i?-#l9ko iljuofšivo na;/i • *• - - rta varadofti 'fostm. Izhaja vsaki IJčetrok t b S. uh popone Rokopisi se ne vra-!ajo. Nelrankovana pisma se ne sprc-|emajo. Cena listu aša ta celo leto 4 krooe, za pol leta 2 kroni. Zi man premožne za celo leto 3 krone, ta pol leta K 1 ‘60. Za NemJijo je c-na listu 5 K, za druge dežele izven Avsiri e 6 kron. urini štev. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, 'šeme liika ul. št. Hi. Posamezne Ste vilke sc prodajajo v tubakarnah v Gosposka ul. 9. v ulici Silvio 1’ellico. v ul l‘onte Ntiovo 9. v Kapucinski ulici I v prodajalni »Kat. tiskov, društva* ul. Cnrdueci. v Šolski ulici. Nunski ulici, ua Jo-ip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu. po K v Oglasi in poslanice se računajo |oi petit vrstah m sicei; če se tiska i ukrat I I v, dvakrat IH v. trilrat It) v. Večkrat |)o pojjodhi. >< XXI. letnik. V Gorici. 1A tiKirc t 1'Mli. II. številka. Neavstrijska politika. Cclti Fvropa se smeje avstrijskim politikom .Naši politiki iščejo pomoči pri Nemčiji in pri Italiji t. j. pri tistih drža vali, ki hi rade odščipiiile od Avstrijo vsaka svoj košček. Ali ni to uajvečja nespamet? Vidi se. kako je sovraštvo do Slovanov popolnoma zaslepilo naše Iierclitoldc, Stiirgkhe, Lukasce itd. Ti ljudje so |)opoliionui izgubili izpred oči avstrijsko idejo. Kdor hi sodil po njih dejanju, hi moral reči, da drvi Avstrija naravnost proti s v oj c-in ti k o n c ti. Ali ni to nad vse žalostno za vse Avstriji zveste narode, zlasti za nas Slovence, ki smo pred vrati Italije, ki komaj čaka, da nas pohrusta? Sedaj Je čas, da dvignejo v državnem zboru avstrijski možje svoj glas proti tej neumni. neavstrijski politiki. Avstrija ne sme služiti le nemškim iu mažarskim strastem, ker je po večini s I o v a n s k a d r ž a v a. Avstrija ima le v k r š č a n-s k i p r a v i č n os t i d o v s e h n a r o-do.v svoj obstanek in svojo bodočnost. I >o sedaj je vsak korak naše vlade o-značen se sovraštvom do Slovanov. To nam je nakopalo brez števila sporov v državi sami in nam je odtujilo vse druge slovanske države na jugu iu vzhodu. Naša država ima od tegn strašno škodo. Škodo pa ima in bo imela v bodočnosti od tega še v večji meri k n t ol i-ška cerkev. Po neumni politiki k a-t o I i š k e Avstrije izgublja katoliška stvar svoj ugled. Na drugi strani p-pridobiva pravoslavje moč. Že smo začeli slutiti, da nas hoče Bog za grehe tepsti s pravoslavjem. Po tej poti ne sine Avstrija več naprej. Dvigajmo ob vseli prilikah svoi glas proti tej zavoženi politiki, dokler je še čas! Nad Avstrijo se ne sme uresničiti želja, katero je izrekel nje največji sovražnik Fr. .los. Mazzini I. 1N71: »Turško cesarstvo bo ra/.paio, morda še prej ko avstrijsko, toda padec o-nega teh dveh cesarstev bo provzroči! padec drugega.« l itrsko cesarstvo je sedaj palo. I parno pa, da Mazzini ni bil pravi prerok in da nam nebesa pošljejo še o pravem času razumnih mož. ki bodo voz naših psevdndiploniatov izvlekli iz mla-kti/.e. I parno, da nebesa odpustijo katoliški Avstriji greh. ker ni storila prot i paganski Turčiji svoje dolžnosti, ampak je leno počakala, da so pravoslavni na-rodje to storili. Vojna na Balkanu. Mi STO JANINA KAPITULIRALO. Iz Aten sov četrtek poročali, da se ie mesto .tanina udalo Grkom. Grki so izvršili v sredo hud naval na mesto, obkolili so popolnoma levi del mesta ter te ogrožali tako močno, da je poveljnik turške posadke Fsad paša sklenil pre- dati trdnjavo, v kateri je bilo A5.M0I) vojaštva. Fsad paša je izjavil, da je bi- lo po onem silnem navalu stanje turškega vojaštva tako žalostno, da je smatral za najboljše predati mesto Grkom. V grškem taboru vlada vsled tega velikansko veselje in navdušenje. Iz vseh strnili se čuje \ sklik: »Kristus jc zopet vstal!« Podrobnosti o naskoku. Na podlagi novih načrtov so Grki smatrali potrebno premakniti največji del svojih čet na levo krilo, mi kateri strani se je nameraval izvršiti tudi naskok. Turki so bili mnenja, da sc bo naskok izvršil mi desnem krilu, in so imeli vsled tega tudi tam razvrščene skoro vse svoje moči. Da bi Turek ne opazil premikanja Grkov na levo stran, so Grki v torek cel dan bombardirali mesto na vseli straneh. Začetkom utrdba Bizatti, ležeča I? km jugovsbodno od Janine, ni odgovarjal«! na ogenj grških kanonov. Tekom dneva so izstrelili ua to utrdbo Grki Ail.nilil strelov, ki so napravili na iortu veliko škodo. Šest taniošnjih baterij Je umolknilo. Grški poveljnik in njegov štab je opazoval učinek bombardiranja iz najbližje bližine topov. Medtem ko je bila pozornost Turkov' obrnjena le ua to stran, so dospeli grški oddelki na levo krilo in sicer v bližino mandiaških planot. Bombardiranje sc je potem nadaljevalo sicer ne tako močno kot po dnevu celo noč. V sredo zjutraj pa jc postalo bolj intenzivno. Cete grškega levega krila pa so medtem izvrševale z veliko silo naval. Turke jc ta močan naval z nepričakovane strani iznenadil iti pričeli so se umikati, potem pa so se spustili v neredni beg. I 'opoludne so zav zeli Grki planoto pri iortu sv. Nikolaj ter zajeli v iortu lili turških vojakov iti 4 častnike. Navdušenje Grkov ie bilo nepopisno. Grki so zaplenili tudi nekaj topov in strojnih pušk. I lesno grško krilo je listalo v svojih pozicijah, le ena diviziji je zasedbi kraja Drisko in Kotovrati. Ob A. uri popoludne je postal beg Turkov splošen. Bežali so po nižav i proti Janini. Turških čet se je polastila nepopisna panika. Sicer se je posrečilo poedinim častnikom sem ter tje ustavit' manjše oddelke, toda tudi teli sc sc hitro polastila panika. Do pozne noči v trajal beg Turkov. Grki so potem pričali s težkimi topovi obstreljavati Janino. Pehota pa je prodrla do kraja Daluti tik Janine. \ sredo pa je Fsad bei ponudil kapitulacijo. Mesto Janina je bilo obdano od ti eh krogov fortov. Turki iščejo denarja. < iiavid paša se nahaja že več dni v Berlinu, da bi tam našel posojilo za Turčijo. Njegovo zadnje poročilo v Carigrad piše. da je na Nemškem /bog ve- likih izdatkov za oboroževanje mogoč, dobiti denar le proti jako visokim obrestim. Denarni trg ua Nemškem stoji pa tudi pod vplivom, da se morajo ozirali na Avstrijo, ker še ni nič gotovega glede usode Skadra. Neka belgijska skupina bogatašev je sicer ponudila 5 milijonov turških lir pod precej ugodnimi pogoji, toda s to skupino se Turčija neče pogajati iz političnih ozirov. Turške dosedanje izgube. Na podlagi neke informacij c»hrauk-furter žcitung« so izgubili Turki doseli aj v balkanski vojski .