L Leto. 4. število.
1914. jan. 25.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več
vküp hodi................ . 2 K,'
če samo edne...............3 K.
Za amerikance, če jih več vküp bodi .	.	.	.	.	4 K 20 f,
če samo edne	.	.	.	.	5 K 40 f.
Cena vsakoga falata domá je 4 filere; v Ameriki eden ceni.
Dobijo se
v Črensovcih pri KLEKL J O Ž.E FI plebanoš! v pokoji. Gserfőld, Zalamegje.
Na té naslov se naj pošlejo naročnina, glási i dari za Novine. Ali vsaki naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
Trétja nedela po tréh králih,
,,I taki je očiščena goba njegova“ (Má-taj VIII. 3.)
Gobavec denešnjega evangelija po-meni grešnoga človeka. Spodobna sta si záto, ka rane nosita oba : gobavec na téli, grešnik na düši, pa i záto ka je njidva zdravnik eden, Jezuš, ki go-bavca gob, grešnik grehov očisti.
Spodobna sta si nadale záto, ka vračitela obadvá potrebüjeta i ga mo-_ret.a gorpoiskati ,i prositi „Gospod, 4e-ščéš, moreš me očistiti“, naj ozdrávita.
Spodobna sta si. obslednjim záto, ka po smilenosti božoj, po Jezušovom pomilüvanji obá dobila zdrávje čüdo-vito, gobavec po rečeh „ščem, očisti se“, grešnik po Jezušovoga namestnika, spovednika odvézi: „jaz te odvéžem od tvojih grehov*. Na obá reči se najmre edne zgodi „i taki je očiščena goba njegova*. Včasi je čisti postao gobavec i včasi tüdi čisti gráta grešnik, kda odvézo dobi.
Čüdno je edno, čüdno je drügo. Ali to drügo je vékše čüdo. Keliko više stoji düša od tela, teliko vekša čüda je grehov odpüščenje zadobiti, kak z neoz-dravlivoga betega na čüden náčin oz-draviti. Pa ešče več je. Sv. Tomaž Aquinski právi da je greh odpüstiti vékša čüda, kak svet stvoriti. Pa je to tüdi tak da k stvorjenji sveti ne tre-belo Bogi mreti, k odpüščenji greha je pa to potrebno bilo. Z Jezušove smrti, ž njegovih ran, ž njegovoga križa rastéjo nájrare rožice, šterih cvet na žitek obüdjáva mrtve düše, vrači ran-jene, lepša očiščena i té rožice so sed-méra svestva njih cvet so pa milošče
ž njih zvirajoče. Edna takša rožica je tüdi pokore svestvo, štere cvet, štere milošče düšne gobe, grehe odprávijo.
Gobavec je ne mogo pri lüdeh pomoči dobili, nemore je tüdi grešnik. Gobavec si je nikaj ne mogo pomágati, nemore si tüdi grešnik. G0bavc9. betežen se je dén od dnéva, vsikdár bole ražširjávala, tak se razširjávle i po vekša va tüdi žalosten stan grešnoga človeka. Strašna reč, ali istinska. Če smr-
f
ten greh mam na dfflši, za nebo Dobi erom nikaj zas!¾|noga vči niti ne-mogoče se mi je Bogi dopasti, nemo-goče je meni kaj takšega doprinesti, za koj bi mi dober Bog samo to náj ménjšo pláčo mogo podeliti. Ka pa če siromak prek proga* mojega stopi i njemi jaz do slednjega filera vse tá dara ? Ne mi je gorvzéto. I če na cérkev dara? Tüdi ne. Trpim za Jezuša, bičam se, postim se vsaki drügi den, to pa vendar li kaj pomága? Dokeč smrten greh mam na düši, nikaj ne. Cüjte samo reči sv. pisma. Če bi znae prorokuvati, i bi vedo vse skrivnosti i meo vso vučenost, i če bi meo vso vero, tak da bi gore prestávlao, luhezni pa bi ne meo, nikaj nesam. I če bi razdelo siromakom v živež vse svoje premoženje, i če bi svoje telo dao tak da bi goro, lübezni pa bi ne meo, mi nikaj ne pomága.“ (I. Kor. XIII. 2—3.) Če smrten greh mam, sam sov*ražnik Bogá, ne lübim, nego pregánjam ga. Nemo-rem záto nikaj tak svétoga, tak dobro ga včiniti, kaj bi se njemi dopalo, dokeč ostánem v smrtnom grehi. I glédaj düsica na reči spovednikove i samo na té reči goba greha po vrže te, svetlosti dá mesto tmica, milošči
greh, Jezuši hüdi düh. Živlenje pride v smrti krajino rožice, jakosti začno cvesti, kje je prle vse iedeno, vse zmržnjeno bilo, grdoba postáne lepota, tužnost veselja, smrad najprijetuejši düh i Bog se obrne tá, kaj je prle ni-kak ne mogo glédati.
