so se ji zamerili z novo vzpostavljenim kraljem Konstantinom. Zaenkrat se je antanta izrekla za nevtralno. Angleži pa na-merajo za prvo zasesti Carigrad, za nje najvažnejše mesto.