šiiu.Odb pušk .n b(ll) topov . »ilatuidie«. To je turška iadija. ki vedno straši po časopisju. Kisalo se je že, da se jc potopila. potem so jo zagledali nekje pri Fgiptu. Zadnjič se je celo trdilo, da jc uničila tri transportne ladije, ki so vozil srbsko vojaštvo pred Skadar. Vsa ta •vročila so se izkazala kot neistinita. 0 usodi te ladije menda nikdo ne ve nič pozitivnega povedati. Odrin. • Dailv Ncvvs« poroča iz Carigrada, da je tja brzojavil poveljnik Odritta ^tiki i paša. da ne more več držati Odrinu ter prosi turško vlado za pogoje, pod katerimi sme predati mesto Bolgarom. Pariški »Matin« pa poroča, da sc ji vršilo dne 7. t. m. silno bombardiranje proti Odrinit. Bolgarska pehota jc po hudem boju v krvavem naskoku vzela važno utrdbo Hcjdar Jarhi. Pri tem ie ulovila Jut' turških vojakov in 2U častnikov. Srhi so tudi podpirali Bolgare s svojini topništvom. Izgube Bolgarov s. velike. Pozneje so poskušali Turki vzeti utrdbo nazaj. Po krvavem boju pa so bili odbiti. Cel turški bataljon se te hotel mlati. Bolgari pa so ves bataljon s topovi uničili. Razmere v Odrin i so zelo žalostne. I >eli posadke so sc že večkrat uprli iu eno celo stotnijo, ki je hotela prestopiti k Bolgarom, so postrelili. Boi pred Skatu om. V nedeljo zjutraj se jc vnel med dvema črnogorskima četama in med turško četo, ki ie s pomočjo desnokrilne artiljeri' izpadla i/ Brdce, la si priskrbi živeža, hud I m. Črnogorci so po Surnem boju potisnili Turke nazaj in' zajeli JA turških vojakov in pušk. Izgube T urkov so bile znatne. Mirovna pogajanja. Turčija jc prosila velesile, naj posredujejo pri balk. zv ezi za nova mirov n pogajanj: Balkanska zv eza ilosedaj »' odgovorila. Odgovor » pričakuje /> jutri. Zahteve balkanske /veze. Sofijski Mir piše: Zavezniki s., sklenili posredovanje velesil sprejed. 1 ugajanja se bodo zato s posredovanjem velesil nadaljevala na podlagi pogojev, ki so se že svoj čas v Kondomi formulirali, dodav.-i vprašanje vojneod- ' škodnine. katere zavezniki pri svoječas- ' n ih mirovnih pogajanjih niso imeli cusa zahtevati, ki jo pa bodo slejkoprej vzdrževali. Sovražnosti se pa ne bodo tt-stavile iu bo nadaljnji ra/voj vojaških operacij seveda tudi na razvoj mirovnih pogajanj vplival, kajti nove žrtve bodo zahtevale novih kompenzacij. Odgovor zaveznikov se bo izročil vclcvla-:■-tem bržčas jutri.« Icmps« poroča, da bo balkanska zveza velesilam tako-le odgovorila: Zavezniki zahtevajo predajo Odrina Iti Skadra. toda tudi po zavzetju teh trdnjav ne ustavijo sovražnosti. Med mirovnimi pogajanji ne sme biti premirja. Odrin in Skader ostaneta v rokah bal- I miških zaveznikov kot poroštvo, da Turčija pogajanj vnovič ne prekine. Zavezniki vztrajajo na izplačilu vojne odškodnine. Bulgarija zahteva mejo Midia Rode.sto. Grčija otoke. Črmtgora pa Skader. Turška armada pri Čataldži se punta. Iz Carigrada sc poroča, da se je začela turška armada pri Čataldži razdvajati. Zato so začeli Mladoturki zbirati nove vojne moči, da bi vsaj Carigrad branile pred napadom od lastnih, turških vojakov. Politični pregled. »Mali« finančni načrt. V soboto je finančni odsek poslanske zbornice dovršil svoje delo. Odsek je deloval neprenehoma dva meseca in v soboto je po prcmaganjii nebroj tež-koč in ovir končal svoje glavno delo; vsprejel je mali finančni načrt, ki vsebuje : 1. Zvišanje davka na žganje od 90 K na l-Jh K od hektolitra alkohola. 2. Zvišanje osebne dohodnine od dohodkov, ki presegajo Ill.HOO K ua leto. A. Zvišanje davka, ki je plačati od stav pri konjskih dirkah. ■J. Davek na šampanjec. S tem se je dalo zadoščenje revnejšim slojem ljudstva, ljudje, ki imajo ua razpolago toliko denarja, da si lahko privoščijo razne »špase« in športe. Iti stanejo mnogo denarja, naj tudi plačajo za te njih potrebe. Saj denar, ki ga plačajo za vse ti za navadnega človeka nepotrebne reči. bo prišel prav deželam. katerim se povišajo prispevki oJ porabljenega žganja in pa tudi uradnikom. ki so že nestrpno čakali na uresničitev službene pragmatike. Sicer pride t; finančni načrt še v plenum zbornice, a tipati je. da bo tam ravno tako vsprc-jet kot v odseku. Zajedno s finančnim načrtom se namerava tudi uvesti zakon, po katerem bodo hiše z dvemi ali tremi sobami proste državnega hišitorazrednega davka. / To postavo bodo gotovo z. veseljem pozdravili kmetje delavci iti kajžarji. Volilna reforma na Ogerskeui, o kateri smo svoj čas poročali, je že sprejeta. Nekatere stvari, ki imajo zagotoviti sedanji kliki na Ogerskeui trajno gospostvo, gredo čuda naglo izpoet rok, tako tudi volilna reforma. Tiszc. pač zna, če je treba poskrbeti za komando. Poleg volilne reforme je sprejet tudi nov poslovnik, ki je tak, da v zbornici ne sme opozicija niti črhniti. Policija je stalno na razpolago, tako da dela večina popolnoma kar hoče. To ni parlament, to je navadna strahovlada. Poljsko - rusinski spor. Kakor poročajo razni listi, je prišlo med Poljaki in Rusini glede volilne reforme baje skoro do popolnega sporazuma. Dne 17. t. m. se sestane gališkt deželni volilno-reformni odsek. Dne K pa se snide gališki deželni zbor. ki bo rešil še pred Veliko nočjo volilno reformo. Demobilizacija. Ker se je dosegel med Rusijo in Avstrijo glede balkanskih zadev popoln sporazum, je demobilizacija vojnih korov ob gališki meji tako v Avstriji kakor tudi na Ruskem gotova stvar. Izdal se je tudi že tozadevni komunike. Demobilizacija na severu se bo pričela na obeh'straneh že piihodnje dni. Avstrija bo odpustila JJ.000 reservistov, Rusiia baje .<60.000. Na jugu se pa za sedaj ne bo pričela še demobilizacija. Sicer se poroča iz. Belgrada. da so se med Avstrijo in Srbijo že pričeli tozadevni dogovori, ai, do kakega sklepa še ni prišlo. Splošno se sodi. da je tudi napetost med Avstrijo it: Srbijo za mnogo ponehala in je zato pričakovati, da se doseže tudi glede demobilizacije sporazum. Popolna demobilizacija našega vojaštva na jugu pa se bo izvršila, ko bo albansko vprašanje popolnoma rešeno. Nemški cesar VViljein ne mara v bližino vojske. *■ Berolinski dvorni krogi pripovedujejo, da se je nemški cesar premislil in da ga letos ne bo na jug na otok Krt. kjer ima svoje pomladansko letovišče. Pravijo, da cesar ne mara živeti tako blizu držav, ki se vojskujejo. Pač pa bo Wiljem obiskal našega cesarja enkrat poleti v letovišču Ischl. Darovi. .1 u b i I e j n i d a r o v i z a »S 1 o v. S i r o t i š č e«: P. ii. gg.: N. N. 2 K 94 vin., Anton Podberšček I K. Frančišek Brecelj 40 vin, .1 osi p Cigon cerkovnik I K. nekdo iz Podgore I K. Anton Pinter .id vin. Moltorjani iz Kožbane 4 K, v nabiralniku v velikem semenišču .'M vn, možje m fantje so nabrali pri skledi rižota pri g. I eliconu v Rubijah 2 K (>4 vin. Neimenovana Id K. M. A. I K. Z a s k I a d »Slov. S i r o t i š č a«. P. n. gg. na \O 1 č j i d r a g