To naprávi odveza spovednikova v düši grešnoj. To naprávi njegova reč „jaz te odvéžem od tvojih grehov v imeni očé i Siná i svétoga Dühá.“ Jezuš njemi je dao to oblást, tisti Jezuš, ki je gobavca denešnjega evangeljja na edno reč zvráčo. Njegova moč je v njem, njegova božanska oblast je skrita v njegovoj osébi, kak je on bio skriti nekda v prostih jaslicah. Si vživao že sád té velike spovednikove oblásti ? Si dobo že odvézo na pokorno spoved ? Moja drága düšica, kelikokrát se ti je to zgodilo, si se vedeležila (deo, tao dobila) vékše čüde, kak je stvorjenjé svetá. Kelikokrát je to bilo ? Kakše hválo si dala za to ? Gobavec ozdráv- ’ lehi se je mogeo popi pokázati i dati dár šteroga je Mojzes zapovedao. Po-kázati se moreš i ti dühovniki. Pokáži se njemi, ne boj se ga. Naj te vidi v cerkvi i v vsakoj dobroj drüžbi. Ne os-tavi popa, kda te žele viditi, tebi dober tanáČ dati, tebe od greha čüvati. I pri-nesi njemi dár. Znaš kakšega ? Bogaj ga. To je dár, šteroga Jezuš žele. Go bavec je mogo bogati Mojzesa, ti pa dühovnika. Dobiš v cerkvi návuk i predgo, zvüna cerkvi óponinanje na dobro, bogaj ga. To je 11ájlepši dar i jedini šteroga Bog žele od tébe za ve-liko miloščv odvéze, po šteroj si dobo odpüščanje grehov i si se, kak razsipni
2.
NOVINE
1914. jan. 25.
sin, nazáj povrno v hižo svojega ne* beskoga Očé v predrágo Srcé Jezušovo. To je jedina i tüdi dužna zahvalnost spovednikom za vnoge trüde, štere so meli z tebov pri spovedi.
Če bi mi bogali svoje spovednike, govornike, ki nas kárajo, da se ne smemo dati podmititi, podküpiti, bi se gda sveta pőtrdila postáva od svetcoga zakona na Vogrskom, štera dovoli proti Kristušovoj pre povedi razpitanjezákonov valáno skleujenih ? Nik-ino nikdár ne ? Bi se zgodila tá strahovita grebota, da je leto 1911-ga vsaki 23-ji zákon na Vogrskom razpitani bio ? (Magyar kul-tura 1913. jul. 27.) Što bo od toga račun dávao, da se v drüžinah ne živé tak, kak nam zgléd dáva ta néjsvetejša drüžina :	Devica Marija i sv, Jožef z
detetom Jezušom, štere den dnes ob-slüžáva sveta maticerkev ? Što bo računa davao od toga, da toliko decé nema ali očé, ali materé i rásti more gor zvün perotih oskrblávajočih očin-skih ali materinskih pa prejti more v grehotah kak ptica v merži vlovlena ? Što bo račin dávao od tistíh nesrečnih delavcov, dejákov, siromákov štere so-cialisti, prosto misleči, slobodnozidarci
Sinek Martinek ...
Narodna.
„Sinek Martinek, pa kje si hodo ti ?“
,Jaj lüba moja mati, na zelénom travniki
„iSinek Martinek, pa ka si délao tam ?“ ,Jaj lüba moja mati, kobile paseo sam.1
„ Sinek Martinek, pa ka si vido tam ?“
,Jaj lüba moja mati, tri bele dekle sam/
j, Sinek martinek, pa ka so dclále?“
,Jaj lüba moja mati, rožice trgale.
„ Sinek Martinek, ka z rožami ka so?“
,Jaj lüba moja mati ž njih venec plele so.'
„Sinek Martinek, pa ka so z vencami?“ ,Jaj lüba moja mati, je devále k Marijin
Vsi so venci beli ...
Narodna.
Vsi so venci beli,
Samo moj zeleni.
Da ga jaz polevam S svojimi skuzami.