i• .los. Bajt 50 v, Filip Bajt 511 v. Pr. Turcl 1 K, Julijan (Iregorič 20 v. Ant. Arčon 1 k, Kat. Ožbat I K, .los. (iregorič 4(1 v. Iv. Kodermac 2 K, Pr. Kcbar I K; na \ o-gerskem: Clemetnina Constantiui I K. Ant. Žižmund I K, Marija Gorjan 3o \, .los. Beltram 40 v, Karol Nardin 5o v, Pr. Furlan I K, .los. Naidiu 20 v, Jakob Leban I K, Iv. Koren I K, Fr. Mervič 20 v, preč. g. Iv. Remec 3 K, N. N. 50 v, Izidor (Iregorič 20 v, Jos. Nardin 1 K. Ant. Beltram 20 v. Andr. Vodopivec 40 v. Andr. Fornazarič 1 K. Alojzij Urbančič I K. Fr. Beltram, župan, I K. Peter Fornazarič ml. I K. Ant. Hvalič (ill v. Ant. Trcvižan 30 v, Stanko Mttži-na 20 v. Jos. (lorjan .10 v. Peter Fornazarič I K. Ant. Nardin .50 v. Fr. (lorjan 2(> v. (Jregor Vinklcr .10 v, Iv. Kerševan 20 v, Mih. Žižmond 20 v, Karol Oorjan JO v, l.eop. Devetak (Dobrava) 4li v, Jos. Franžetič I K, Ant. Mozetič Jo v. Avg. Jarc 20 v, Peter Žižmond 50 s, Iv. Marvin .o v, Peter (lorjan 40 v. Za »A 1 o j z i j e v i š č e«: P. n. gg.: Fr. Andrcjšek, vikar 5 K; Angel Casagrande, Ajdovščina 5 K; Nik. Sedej, kaplan 5 K; Ivo Pišot. kaplan 5 K: Ant. Lenardič, Kojsko 2 K: Pran Vites. Barkovljc 2 K; družina Cet-uigoj, Volče 7 K; Avg. Paškulin, Nabrežina 2 K: Ana. Oabrijelčič, trdn. topničar. Cerkvice (Dalm.) I K: Franc Set-ničar, duh. 10 K; Fr. Novič, kr. m.. Gorica 2 K: Ivan Prašel, Dolina 2 K: 1. hsitz. Trst J K: Ign. Leban, župnik- H> K: Marija Kerk Sežana 2 K: Iv. Koruza župnik. Klana 5 K: Leopold Špacapan, Miren 1 K; Mons. Ma.\ Sila, dekan, Tomaj 5 K; Mih. Turk, brivec. Gorica 2.40 K; Alojzija v. Golob. Solkan 2'K: Ivan Černe, Gradišče 2 K; Leben Iv., kurat 25 K; Ignacij Velikonja, c. kr. gozdni paznik, 'latinica (Dalm.) 2 K: nabran-, v kapeli 2.J7 K: Anton Mozetič. Miren 2 K. Bog plačaj! Domače in razne vesti. 1 RAZPUST GORIŠKEGA DEŽEL-] NEGA ZBORA. Včerajšnja »VViener 1 Zcitung« objavlja naj višji patent z dne 2. marca, ki razpušča v jeseni leta 1%'J izvoljeni goriško - gradiščanski deželni zbor in odreja nove volitve. Blagopokojni g. dekan Josip Skočir je v svoji oporoki določil 1000 K za Iz Aleksandrije- (Konec.) Tukajšnji angleški zastopnik lord Kitchener še posebič nabira denar, katerega pošilja v Carigrad neki visoki angleški dami. ki oskrbuje z. nujno potrebnim več tisoč vsled vojske v skrajni sili se nahajajočih oseb. Sploh si je t i Anglež pridobil pri Egipčanih splošno naklonjenost. Zlasti se trudi za zatirane ii. odirane nižje sloje, da bi jim potoni ugodne zakonodaje pomagal do boljšega življenja. Tako je uveljavil znano postavo »petih fedanov« vkljub vsem spletkam od židovskih oderuhov. Nadalje je začel zadnji čas razdeljevati med arabske moške velikanske kose državnega zemljišča v svrho obdelovanja pod zelo ugodnimi pogoji. Ako bo najemnik priden delavec in skrben gospodar bo čez nekaj let omenjeni k'is postal brezplačno njegova lastnina. Vsled takih in enakih činov vživa lor.i Kitchener pri Egipčanih toliko jiriljub- Ijcnosti, da se v kakih zadevah rajši o-bračajo nanj kakor pa na kediva ali vlado. Po tej poti je seveda Egipet vedno bližje britanskemu kraljestvu ... Kaj pa mi Slovenci? V Kairi so dobili že novega dušnega pastirja. Znani častiti oče Benigen Snoj je namreč premeščen v Jeruzalem za varuha božjega groba. Ta gospod I o v kratkem izpolnil dvanajsto leto svojega iz-glednega dušnega pastirovanja v Egi|>-tu in je nameraval sedaj iti v Ameriko kot misijonar med tamošnje Slovence. Toda sedaj so ga posadili v Jeruzalemu na visoki stol. Vendar to imenovanje n: menda še definitivno, toda najbrže se bo zgodilo po pregovoru, ki pravi. V tretje gre rado. A zgodi se že. kakor hoče, bomo pravočasno sporočali, če Bog da. Pa še nekaj druzega lepega seje zgodilo v Kairi. Bravci »Prim. Lista« so že večkrat čitali, kolikerim nevarnostim so izpostavljene naše mladenke in sploh ženske v tem preklicanem Egiptu. Že marsikaj se je storilo iu nasvetovalo. kaki, vsaj omejiti te nevar- »Slovensko sirotišče«. Tudi drugih zavodov' n. pr. »Šolskega Doma«, »Alojzi-jevišča« se je v oporoki spomnil. Bla-gopokojni dekan je imel sicer skromno imetje, a je vendar vedno podpiral naše prepotrebne zavode. Priporočamo Njegovo blago dušo v molitev! Minoll pondeljek ie bil spomin štiridesetih mučenikov, ki so skupne storili smrt za Kristusa. Vsi so bili vojaki XII. legije, ki je bila znana po svoji odločnosti tako, da so jo primerjali /. bliskom. Ker so bili odkriti in odločni piistaši Kristusovega nauka, so morah umreti za Odrešenika. Nagi so bili postavljeni na neki ribnik, težko bičani m tri dni in tri noči puščeni v snegu in ledu. Tako je umrlo vseh 40 mučeniško smrt dne 10. marca I. .120 po Kristusu. Razpis natečaja. Z aprilom t. I. sc otvori na deželni kmetijski šoli gospodinjski tečaj. Namen tega tečaja je izobraziti dekleta v racijonalnem in ceneni gospodinjstvu, V gospodinjski tečaj, ki traja 5 mesecev se sprejmejo dekleta z Goriško-(iradiščanskega. ki so dopolnila l(>. leto starosti in ki piipadajo k m e č k e m u stan u. Obiskovanje tečaja je brezplačno za u bo žn e družine, proti plačilu pa za tiste, ki so v stanu plačati. Za plačnice se določi prehranitnina 31) kron mesečnih. Deželni odbor si pridržuje, da morebiti dovoli obiskovanje tečaja tudi po polovični prchranUnini. Prosilke morajo predložiti prošnje za sprejem v tečaj potom županstva na deželni odbor do 26. marca t. I. Prošnje naj se opremijo s: L krstnim listom. 2. Ijudsko-šolskim odpustnim spričevalom. J. ubožnim spričevalom iu 4. spričevalom o zdravi telesni konstituciji. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand pride dne 15. ali K), t. m. s svojo soprogo vojvodinjo Hohcnberg iu svojimi otroci: Sofijo. Maksimilijan Kan.lom iu Ernestom v Miramar. V gradu se že delajo priprave za vsprc-jem visokih gostov, ki se bodo mudili tam več časa. Smrtna kosa. V jietek zjutraj je |)0 mučni bolezni umrl v Trstu sodnik dr. Rudolf Abram v svojih najboljših letih. 