či bi moje skuze Na kamen spadale Kamen bi se razklao Na dvoje, na troje.
to je tei ne verniki v svoj tábor dobijo i ž njih naprávijo zgrablive vuké, ki drügo ne vejo, kak blázniti Bogá i zobé kázati proti matericerkvi i tuliti na sluge ujéne ? Mi bomo račun dávali, ki smo za pétdesetko, desetko, petko, ali samo za pečenko i liter vina odali sebé pa poslali v deželno (orsačko) ob-činsko notáriuško hižo neprijátela Kris-tušovoga, ki je tam proti veri krščan-skoj gučao, ali mučao. Ne gučim od stránke med ne od nikše politike, samo od toga, da smo dužni poleg düšne vesti samo tistoga voliti kakšekoli ode-biranje je, ki krščansko právd živlenje má ne samo na jeziki, nego tüdi v djánji. Te je dužnost naša krščanska izhajajoča iz vere, štero vam vsaki dübovnik prekláda i vi ste ga pa dužni iz zahvalnosti bogati, da ste ponjem že vnogokrát zadobili düševnih gob oči-ščenje.
Zakaj nam trebe novine?
Minister pa spoved. Minister vere i ná-vuka. Jankovich je v oktobri pri Majláth püs-peki bio pa se je pri/ toj priliki spovedao pa v,cerkvi pri prečiššávanji bio. Pa kakši krič je z toga nastano t Vse novine vogrske so to pisale, ka takši nemrejpravičen biti ovim dragi m veram, šteri to dela. Kda je Tisza Štefan ministerpredsednik v Pőžoni hodo, je tüdi bio v svojoj kalavinskoj córkvi pri večérji gospod-novoj, kak oni právijo, pa so se té novine tiho biló. Pa Vadász Leopold državni sekretár je na dugi den tüdi kitino pridihávao celi den poleg svoje židovske vere pa je to tüdi ne greh bio — liki či katoličanski minister drži svojo vero, to že, to je greh, to ne sme biti, takši je prej. ne za ministra t Vidite katoličanec za toga volo že tüdi trbé katoličanske novine !
Moritev. Turcsánji Elzo sta vmori a v Budapesti Kóbori Boža dekla i njeni pöjbár Nick Gustav i sta jo v edno košaro stlačila pa v Dunajo odnes!a. Ali főrare tam mimo se vozéči so košaro v pamet vzéli i po tom sledi je odkrita moriter. Bila je pa tá pokojna edna nočna nečistnica, štera je vekšo gospodo bogato obdarila večkrát za privoljenjó v nečisti greh. Bogata je postála za svojo hüdobijo i za bo-, gástvo si je zaslližila ráno smrt na zemli i večno na ovom sveti. I morilca, šteriva sta to nesrečno zadávila? Deklá je napelala dečka i je tak hladnokrvna i okorna kak da bi se nikaj nej zgodilo. Dečko je bole potrti i odkrti. Moj Bog, keliko düš sje odtrgne od Jezušovoga srca dén za dnévom, štere zapelajo proti verni časopisi, novine i naših dobrih, Krščanskih novin bi ne trebelo?
Na stojezere čitójo nesrečne düse stra-hovite grdostije bogokleta, veratajitva laži proti Bogi i njegovoj meterečerkvi. I bi moglo te düše dobre biti, štere se z tak slabov hránov krmijo ? Nevolné, sloke betežna, smrdlive so, štere vrazijo i morijo vseh düš, ki ž njimi v dotik pridejo. Kak boš se jih pa znao ognoli,
kak boš pa znao slabo kristjáne presvetiti i okrepiti vu veri, če ti dobrih novin ne čitós ? Vidite záto pá trebe dobre novine.
Kda je tá nečistnica na mrtveškoj legi bila, malo se ne lüdstvo spoklalo, tak jo je obiskávalo. Pitam, obiskáva te slepi národ Je-zuša v oltárskom Svestvi tiidi tak rad? Ali poštüje Devico Marijo tak vroče, kak to vla-őügo? Nikak ne. I kaj je tomi zrok ? Proti verske novine razglasi i opišejo takše per-šone slabe i njihova dela grešna tak Iepo, da lüdstvo brez premisleka se dá voditi po teh lažeh. Zakaj pa ne čitójo dobrih novin? Záto ka je ne podpirajo, ki bi je dužni bili, krščanski, brez podpore, brez naročenja pa se samó ne morejo na svetlo dávati. Čitejo tak slabe i po slaboj farani, slabo düšnovest dobijo. Ne zoságajte se, kaj vam ešče ovadim! Eden razvüzdanec, ki je k toj vlačügi hodo, je cel voz vencov dao k njej z voziti z napiski, da je on na veke njeni. Őlijete ? Na veke bi rad grešio. Na veke boš tüdi goro, da to žele½je máš i teliko düš pačiš z tem obnášanjom. Glejte düše, kam zablodi človek če nema dobre hráue njegova dtiša. Düša more nekšo hráno meti. Brezi hráne ne more biti, da je tak stvorjena. Ona more vsigdar kaj mislili i želeti Pove] mi ti prosti človek, ki ne čitós nikaj, z čsm braniš ti tvojo düšo? NáVuk šteroga v córkvi čüjt-š, če ga čüješ, se hitro z tóbe skadi da smo pozabiti. Kaj pa i.e misliš ? Od kráv, svinj, od tela, obleke to je od sami posvetnih rečib, šteri dühá ne gladijo, ne lepšajo, ga k nébi ne zdigávajo, ga ešče bote k zómli tiskajo.