1 iil je spreten jurist iu zaradi teg t tudi delegiran kot preiskovalni sodni?; v Gorico v zadevi poloma goriške »Banke Popolare«. Poveljnik vse avstrijske vojne mornarice je postal sedanji mornariški nadzornik |)odadmiral Anton Ivan liaus. Haus se je rodil 1 J. junija 1851 v Tolminu na Goriškem. V starosti enega leta je zapustil svoj rojstni kraj. Svoja detinska leta je preživel na gradu Bub-njavici jiri Metliki, kjer je bil njegov uosti. In ne reči, da popolnoma brez vspeha. Vsaj za tiste ženske, ki imajo res dobro voljo pošteno živeti. \ Aleksandriji imamo namreč »Azil Franca Jožefa« in žensko društvo, kamor se lahko zatekajo in razvedrujejo iu tudi zabavajo o prostem času. v Kairi je pa »društvo sv. Elizabete«. Tista, ki te zavode obiskuje, se lažje pred nevarnostmi zavaruje. Pa tudi društvo zoper trgovino z dekleti ie že obilo dobrega storilo. Ali nevarnosti so vendar vedno večje, in skoro da vedno več deklet se vjame v mreže iz kojih se vsaj brez sramote nikdo več ne izreže. Zategadelj so stopile katoliške gospe skupaj :z vseh narodnosti tukaj živečih in so u-stanovile: »Katoliško mednarodno društvo za varstvo deklet«. V odboru si najuglediieje gospe. Za predsednico društva pa je Avstrijka: visokorodna gospa grofica Hohenvvart. ki je vsled svoje človekoljubnosti daleč znana. Tukajšnje časopisje brez razlike ta važni korak katoliških gospa enoglasno hvali in odobruje in poživlja vse do- oče oskrbnik. Prvih šest gimnazijskih razredov je dovršil v Novem mestu, zadnja pa v enem letu v Ljubljani. Stopn je nato v c. kr. mornariško akademij.). Dne 4. avg. I. 1887. se je iioročil kot h-uijski poročnik I. razreda v grajski kapeli na Draškovcu pri Št. Jerneju iin Dolenjskem s svojo pravo sestričnin gdčno. Ano Trenčevo. Podadmiral Hans je torej rojen iu vzgojen na Slovenskem. Odlikoval se je vedno vsled svoje izredne nadarjenosti, (lovori gladko osem jezikov, med njimi tudi slovenski, in ima v prvi vrsti le slovenske uslužbenke I lolenjke da otroci ne pozabijo domačega jezika. V Italiji aretiran avstrijski orožnik. l isti so te dni poročali, da je bil v Italijr aretiran furlanski špijon Vit tori. ki te iskal stika s pismonošem Kociaticigoin iz Frapetna v Italiji. Listi so pisali, da je hotel dobiti od imenovanega j)ismo-nošc načrte bližnjih obmejnih trdnjav, katere mu je baje slednji tudi obljubil, n da mora priti osebno v Italijo. Le ta je res šel v Italijo, kjer pa so ga aretirali in odvedli v italijanske zapore. O tej zadevi nam piše naročnik iz Cervinjaiu sledeče: Tukajšnji orožniški stražmoj-ster Ivan V e n t i n je bil res aretiran v Italiji iu bil odveden v zapor. Kaj je iskal v Italiji, se ne ve. Le toliko se ve, da se je preoblekel v civilno obleko (kar bi ne smel storiti) in sc podal preko meje. Da je imel stike z goriomenj.-n i ni italijanskim pismonošem, se baje tudi potrjuje. Kaka usoda ga doleti, ne vemo. V šoli! Gospod učitelj razlaga otrokom, da vsak človek imajickaj, česar se posebno veseli in na kar komaj čaka. »No, ti Janez, |«)vej mi, na kaj se pa 'i posebno veseliš in komaj čakaš?« Učenec veselo: »G. učitelj, jaz se veselim in komaj čakam, da bo kmalu konec šole... Gotovo ne! Mlad zdravnik sedi pri postelji mlade, bolne gospice. Posluša nje tožbe. Slednjič spregovori in reče. »Gospica! vaša slabost ni toliko bolezen, kot veliko več neka telesna šibkost. Oženite se in vse to bo prešlo!« Oospica na to: »Prav, prav, jaz vam nekaj svetujem, poročite me vi, gosp. zdravnik!« »Ja, gospica moja!« odvrne mladi zdravnik, »mi dohtarji prepisujemo pač zdravila, vživamo pa jih sami ne!« Velike turške zmage hi se od na.s prav gotovo nikdo ne razveselil, pač pa glavnega dobitka čistili 400.000 frankov, ki bo izžreban pri žrebanju turških srečk dne 1. aprila t. I. Kdor si hoče naročiti to izborno srečko, naj stori to po posredovanju »Slovenske Straže« glasom današnjega zadevnega oglasa. Listnica uprave: G. Lipiča r Anton. Nemčija: Denar prejeli! Plačano je do JO. junija 1913! Hvala! bromisleče, da podpirajo to prepotrebno ustanovo. Ker bomo tudi Slovenci brezdvoinno od tega društva marsikaj dobrega prejeli, želimo gospem članicam obilo blagoslova pri težavni nalogi. ki so si jo postavile. In gojimo najboljšo nado, da se bodo škandalozne razmere, v katere često i>ridejo tu naše ženske, potom tega društva izboljšale. S tem pa ni nikakor rečeno, da naj odslej semkaj zahajajo naše ženske. O ne! Še zmiraj pravimo, kar smo že tolikrat na tem mestu ponovili, in to je: Ne hodite v Aleksandrijo, o ženice in mladenke, in zlasti odslej ne, ker doti-čno društvo vas hoče nadzorovati, kako in kje služite. Pohajačice in »mante-nute« in sploh take, ki hočejo brez dela živeti, bodo brezobzirno prijete in domov poslane. Tako bo vendar enkrat odklenkalo tistim, ki hodijo v »Lešati-drijo« se brez dela po raznih beznicah vlačit, štimano se oblačit in na račun in razpolago raznih Špirotov in Mojzesov živeti. Priloga ..Primorskega Lisla“ š!. II z dne 13. marca 1913. 60SP0D0V DAN. OZNANILO. 17. mar. Patricij, nadšk. (40.0. .leden. dev., opatinja ((>(>4); IS. mar. Ciril Jeruzalemski, šk., eerk. učenik (380), Eduard II. kralj, muč.; 19. mar. Spomin sv. Jožefa; 20. mar. Veliki četrtek, Wolfram, tuidšk. (3(>5), (iutbert, šk. ((>S7); JI. mar.Veliki petek. Benedikt, op. (54.^). Serapion, šk. (358); 22. mar. Velika sobota, Katarina Ge-uovska, vd. (1510), Oktav, muč.; 23. mar. Velika noč. Vstajenje Oosp., Turibij. šk. (1 f»0(»); Evangclj: Jezus vstane od mrtvili. Post je vse dui do Vclikcnoči, torej do polnoči pred velikonočno nedeljo -tudi v Onih k rajih, kjer bi bilo »Vstajenje« že v soboto zvečer. Enkrat na dan se sme mesne jedi vživati prve tri dni tega tedna, ne pa v četrtek, petek in v soboto. N a j s v e t e j š c bo v javno češče-nje izpostavljeno 19. marcija v Logeh in 23. mar. v Brestovici. Razni blagoslovi. BLAGOSLOV OGNJA. Dandanes je ogenj, ali luč pač leh-ko narediti, za 2 vinarja kupiš žigalie, da leliko 61) krat ogenj zanetiš. Včasih je bilo mnogo teže, edini pripomoček je bil »kresilo« in od žareče gobe še le so ogenj razpihali. Po mnogih hišah so imeli v peči vedno ogenj — pod pepe lom se ohrani žerjavica dolgo časa, --ko so hoteli zakuriti so le staro žerjavico zopet razpihali. Celo stvarstvo je trpelo zarad greha — ves svet je bil od Boga preklet zarad človeka. Kristus je zmagal pekei in greh in sv. cerkev kot dedinja po (zveličarju blagoslavlja vse stvari, ki so človeku za rabo — popra v-I j a, kar je greli pokvaril. Kristusa imenuje sv. Janez evangelist »luč ki razsvetli vsacega človeka«. Tudi Kristus sam pravi: »Kdor hodi za menoj, ne hodi v temi, temuč bo imel luč življenja«. Veliko soboto, ko je Jezus ležal v grobu je bila za apostole res t e m a, luč se jim je skrila v naših cerkvah pogase ta dan vse luči (samo pri božjem grobu ne, a tudi rese potem na novo prižgejo) — in še le po blagoslovu ognja sc od tega druga za drugo prižge. Blagoslovljen ogenj nosijo tudi dandanes kristijanje domov, s tem zakurijo, pri tem ognju si pripravljajo jedila iu res lepo je bilo, da so celo leto ta blagoslovljen ogenj varovali. Ogenj, ki se veliko soboto pri cerk- vi blagoslavlja, mora biti iz kremena u k res a n. K temu ognju sc poda duhovnik s strežniki, s križem, blagoslovljeno vodo in kadilnico. Duhovnik reče. Gospod z vami! — In s tvojim duhom. Molimo! Bog, ki si