Ki pa čitó dobre reči, se navuči prešti-mati Bogá, ki je teliko dobra dao lildém, se more na nebeska želenja podignoti more zara-zumeti nevo!o svojega bližojega, je ne mese-noga, nego dühovnoga nakanenja, postane batriven zagovornik pravice, ne pa stra šliv jeklaš, kda bi njemi trebelo, kak moži za dobro reč na pete stopiti. To i milijon drügo dobroga prinaša dobro čitenjé, kaj bodete nájbole te razumeli, kda bo e radi čiteli. Záto trebe — vidite — naše pobožue, dobre novine.
Lepo ravnanje ednoga nad-sodnika (főszolgabirova).
Pleininger Jožef főszolgabirov (nadsod-nik) v F. Pulya okráji so pod 6845/913 št. sledéče dokončali t
1. od prve adventske nedele do treh-králov i od fašenka do pondelka po prvoj ne-deli po vüztni se ne dovoli krčmena igra i ples ;
2. v ovom časi leta pa tüdi samo tri-krat če jé práva pazka, da se nikaj nespodob-nogá ne zgodi i če drtižba štera veselico prost, čisti dohodek na dober namen obrne ;
3. Slednje tri fanjščekove (fašeske) dni je pod záporom do 8 dni trpečim i kaštigov do 200 koron prepovedao preoblečeno, z igrov okoli hoditi i pobirati peneze, ali živež kakši;
4. Školska deca ne sme na igro, niti z ponáv!anske šole. Šteri stariš ali tutor bi je sem Spravo, pláča do 100 koron kaštige. Ob-činsko poglavárstvo je dužne proti tomi rav-nanji grešéčega stariša, ali krčmára notriglá-síti;
1914. jan. 25.
NOVINE
S.
5. Mladina se ne sme po noči tepsti se po vulicah dréti, si z harmonikami igrati, záto ka je nevarno za jákostno živlenje. Občinsko poglavárstvo i stražare so dužni zapoved pre-štopače notrijáviti, ki bodo do 100 koron kaštigao. če bi pa tei nemárni bili v toj pazki, bodo ostro strahüvani.
To je glávna vsebina ravnanja, štero je jáko primerno i našemi kráji. O da bi ple-meniti gospodje nadsodniki sobočki, lendavski i monošterski tüdi za slovensko krajino tak ostro gorstopali. Keliko menje grehov bi bilo, keliko ménšo odgovornost bi i meli ednok pred večnim Sodnikom, keliko bi se dobrostánje slo-Vencov pobolšalo. Prosimo je na to.
Glási.
Blagoslávlanje podob Srca Jezušovoga i Marijinoga pri sv. Jeleni. Z lepov sloves-nostjov se je to vršilo. Vel. Os. Bagáry Jánoš plebanoš so do pertočkoga križa z lépov pre-šecijov proti šli, pri šterom je na njih čákala mtadina s podobama. 12 dečkov je podobo Srca Jezušovoga sem prineslo, 12 beto ovenčanih deklin pa podobo Srca Marijinoga. Tű se te začne sküpna prešeeija do cérkvi. Naprej ido mladenci, za njimi dekle. Vse je v vesélo pobožnost vtopleno. Vsi si želejo, da bi je enkrát Marija Prečista Devica z Presvéto Srce Jezu-šovo tak vesélo v jiáho sprev4jalo, kak oni. zdaj vesélo njidva podobo neséjo. V eérkev pridoč so g. plebanoš podobi blagoslovili t iüdstvi genlivo predga!i. Nepozaben ostáne té dogodek jelénskim fárnikom.
Bazbijáčje. Z Dokležovja nam glásijo, da jer&vnonaJánoŠovo tam edenveščar, v krčmo šo, kje je ovárao ednoga ttijinea, na šteroga je že edno leto dni černére meo. Premišláva si zdaj, kak bi si mogo čemére nad njim potreti. I zmisli si to le: Nájeo je štiri dečke, ki so pripávieni za pár kupic vina človeka porobiti, ešče gorziezati. Ti štirje najéti posten-jáki resan si začnejo čemére nabirati sten, da kupice vu tia i v prosnice mečejo. Krčmár v pamet vzeme to i tühinei naznáni, kaj tei namenijo. Tüjinec nato kaput na grablicah pov-rže z ide na edne dveri vű. Ide a nej ga nazaj. Dečki en čas čakajo, kda se pa že navo-iijo čakati, ga ido iskat. Lečejo notri pa vűn, ali zaman. Tűjinee je že vesélo proti domi korákao i Bogi hválo dávao, da njemi je tak čedno misel dao, štera ga velike nesreče rešita.