po svojem Sinu, vogelnem kamnu namreč, prižgal venim ogenj svoje svetlobe, posveti t (blagoslovi) ta ogenj, ki smo si ga iz kremena ukresali, da nam bode za našo rabo koristen. in dodeli nam, da bomo po teh velikonočnih praznikin nebeških želj vnet i, mogli s čistim srcem priti na praznike v e č-ne svetlobe po tem istem Kristusu. Gospodu našem. Amen. Molimo! Gospod Bog, Oče vsega-mogočni, neminljiva luč, kateri si stvarnik vseli luči, blagoslovi + to luč. ki je posvečena in blagoslovljena od tebe. ki si ves svet razvetlil. da bomo od te lucl u ž gani in z ognje m t v o j e s v e t- I ob e razsvetljeni. In. kakor s' razsvetlil Mozesa. gredočega iz Egipta, tako razsvetli tudi nam srca in občutke, da bomo vredni priti v več n o živi j e u j e i ii I u č po Kristusu ()<>-spodil našem. Amen. Molimo! Gospod, sveti Oče, vsega-mogočni, večni Bog, delaj milostljivo z nami, ki ta ogenj v tvojem iu v imenu tvojega edinorojenega Sina, Boga našega in Gospoda, ter v imenu sv. Duha blagoslavljamo -- v a r u j n a s o g n j e-n i h p u i e sovražnikovih iu r a z-svetli nas z božjo svojo milostjo, kateri živiš in kraljuješ s tem istim tvojim Edinorojcnim iu sv. Duhom Bog od vekomaj do vekomaj Amen. I hihovnik blagoslovi zdaj pet zrn kadila za velikonočno svečo. Naj se razlije, prosimo, večni Bog, nad to kadilo obilnost tvojega blagoslova T in užgi ga. nevidni prestvaritelj, v razsvetljenje nocojšnc noči. da se ne bo le daritev .katera se je nocoj opravila. po skrivnostnem pridruženju tvoic luči svetila, temuč, k a m o r k o I i se 0 d s k r i v n o s t n e t e p o s v e č h c kaj princ s e, da pr e ž e n e h u d o-b i j o h u d i č c v e zvij a č e. ter da bode vsem v pomoč mogočnost tvojega veličastva. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen. Med to molitvijo dene strežnik blagoslovljeno žerjavico v kadilnico, duhovnik natrosi nanjo kadila po navadi ter pokropi z blagoslovljeno vodo trikrat iu trikrat pokadi kadilna zrna in blagoslovljen ogenj. BLAGOSLOV VELIKONOČNEGA JAGNJETA (MESA). Naša pomoč v imenu Gospodovem. ki je stvaril nebo in zemljo. Gospod z vami! Iu s tvojim duhom. Molimo! Bog, ki si si reševaje svoje ljudstvo iz Egipta ukazal po Mozesti. svojem služabniku zaklati jagnje v podobo Gospoda našega Jezusa Kristusa, ter podboje hiš pomazati s krvjo ravno-istega jagneta, b I a g o s I o v i t i n p o-sveti t milostno to stvar mesa, katero želimo m i, t v o ji sl u ž a b n i k i vživati v t v o j o h v a I o; po vstajenju ravnoistega Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki s teboj živi iu kraljuie na vekov veke. Amen. Duhovnik pokropi z blagoslovljeno vodo (in pokadi.) BLAGOSLOV PIRHOV. Naša pomoč ... Gospod z vami ... Naj se razlije, prosimo Gospod, milost tvojega blagoslova t nad ta jajca, da bodo z d r a v a j e d tvoji m v e r- ii i k om, ki jo s hvaležnim srcem zavži-vajo zarad vstajenja Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki s teboj živi in kraljuje na vekov veke. Amen. Duhovnik pokropi (in pokadi) (kakor gori.) BLAGOSLOV KRUHA. Naša pomoč... Gospod z vami... Molimo! Gospod Jezus Kristus, kruli angeljev, kruh večnega življenja, blagoslovi t milostno ta kruh, kakor si blagoslovil petere krnile v puščavi, da zadobijo vsi, ki ga bodo vživali, z. d ra-v j e telesa i it d u š e. kateri živiš in kraljuješ na vekov veke. Amen. Se pokropi z blagoslovljeno vodo. SPLOSNI BLAGOSLOV ZA JEDILA. Naša pomoč... Gospod z vami... Molilno! Blagoslovi + Gospod to stvar J„ da bo blagonoscn pripomoček človeškemu rodu in na klicanje tvojega svetega imena dodeli, da prejme z d ra-v j e tel e s a in b r a m b o d u š c vsak, ki jo bo v žival. Po Kristusu, Gospodu našem. Se pokropi z blagoslovljeno vodo. Iz gorenjega besedila se razvidi v kak namen, da blagoslavlja sv. cerkev lažna jedila o velikonočnem času. Razvidno je, da se blagoslavlja za ljudi 1 n z a ž i v a I i. Kai prosi sv. cerkev prl blagoslovljenim to smemo upati iu pričakovali. kedor bi menil kaj drugega prejeti, za kar sc pri blagoslovu u i prosilo, ta bi grešil s p r a z. n o v e r o. Lepa je navada, da se na Vclikonoč iu še dva naslednja dneva ki so bili svoječasno zapovedan praznik ljudje oteščajo z blagoslovljenim kruhom. Hočete imeti res pravo korist od blagoslovljenih jedi, vživajte jih v istem duhu. kakor so molitve, ki se pri blagoslovu rabijo zato jih vam prinaša »Gospodov dan«« poslovenjene. Mesnina se blagoslavlja o Veliki noči tudi za to. ker včasih cel štirde-setdanski post niso verniki nič mesnega pokušali o Veliki noči pa je bilo Judom naročeno jesti velikonočno jagnje, na kar se tudi blagoslovim molitev nanaša. 'I udi jajčnatc iu mlečne jedi so bile svojčas v postu prepovedane, zato blagoslov pirhov ravno o Veliki noči. Vrh-tega je tudi nekako podoba kristusovc-ga ustajenja in tudi našega. Kakor piška priklujc iz lupine, dasi ni v jajcu nika-kega življenja opaziti tako bodemo ustali iz groba, dasi bo truplo prej mrtvo. Kruli v puščavi, katerega je Kristus blagoslovil iu pomnožil je predpo-doba sv. obhajila naj nas tudi o Ve- likinoči spominja blagoslovljen kruh angeljskega kruha. Zelo v navadi je, da nesejo o Veliki noči blagosloviti tudi lire n. Tudi to ima svoj lep pomen. Judom je bilo zapovedano jesti z Velikonočnim jagnjetom neko divjo grenko salato v spomin grenke, egiptovske s u ž n o -s t i, iz. katere so bili rešeni ravno po tem jagnjetu. Spominjajte se tudi vi, da je d u š n a s u ž n o s t greh grenak, iu Kristus samo pravo veliko- nočno jagnje nas je rešilo. Ta spomni naj bo še bolj živ, kakor pri Judih Egipt in. kakor bi oni gotovo ne bili hoteli vrniti se v staro sužnpst ni-kari ne bodite vi bolj neumni! Včasih, ko so bili ljudje še menj podučeni, je marsikedo še kaj druzega (n. pr. smodnik) položil v jerbaš, češ, da sc ga bo prejel blagoslov, dandanes upam, da ni več nikogar tako nespametnega več - saj je blagoslov molitev - in ne duh po kadilu. Ravno tako menim, da ne bo nihče več mislil, da bo imel oni prvi pšenico zrelo (pa še kaj druzega je marsikedo morda pričakoval. kaj ne povem, da se ne boste preveč norca delali!), kedor prvi jerbns z blagoslovljenimi jedili domu prinese o tem uc govori duhovnik nič kedar blagoslavlja. Kar je pa lepili, starih navad, le o-hranite, vidite - so pomenljive iu častitljive! Kako so dobili lalu. Davno je že od tega. Po Soški dolini seveda ni bilo še železnice, še poštene ceste ni bilo. bilo je še takrat, ko so bili zlati časi za voznike. Zlati časi za voznike, ko še ni bilo pošt e-u i h cest?! Da, da! Bi bili prašatl rajnega Korošca na Ljubinju! Ko so ceste popravili in zravnali, da ni bilo več takih budili klancev, mu je rekel nekdo (kedo je ravno bil. sem pa res pozabil). »Pač boste leliko naložili.« Kaj je rekel Korošec (stareji se ga boste pač še spominjali, tega stanovitnega voznika') »Sedaj bo za nas slab o. dosedaj m mogel vozariti nihče, ako ni imel d o h-r i h konj. sedaj bo vozil vsak leliko, če bo le kozo zapregel.« .To pa le mimogrede. I hi je bilo davno, leliko verjamete, ker še jaz. dasi sem že pred par leti Abrahama videl (star nad 50 let. Op. stavca) nisem poznal Serju-novega Ivanca iz Bukovskega vrha. ki je bil tatu našel. To je bilo pa tako: l a Janez, ki je bil že v osmem razredu gimnazije (takrat so rekli sed- memu in osmemu razredu: »črna šola!") se je ravno vračal v Gorico v šolo iz. počitnic. Peš iz. Bukovega do Gorice je bila precej trda, pridružil se je torej navadnim voznikom, ki so navadno v sredo zvečer prenočevali \ I laveli pri »Konjedieu«, da so potem v četrtek zjutraj prišli v Gorico. Z drugimi vred šel je spat na »pod« v Konje-dčevem hlevu kar na seno denarja za posebno sobo seveda ni bilo. Ali je bil tudi Korošec iz Ljubinja zraven, pa ne morem zagotoviti, jaz povem le to za gotovo, kar za gotovo vem. Proti jutru sc zbudi nekdo iz to-varšije. potiplje se. ter začne zdihovati. Naš Ivanc je ležal ravno pri njem in ga praša: »Kaj pa je?« »Denar z. listnico vred mi je nekdo ukradel« odgovori tovariš. »Pa menda ni ušel že?« pravi Ivanc. Potihoma gresta prašat še hlapca, ki je bil vedno v hlevu na razpolago voznikom, ali ni morila že kedo odšel. Ko sta dobila odgovor, da ni še nihče odšel, sta bila gotova, da je tat še v bližini. Gresta zopet na svoj prostor m Ivanc Serjunov potem, ko je okradenega potolažil, da bosta kmalu tatu imela začne glasno klicati: »Vstanite! tukaj med nami je tat, tega moramo dobiti! Okradel je tegale kvišku! Kedo je tat, bodemo kmalu zvedeli, študiral sem že črno šolo, koj ga bom dobil.« Novica o tatvini je kmalu vzdrajnila vse navzoče in eni z dobro vestjo in eden s slabo vestjo se bližajo črnošoleu. »Slame vam bodem dal, vsem e-nako dolge in molil bodem, onemu, ki je tat, se bo slama takoj za e n p a I e c (»colo«) na centimetre niso še takrat računih /.daljšala, pa ga bodemo imeli iu z vso resnobo razdeli vsem navzočim slamice res enako dolg e. Nato vzame iz žepa knjigo in začno mrmrati nekaj, kaj je bilo, tudi ne vem ali za nekaj časa pravi: »Je že dobro, slama je že zrastla! dajte jih sem, da boni videl, čegava je veča!« Pobira slame, vse so enake eden, ki se je tiščal bolj od zadej tudi odda svojo slamo in bila je za en p a I e c k r a j ša. kakor druge, ker se je bal, da bi sc mu za en palec ne /daljšala, jo je za ravno toliko o d š č i p n i I. Se vc. da ni bilo treba dolgo ugibati, kedo je tat, a vozniki so vedeli, koga se jim te ogibati. Je že res. Slaba vest se s a m a i z-d ti. Da se vam ne bo treba bati sl a-be vesti, odložite jo sedaj o velikonočnem času že veste kako! Iskrice. Poštenih in dobrih ljudi hudobnež samo se boji. Proti volji božji križ, z voljo božjo paradiž! Prevzetnost, ta ni draga, a drago, kar nalaga, Laž je grda tako, da v ustih b e r a č a celo sramotna se zdela ti bo. ZA KRATEK CAS. Se bolj resno. Župnik pri izpraševanju neveste. »Ali si dobro premislila ta korak, ki ga misliš storiti? Saj veš. v zakon stopiti, to je resna stvar.« Nevesta: »Da, gospod župnik, toda obsedeti je pa še bolj resna stvar.« Oba nič. Svobodomislec frančiškanskemu bratu: »Da bi imel jaz vaš denar!« Brat: hi jaz vašo pamet!« Svobodomislec: Kaj bi pa potem imela?« Brat: <)ba nič!« Zreblje ;ili razne železne kline, katere rabimo na prostem za sušenje perila i. clr„ obvarujemo rje, ako je razbelimo in močno razbeljene namočim« v mrzlo laneno olje. Novi vek. Kum.intiČHii igrokaz v petih dejanjih. Spisal V (Dalje.) M a r t i n Poljak: Kilo Ra je zat.i pooblastil? bo evangeliju je Kristus nas glavar, ne pa rimski papež. Kje je kaj zapisano o rimskem papežu v evangeliju? (Posamezni klici: Živio Luter!) A n d r e j Mihelič: Počasi! Rimski papež je naslednik sv. Petra in sv. Petru in ne vam je Kristus rekel, kakor je zapisano v sv. evangeliju: »Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce.« M a r t i n Polj a k: Mi nismo ovce! (Se smejejo. Klic izmed občinstva. Kozli ste!) Stefan (ioni išče k: Posluh, posluh! Andrej Mihelič: Sv. Petru Iu vsem je rekel: »Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva iu kar-koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih.« (Klici: Živio Mihelič!) Štet a n (i o m i š č e k: Prav, prav! To velja o sv. Petru, pa ne o rimskem papežu. A n d rc j Mi h e I i č: Rimski papež je naslednik sv. Petra. Štefan (ioni išče k: Kje je to zapisano? (Ženski klic: Molči, Štefan, molči!) A n d r e j M i h e 1 i č: Sv. Peter je bil prvi škof v Rimu. Rimski škofje so iorej njegovi nasledniki. In kaj vam je padlo na um, da hočete biti z duhovščino enaki? Ali ste prejeli zakrament sv. mašniškega posvečenja? Martin Poljak: To so vpeljali duhovniki za svojo malho! (Se krohotajo. Klici: To ni res!) (Dalje prih.) Mesine novice. m Predavanje »Podružnice Slov. Dij. Zveze« v Gorici. V soboto, dne 15. t. m. bo predaval v dvorani hotela »Zlati Jelen« drž. in dež. posl. dr. K o-ro še c o predmetu: Bodočnost Slovencev s posebnim ozirom na našo severno mejo. Začetek točno ob S. url zvečer. Vstop prost. Kaj porečejo Kucovlahi? Tudi minulo nedeljo so vozarili z goriške c. k. d r a v ii e p o s t a j e hlode v Podgoro. Ali ni res nobenega, ki bi mogel to strašno oskrunjevanje Gospodovega dne zabraniti?! Izvedeli smo, da delajo to Podgorci iz lastnega nagiba. Gospodarji jim tega ne i kazujejo. Temu živinskemu počenjanju bi lahko postajenačel-stvo napravilo konec. Toda videti je, da sc merodajni krogi za to prav nič tic zmenijo. Kaj porečejo Kucovlahi? Odprti lekarni. Od 16. do 2.3. t. m. bodete imeli ponočno službo lekarn': G I i u b i c h - T r o m b a. Ti dve lekarni bodete odprti na praznik sv. Jožefa tudi popoliidne. Iz goriške okolice. Starešinstvo v Sovodnjah razpuščeno. t. kr. namestništvo v Trstu sporazumno z deželnim odborom je razpustilo starešinstvo v Sovodnjah ter imenovalo občinskim gerentom g. Evgena K a v č i <~ a, ravnatelja deželnega knjigovodstva. /.a njegove prisednike ji* imenovalo gg.: Valentina Z e go, kurata v (iabrijali. Josipa K o d e r m a c a, trgovca in gostilničarja v Sovodnjah, i". Pa v I e t i č a. kftvaškega mojstra v Rubijah, in Antona C e jan a. posestnika na Peči. g Števerjan. Brda v zarji dvajsetega stoletja. Ce bo šlo tako naprej, zna priti čas, ko bomo rekli mi Brici, da smo jo srečno prikorakali /.a ostalim svetom v dvajseto stoletje. Pri nas