Nesreča zavo!o ognjenoga brega. Na Japanskom sje ognjeni breg 8akurashima odpro i 800 metrov visiko t 30 kilometrov daleč je iüčao vözsébe strašno kamenje. Léva (tista tekočina, štera zognjenoga brega ide i stoji z otopienoga kaménja, pepéla itd.) je tri vesniee zasipaia. Što no što iüdih je prejšto. Ogenj je vužgo tűdi eden log, té pa varaš Cagoshinia z 70 jezérmi prebiváici, šteri je popoinoana vničeni.
B!agos!ávianje križa v Večáslavci. To se je vršilo v jésen pretečenega leta. 8tári zapüščni križ je stao tű — Bog vé — kak dugo že. Njegova zapuščenost je pa genola srce dvá darovnika Marič Polda i Ane šteriva, z lepimi podobami križ dala prenoviti, z lepimi podobami olepšati tak pod blagoslov pűstiti. Naj njima dober Bog povrné darotvit-nost v nebeskoj diki.
Marijini tisti so na svet!o dáni. Zdij tjeden so prišiti prvi listi v tom leti. Vesélo gibanje je viditi med Slovenci, da so se vča-kali desetletnice lista i si ga iz zahvalnosti do Marije radi naročávajo. Národ se povék-šáva, düš je več, več more biti záto tüdi hráne, to je več listov letos, kak láni. Vrli rojáki záto le vzemite ga gori širite ga, naročite ga tüdi za svojo dece, če je kje v tűjini. Marijina čéšt naj se širi med Slovenci!
Nova vojna ladja. Mámo novo vojno ládjo „Szent István,“ štere krstna botra je Maria Terezia nadvojvodinja. Gda ládjo na vodó puščajo, právijo, da se krsti, nato njej odebérejo vseli edno botro. Tá ladja, da je „vojna“ ne vozi lüdih, nego služila bo v bojni, kje se bodo naši vojáki vojüvali proti neprijáteli i je rávno záto puna z štüki t drügim vojáškim orožjem. Krščena je bila dnes tjeden v Fiumi.
0bálov Edek — mrtev. Mro je v Né-metujvarf v bolnišniči Obál Ede. koga so lüdje po domačem zvali Obalov Edek. Te človek se je narodo v Beltincih, pa so ga iűdje po eeioj okolici dobro poznali.; Bio je to živi zgled, kama pripela, človeka i)ijančivanje. V svojih m!ááih letaj je'bio v¾l čáién, spaineten pa, pošteni m!adenee.. Spunp je nekelko srednjih šol, meo je bistro glavo, bi lejko prišeo do visike čast! pa bi si Spravo dosta bogastva — pa nesrečne opojne pijače so zblodile njegovo živlenje. Postao je ž njega pijanec, pa je v slűžbi nmdri nej mogeo več ostati, liki se je živo z almoštvom kak naveden pikuš. Zapio je pa vse, ka je znadobo. Hodo je navekše v raztrgali obleki. Večkrat njemi je dao šteri znanec z smilenja lepo celo obleko, pa je on tildi stržo, pa peneze, ka je za njo dobo, je zapio. Ki so ga poznali pa. ž njim gučali, so lejko opaž(ivali, kak grozen učinek so mele na njegovo zdravje pa na pamet opojne pijače. Prti konci živlenja se je mogeo pomiliti vsa-komi, ki ga je vido, tak strašno je bilo njegovo trplenje. Zdaj ga je smrt rešila toga ze-melskoga trplenja. — Da bi njegovo živlenje slűžilo za opomin vnogim, posebno pa tistim našim nesrečnim ludem, šterim že t(idi ta smrdeča žganica pokončávle telovno pa düševno zdravje!
Mede!ica (Zorkóhaza). Decembra 17. so vmrli Ntžič Števan, najstarejši mož občine. Narodni so se 1826. leta aug. 18., zdáni so bili 1847. leta febr. 14. s Hozjan Getov. N. p. v. m.
Törnišče (Bántornya). Vtoj najstarejšoj, i najimenitejšoj tari do na sprotoletje veliko novo cerkev zidali. Cigla nedo nűcali k njoj, ar cela z betona bo. Cerkev de za dve leti gotova. Zidati jo dájo belatinski grof, Zichy Agošt.