je sicer moda, da kakor drugod pišemo I. 191.3 po Kristusovem rojstvu, toda naše poti in komunikacijska sredstva so v stanju, kot bi pisali 500 let manj. Urici smo res reveži. Že oblika ozemlja sama na sebi je pri nas za izpeljavo poti tako neugodna, da mora slediti klancu klanec. Temu se pa pri naših poteh pridružujejo premnoge konstrukcijske napake, ki na eni strani ne pletejo našim tehnikom ravna vencev slave, na drugi strani pa povzročajo brezpotrebno trpinčenje živine in s tem posredno tudi gospodarsko škodo Bricem na sploh. Kaj pomenijo naše poti za gospodarstvo, bi posebno dobro znali povedati naši vozniki. Par let vožnje po briških cestah vrže tudi najboljšega konja. Enako se godi volovom, ki če kmet ž njimi le količkaj več vozi, mora že računati z izgubo pri živini. Ni čuda, če se tedaj bojijo naši ljudje kupiti vprežno živino. Ume sc, da trpi vsled tega v izdatni meri tudi kmetijstvo, ki črpa iz zemlje vsled pomanjkanja gnoja mnogo manj pridelkov. Velik upliv imajo slabe ceste dalje na ceno živil. Pridelkov malo, uvažana hranila vsled visoke vo-zarine draga pa pomagaj si, Bric, kakor moreš. Poleg poti zaostajamo Brici daleč za našimi sodeželani tudi v mnogih drugih ozirih. Boljše poštne zveze kakor mi imajo baje celo Albanci. Brzojav je izvzemši Kozano, za nas nekaj neznanega, vodo si moramo poleti večkrat voziti uro hoda daleč, zdravnika dobimo iz Gorice ali Kormina le za drag denar. Koliko bi lahko že v tem oziru prihranili, čc bi s: občine zedinile ter priskrbele za Brda zdravnika. Res lepe razmere imamo, zato smo lahko veseli, ec pride k nam kak ptujec ter nam reče da imamo tu -raj. Pa pustimo tarnanje in izprašajmo si rajši vest, v koliko smo Brici sami krivi, da sc nam tako godi. Če hočemo namreč naš položaj izboljšati, moramo biti v prvi vrsti proti samim sebi pravični in priznati našo glavno napako, potem bo morda šlo bolje. Neko lastnost imamo Brici, ki nam je rodila že mnogo zla. Samoljubje Je namreč pri nas zelo veliko, zato pa tudi nimamo smisla za velike, splošno koristne ideje, ki postavljajo skupni blagoi pred interese posameznika ter zahtevajo, da mora priti do kompromisa, tain kjer se interesi poedincev križajo. Je vse zastonj, pri vsaki veliki in splošno koristni akciji morajo posamezniki takorekoč zatajiti svoje interese in podvreči svoje koristi splošnemu blagru. To načelo zahteva velika dejanja brezpogojno in s tem načelom se moramo tudi mi sprijazniti, če sami sebi dobro želimo. Zgodovina naše domače gospodarske politike če se smem posl užiti tega izraza nam priča, da so se že mnoge lepe ideje razbile zato, ker so se vselej našle osebe, ki so imele pred seboj le same sebe in smatrale celokupnost le za prazno frazo. Tudi sedaj stojimo Brici na tem, da zapričnemo skupno akcijo za zboljšanje naših žalostnih prometnih razmer. Naš ideal Briška železnica se le počasi bliža cilju in predno ga dosežemo, ie tieba časa in zopet časa. Zelo umestno je tedaj, da so pričele občine ha viti se z mislijo za oživotvorjenje avtomohilnc zveze (Jorica-Brda-Kormin. V to svrlio se bo vršil prihodnjo nedeljo v Šmartnem ljudski shod. Brici! t deležitno se ga v velikem številu, da manifestiramo za to idejo. Potem pa vsi za skupno stvar na skupno delo, da pridemo tudi mi do boljših časov, do boljših razmer. I taniti se je začelo, hva- la Bogu, tudi pri nas. Zanemarjeni smo, zastali smo, a vzajemno delo nam pomore, da se tudi naša res krasna Brda zasvetijo v zarji dvajsetega stoletja. Iz Mirna. Kakor so nekateri listi v poročali, bodo gradili čč. oo. Lazaristi na našem prijaznem Gradu samostan. Nastaniti se namerava na tem krasnem prostoru še precej obilna samostanska družina. To željo je gojil že pokojni kardinal Missia. a se ni mogla uresničiti zaradi raznih ovir. Sedaj pa je stvar dozorela. Posredovanjem našega preč. y. župnika, ki ima nemalo zaslugo za to, se bo torej kmalu začelo z zgradbo. Bobri ljudje že vozijo potrebni materija! na hrib milosti. Tako je tudi gosopdar-ski svet v Sovodnjah dovolil brezplačno potrebni pesek, ki ga bodo rabili pri zgradbi. Naše društveno življenje je po odhodu č. g. kaplana opešalo. Zgubili smo ž njim dušo vsega društvenega gibanja. Regulacija Soče pri izlivu Vipave pri Sovodnjah je v toliko napredovala, da so vodo odvedli v novozgrajeni kanal. To sc je zgodilo v torek. Vseh u-shižbcnili delavcev na črti Sovodnje-Zdravščina je okoli Silil. Upanje je. da bo regulacija Soče pri izlivu Vipave končana do konec marca. Umrl je v Št. Andrežu minulo nedeljo g. Rudolf Paš k u lin, upokojeni orožniški stražmojster v najlepših letin svojega življenja, star šele .30 let. Končala ga je sušica. Pokopali soga v pond, popoliidne ob ogromni udeležbi Ijuci-stva. N. p. v m.! Poskusen uloni. Iz Sovodenj nam poročajo, da so dosedaj neznani tatovi skušali ulomiti v trgovino tamošnjega konsmnnega društva iu sicer v noči oii sobote na nedeljo. Ker so pa z železnimi drogi preveč bili, so jih sosedje slišali in prepodili. Lobanja se je razbila 24 letnemu Andreju Lipicer s Trnovega pri padcu, ko je nosil nek hlod iz gozda. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se nahaja v jako težkem stanju. Konjedic ni več župan v Plaveh. .37 let je županova! Andrej Konjedic v Plaveh po svoje. Njegova samovlada ie prenehala z včerajšnjim dnem, ko si ie tamošnje starešinstvo izvolilo za župana g. Valerijana I v a n č i č a iz Deskel. Listnica uredništva. G. dopisniku iz Št. Ferjana: Za današnjo številko do-šlo prepozno. Prihodnjič. Iz tolminskega okraja. t Iz Volčanskih hribov. Dragi gospod urednik! Že dolgo časa se nismo nič o-glasili iz naših lepih hribov, zatorej prosimo. sprejmite te vrstice v svoj cenjeni list. Zimo smo imeli tukaj zelo ostro, led se je še le zdaj poslovil od nas; bila je tudi zelo vetrovna zima. Ogled one ceste, ki ima vezati Srednje skozi Rute do državne ceste na Ciginj, se je za naše Rute prav neugodno izvršil. Ako se ni sklenilo preložiti cesto, nam ne bo prav nič koristilo, zato namreč, ker gre previsoko iu ne zadeva nič naše občine. Želimo, da bi šla skozi sredino občine. S tem bi se naše kmetijstvo povzdignilo, ker nimamo do zdaj nobene prave poti iz naših hribov. Deželni odbor je nakupil nekaj prav lepih ih krasnih bikov, toda žalibog za naše strme hribe niso primerni, ker niso tako utrjeni kot je naša domača živina. Deželni odbor prosimo, da naj nam podpira le našo domačo utrjeno živino na ta način, da bi dajal malo podporo tistim, ki bi imeli posebno lepa teleta, ki bi bila od živinozdravnika priporočena ko; sposobna za pleme. Gospoda inlckai-skega inštruktorja prosimo, da bi kate-likrat prišel sem gor k nam