Vélkapolana (Nagypaiina). Decembra 14-ga so vrmii najstarejša ženska vu seii: Ža-lek Kata, pokojnoga Tivadar Jožefa doviea vu 98. leti svoje starosti. Naj počivajo v miri.
Vukovje hodijo. Po dveh prines jih tüdi dosta bodi, ali té, posebno dekle, komaj čakajo Šteri pa po štirah hodijo sojáko nevarni. Na shodnom Vogrskem jih je dosta. Močna zima je z logov k vesnicam pritirala, kje dosta kvara delajo. Eden rusin Lapotju Vesilj se je po čednoj priliki rešo 4 vukov, gda so njemi pred kola prišli. Meo je z sebov edno kanto petrola, vlejeo ga je na kožth, šteroga je zatém vužgao i na sneg tűčo. Vucjá en čas glédajo to, teda se pa tak zoságajo, da z velikim tuljenjem nazaj v goščo odbežijo.
Ostre pa mejke zime. Zima je netüb gost, pa lüdje od negda radi vgonjavlejo, kakša bo zima, štera se približavle, aii bo ostra ali mejka, duga ali pa kratka. Jako velke zime pa jako tople zime ostanejo dugo v spomini, pa si je zapomli tüdi zgodovina, S prveših stoletij mamo zapomteno, ka je v 16. stoletji bilo 16 jako ostrih zim: v 17. stoletji; v 18. stoletji 19 ; v 19. stoletji 18 ostrih zim. Leta 401. je bilo čarno morje vseprek pokrito z ledom, ravno tak tüdi leta 763. V letaj 860 pa 1234jeSadransko morje tak močno zamrznolo, ka so prek njega v saneh prevažali blago z Benedk v Dalmacijo. Leta 1399,1423 pa 1460 je z Švédskoga lejko prišeo na Dansko prek po zmr%ojenom morji. Jako ostra zima je bila tüdi leta 1709 V oštroj zimi 17á8 -89 je na Nemškom vladao velki mraz od 27. nővembra do konca márca. Velki mraz je vladao na Španskem leta 1830. V zimi 1837—38 so meti med Danskov pa med 8vedskov več tjednov zvezo prek po ledi. Bi!a je to v teh sto!etjaj najostrejša zima. Jako mrzla je bila tudi zima 1845: spadno je velki sneg, pa sta Elba pa Mob-dava zmrznoli do tla. Gda se je začlo led otavlati, je napravo dosta škode. Mrzla zima je bila tüdi 1870—71, od štere so se znali potožiti francoski vojaki, ki so meli v tom leti boj. — Med nájbo!e mejke zime pa spadajo etc: Leta 1186, od štere pripovedavec nehša š?abska kniga, ka je sadoveno drevje eveio že meseca januara, pa je na jablanaj bio februara že kak lešnjek debeli sad ; juiija je bila že brátva, majuša je pa bilo že vse strmeno silje požeto. Leta 1289. je drevje že božične dneve poganjalo, februara so bile jagode zrele, aprila je grozdje cvelo, maja je nastopo grozen mraz pa velki sneg. Leta 1420 je bila žétev v celoj Nemčiji končana že pred Risali. Leta 1833—1834 je drevje cvelo v márei. Zima je pa nej vsepovsedi ednaka. Tak je bila napriliko leta 1820—21 v južno-zapadnoj Europi jako ostra zima, v Ameriki je pa biio topio. Zadnjih 50 let smo meli v Europi navékše mejke zime, pa zlasti v 20 stoletji smo šče nej meli niedne, štera bi mogla zavolo ostreče ali mejkoče koga zanimati.
4.
NOVINE
1914. jan. 25.
Odkrita zapelivka. Nezgovorno je nevarno za mlade dekle v velka mesta iti. Kak pávucje se znájdejo tü šatanske ženske, štere dekle posebno lepšega obraza zapelajo na Balkán, v Rusko, v Afriko ali drűga mesta’ kje je za načisti žitek odájo v gledališča (te-atre) i drüga takši pokvarjená mesta. Tá nesrečna stvorjenja se te nemoro tamodnet rešiti. Pogodbo ž njimi podpišejo, štera do smrti trpi. I te do smrti moro viaöüge biti razvüzdancov, dokeč se jih kakši grdi beteg ne poprimle i je ztirajo gnile i črvive v ka t šo bolnišnico, kje prejdejo z sramotnov smrtjov. Edno takšo zápelivko je zasledilo redárstvo (policajstvo) v Pešti, štera je štela oškola Marijo, 19 Ietno deklo z Szombathelya v svoje mreže dobili. Slovenske dekle, če se ščete v Pešt podati, ali v kakše drügo vékše mesto, zglásite se pri dühovnom pastéri, ki vas uapoti k krščanskoj drüžbi, štera vas veši te sramotne nesreče časne i večne.
Kam pripela pijanost. Više Szombathe!y •— a v Incéd imenüvanoj horvačkoj občini je Kranc Janoš 20 let star dečko krčmári skoz okna strelo, i njega v roko zavada. Oča je sina zatogavolo pokarao. Razbijasti sin je na to v krčmo šo, tam dva litra žgan;ce spio i pijan domo pridoč spajočega očo z tešeni-cov (lüčnicov) dvakrat vdaro, ki se je na vdárca gorzdigno z poštelé i na sina spadno zatém pa včasi düšo püsto. Gda je te pija-nec krvávéČega očo mrtvoga vido, le hitro se je *ztrezno, vprego i se pelao glásit žan-darom v Rohonc. Z straštiov pekočinov na düšnoj vesti je pravo tem: Očo sem vmoro! Obesite me! Té nesréčen mladénec se je v Pešti pokváro. Starišje, pazite kam dáte deco na slüžbo ali na včenje.
Dári. Darüvale so ženske zmále polane z Drüštva s. Oršole na mešni obleč v kapelo malo-polansko. Tőrnar Maria 1 K, Horvát Maria 1 K, Nemes Gejta 1 K, Jaklin Ana 1 K, Žálig Maria 1 K, Blažek Ana 40 fil., Smej Bára 1 K, Hozjan Ana 1 K, Žálig Ana 1 K, Hozján Ana 1 K, Žálig Magda 1 K, Hozjan Bara 7 K, Horvát Ana 1 K, Bedernják Gajta 1 K, Žálig Kata 1 K, Sömen Ana 1 K, Lebar Maria 1 K, Lonec Teréza.l K, Žerdin Ana 1 K, Hozjan Gejta 1 K, Vuk Maria 1 K, Báščan Bára 1 K, Gezič Kata 1 K, Hozjan Ana 1 K, Hozján Maria 1 K, Hozján Kata 1 K, Hozjan Ana 1 K, Horvát Maria 1 K, Tompa Jelóna 1 K, Prša Maria 1 K, Copek Kata l ‘K, Bedernják Orša 1 K, Vuk Kata 1 K.
Darüvale so Dekle vékše i ménse z Málepolane, na Marijo štero vpreseciji nosijo i vse drüge kinče štere je kcoj potrebno: Hor-vát Ana 2 K, Lebar Ana 1 K, Ráščan Ana 80 fil„ Zižek Kata 1 K, Horvát Bára 1 K, Cigán Bára t K, Hozján Ana 20 fil., Hozján Káta 40 fil., Hozján Mária 20 fil., Magdi5 Treza 20 fil., Horvát Ana 20 fil., Smej Treza 20 fil., Radošič Kata 20 fil., Horvát Treza 1 K, Draskovič Ana zdedeliče 40 fil., Hozján Treza 20 fil., Horvát Kata 1 K, Žakoc Kata
60 fil., Žakóc Ana 60 fil., Prša Ana 20 fil., Balažek Ana 40 fil., Balažek Verona 40 fil., Balažek Maria 20 fil., Gerič Jula 20 fil., Hoz-jan Verona 30 fil., Mertük Orša 20 fil., Mertük Verona 10 fil., Režonja Kata 20 fil., Režonja Maria 10, 6omboša Treza 60 fil., Gomboša Ana 4Ö fil., Gomboša Verona 40 fil., Zvér Bára 80 fil., Magdič Kata 20 fil., Magdič Verona 20 fil., Hozján Jula 40 fil., Hozján Anna 40 fil., Hozján Maria 20 fil., Vouri Kata 10 fil., Vouri Verona 10 fil., Vouri Roza 10 fil., Vouri Ana 20 fil., Gábor Ana 40 fil., Hozján Orša 60 fil., Hozján Maria 80 fil., Hozján Verona 23 fll., Hozján Verona 20 fil., Magdič Justika b0 fil., Vinček Ana b0 fil, Hozján Maria 20 fll., Hozján Jula 80 fil., Gyurán Ana 30 fil., Horvát Maria 1 K, Balažic Ana 1 K, Prša Ana 60 fil., Szép Ana 40 fil., Bedernják Kristina 20 fil., Bedernják Roza 20 fil., Žerdin Bára z Velko polane 40 fil., Jelenkova Mariča z Kapce 30 fil. Vküp 138 K 10 fil.
Gospodarstvo.
Reja prasec med odstavlanjom pa sledkar v zimskem časi.
Pri reji prasec moremo skrbeti za pri-pravno krmo pa za sobe, toplo hlevé. Či nemamo toplih hlevov, je najboše spraviti prasce v govensko štalo. Ravno pri nas, pri naših lesenih hlevaj trpijo p½sci vnogo zavolo mra-za, tak ka skoro zaistfno nemremo meti pa čakati sreče pri reji. K mrazi se šče dostakrat pridrüžita tüdi nesnaga pa mokroča. Vse to pa jako škodi mladoj živázni. V takših hlevaj se presci prehladijo, dobijo zaljanost (drisko) pa začnejo vejnoti. Večkrat pa postanejo modri, dobijo grinte pa nam pomali spocrknejo. Skr-bimo zato za tople pa snažne hleve, ka mo meli več sreče pri svinjaj!
Prasce moremo navajati že v tretjem tjedni na drügo krmo. V eden kot v hlevi njim siplemo za edno krnico zemle, ka do po njoj rovali. Dobro je, či se med zemle zmeša malo ječmena. Prasci poiščejo Zrnje pa je zač-nejo z zemlov vred žvečiti pa hrüstati. To vživanje zemle je jako dobro za male prasce, pa nam je občuva, ka ne postanejo zaljáni. Zaljanost je v petom tjedni najbole nevarna za piasce. Zato pa denimo prascom večkrat zemle, ka do v njoj rovali pa jo žvečili. Dobro je med zemle zmešati tüdi malo vogelja ali pa pepela, zato ka to pomaga prascom, ka hitrej rastejo.
V štrtom tjedni začnimo polagati pras-com kühane pa ožmikane krumple v kühanom mleki. K tem krumplom je dobro djati malo zdroblenoga ovsa ali hajdine pa kukarice. Prasci Se pomali navadno k toj krmi, pa do jo či-duže ráj jeli. V šestom tjedni se začne od-stavlanje od materinoga mleka na takši način, ka prasce zapremo vkraj od čoke, pa je püš-čamo sprva po trihrat, sledkar po dvakrat,
nazadnje pa samo ednok na dón k materi. Z osmim tjednom se prasci zevsema odstavijo.
Gda prascom krmo davlemo, moremo dobro pazit na to, ka kopanje rédno pa dobro ščistimo. Vsaki den je moremo dobro osnaj-žiti pa večkrat oprati. Ka hrano prasci nahajo, tisto dajmo čoki. Kopanje pa morejo biti zadosta duge pa plitve. či je kopanja prekratka pa se prasci zavolo toga jako riv!ejo, denimo njim ešče edno kopanjo na pomoč. Po nešterni krajeh majo kopanje za prasce predelane, tak ka prasci nemrejo v nje stopati. Edni si to tak napravijo, ka zabijejo remenje popreéki ocgora na kopanjo. Istina je, ka se takše ko-panje žmetnej snajžijo, pripravne so pa zato dosta bole kak navadne kopanje. Povemo pa šče ednok, ka prascom moremo davati hrano v takših kopanjaj, štere so jako plitve, tak ka prascom ne de trbelo s prednjimi nogami notri stopati.
Nazadnje šče zapomlimo, ka je prascom nej dobro davati preveč krumpišov, zato ka ovači znajo dobili bo!ezen, takzvano mejko-kostnost. Gda smo že prasce odstavili od maternoga mleka, njim šče eden ali dva tjedna moremo davati kravje mleko, štero pa more biti sladko. Z dvanajstimi tjedni je pa že lejko krmino z navadnov krmov.
Cena.
Pšenice.	.	.	meter 22	K	80	f	—	23	K	20 f
Žita.............. 17	„	70	„	—	18	„	30 „
Ovsa...--.	|	14 „ 70 ,
Pšenica je dragša, kak preminoči tjeden 15—25 Šterov, žite i kukorica 5—10 filerov, oves pa 20 filerov.
Sená prve vrste.............meter 9 K 40 f
„ drüge „	............. 8 „ — „
detelice, lucerne........... „	9	„	60	„
slamó ................... „	4	„	—	„
Svinjsko meso na živo vágo
kila 1 K 16 f — lK22f Govedina....................83 fil. — 90 fil.
Vreme.
Mraz i sneg moremo čakati.
Za smeh.
V šoli, Verevučiteo; Kaj je delala kaöa na drevi? Dete: jáboka je jela.
Verevučiteo: Povejte mi deca, što je vaš Patron v nebesah ? Deca: eden právi sv. Jožef, drügi sv. Jánoš, kak njim je že Krstno imé bilo. Gda pa ród pride na Casarovoga Steveka on odgovori: moj Patron nebeski je sv. Oasar.
Verevučiteo: Pod kém je trpo Kristuč moke za náš? Dete: Pod Ponciuš plivanošom.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.