in bi nam dal pojasnila in navodila za napravo mlekarnice. Imamo tudi veliko pašni- kov za potrobit. Zato bi dobro in potrebno bilo, da nas obišče g. potovalni učitelj, ki nam bo i)ovedal, koliko podpora sc lahko dobi itd. Naši kraji so jako primerni za sadjarstvo. V tem pogledu se tudi obračamo do g. potovalnega učitelja, naj nam gre ua roko. Lepodolski. t Bača pri Sv. Luciji. V Ljubljani se je niinoli petek utopil naš rojak gosp. Prane Manfreda, strojni čuvaj v p;vo-varni »Union«. Imel je komaj .39 let. Pokojnik zapušča ženo in štiri nedorasle otroke. Pokopali so ga v nedeljo. Pokojnik je bil iz znane Mrakove družine v Bači. Pred 9. mesci je njegov oče na ravno enak tragičen način prišel ob življenje. Pokojnik jc rad čital dobre knjige iu časnike. Posebno mu jc bi! priljubljen »Primorski List«. N. p. v m.! t Od Sv. Lucije. »Mlada Breda« je žc tu. Preden pojde širom slovenske domovine pod kmečki iu gosposki krov, oglasila sc jc najprej v rojstnem kraju svojega očeta. Dobili smo nepričakovano tc dni prvi dotiskani izvod tc knjige obsegajoče 224 strani v .34tih poglavjih. Dobro došla in pozdravljena: Število Mohorjanov je tu znatno poskočilo. Iz kobariškega okraja. kbd Iz kobariškega kota. Iz našega kota ni posebno zanimivih novic. Samo nekam zapuščene in zanemarjene se čutimo, ker ni pri nas nobene organizacije, ki bi skrbela za naš duševni m gmotni blagor. Manjkajo nam izobraževalna društva, posojilnice in tudi pouka v sadjarstvu in živinoreji. Pa tudi za našo mladino, se zdi, da ne zadostuje pouk č. duhovščine; kajti v našem kotu, posebno pa v Borjani sc opazuje neko prav nečedno gibanje med miadino. -Prav potrebna bi bila tu kaka Manjina družba. Seveda je dom glavno vzgoje-vaiišče mladine ,ker je na dem vedno pod nadzorstvom. Zato pa ie v prvi vrsti skrb starišev, pri deklet Ji posebno maier, da se pobrigajo za nravstven-) življenje svojih otrok. To ie njih dolžnost in zanemarjenje te dolžnosti jim zna doprinesti zraven sramote še veliko goije. Iz komenskega okraja. km Iz Temnice. V soboto so se vršile okrog naše vasi velike vaje goriške garnizije. Vojakov je bilo veliko. Pešpolk št. 47 se je še-le ob 5. uri pop. vrnil proti Gorici. Krompirja se tudi pri nas veliko sadi. Kmetovalci vedo, da jim največ nese Nekateri kmetje se- tudi pritožujejo zaradi mejnikov, ker nekateri mejnike prav izpodorjejo in spravljajo zemljo na sredino njive. Predragi kmetovalec! češi kristjan, v bodočnosti je bo malo zadosti. km Gorjansko. Pri nas se klatita dva človeka okoli in iščeta vedno kakega drugega, da bi mu z goljufivo igro pobrala kako kronico. Tako se je zgodilo, da sta ulovila v svoje* zanjke nekega o brtnika iz Trsta. Sicer je ta vedel, kaka tička sta onadva, ali vseeno se jc pustil zapeljati. Olajšala sta mu vendar žep za nekaj kron. Eden teh dveh je že izgnan iz Trsta. Pošteni ljudje, ki si služijo s svojimi žulji vsakdanji krmi naj sc nikar ne pustijo puliti od poliaja-čev. Bodite previdni! Iz korminskega okraja. kr Medana. Dne 2.3. februarja smo imeli koloni sestanek v Šmartnem. Bili smo navzoči tudi zapadui Brici. Govorilo se je o organizaciji društva. Izrekla se je želja, naj bi se društvo razdelilo v dva dela / istim voditeljem. Povdarjalo se je, naj se na občnem zboru določi ,miroma poviša incsečnina od H) v, im _’ii v. Sklenilo sc je, da sc občni zbor vrši čimprejc. Koloni, čujtc, ne spite, ker pride sovražnik, kadar boste spali in zaseje prepir in neslogo in potem sc Im smejal! kr Medana. Naš pismonoša ne oddaja pisem v roke tistim, katerim so namenjena, ampak drugim, ki stanujejo v soseščini, da si tako prihrani par korakov. Tako je tudi pred kratkim oddal neko dopisnico sosedu. Dopisnica le priromala k pravemu lastniku v nedeljo namesto v soboto in to okoli d ure. Ce bo še nadalje tako delal, se pritožimo na pristojnem mestu. Medanci smo v vsem potrpežljivi, pa le en čas. Književnost. 1.3. sešitek »Vojske na Balkanu« izide v par dueli in bo tem sešitkom knjiga za sedaj zaključena. O dogodkih po premirju bo poročal dodatek, ki more pa iziti še-lc, ko bo sklenjen mir na Unikatni. Knjiga (1.3, sešitkov) velja torej 5 K .3(1 vin., po pošti 5 K 60 vin. Vezami knjiga bo na razpolago šele, ko izide tudi dodatek. Naznanilo. Salezijanski zavod na Rakovniku v Ljubljani je pod naslovom »Dramatična zbirka« pričel izdajati poljudne igre za ljudske odre. Prvi zvezek »Zloba in zvestoba« je ravno izšel in sv dobiva v zavodu. Cena mu je 70 vinarjev Kdor pa naroči 9 izvodov, dobi desetega brezplačno. Plača se lahko tud! s poštnimi znamkami. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. (Iradec .... 25, 2, 43, 15, 58. I )unaj.......... 63, 2, 37, 63, 22. Trst . . . 81, 77, 73. 8, 42. mo,ta m A' : " nnarjev m v ■ vsake Uca avrste raz- ličnih kakovosti nalanjčno po zdravniških predpisih, dainoglede in druge optične stvari, mere za mleko, vino, žganje. Vse po zmernih cenah priporoča JAKOB ŠULIGOJ, urar c. kr. državnih železnic v Gosposki ul'd štev, 25 v Gorici Denarja ni draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotovo do 15 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko 10 vinarjev in svoj natančen naslov na : ]osip Batič, Ilirska Bistrica. (Kranjsko.) Prave C e b ei n o - v o š e en e sveče in sveče za pogrebe po nizki ceni in olje za večno luč. MED za pitanje čebel in za zdravilo priporoča udani J. Kopač, svečar v Gorici. Bogomila. Za nemške učiteljico spisal Jakob Ecker. Za slo renske odgojiteljice priredila Einerika Holzinger pl. VVeidich. O samota«, tako pravi drug cerk--“iii učitelj, sv. Jeronim Kiistu-sove cvetlice krasno razcvetajo v tebi! V tebi ležijo dragi kameni, iz katerih se zida mesto velikega kralja. O lepa samota. ki se smeš hvaliti zaupnega obhoda z ljubim Bogom!« »O dušni mj!« je vzkliknil sv. Bazi lij, jo za-glcdavši. Sv. Z 1 a t o u s t jo imenuje studenec, iz katerega izvira življenje in blagonosna voda, ki napaja in okrep-v uje vse cvetlice vrta. Glasno oznanjujte pred vsem sve-,()in. vi puščavniki, vi vsi sveti samot-mki, ki ste si na samotnih gorah ali v temnili pečinah poiskali sladek dom v izgnanstvu tega zemskega življenja, "f-iianjujte strmeči človeški družbi, ka-nepričakovano blaženstvo ste našli samoti! Oh. da neumni otroci tega s'vta ne morejo razumeti nebes vaše mske sreče!... Kaj more biti to, kar one pustinje svetim božjim služabnikom izpremenja v najlepši raj? Reši to uganko, ti, O s e a, od Boga razsvetljeni prerok zakona! Sliši njegovo besedo, neverni svet: »Hočem je peljati v puščavo in tam jim govoriti k srcu! Občevanje z ljudmi žrtvovati za občevanje z Bogom samim: o blažena mana! O modri »bedaki«! Bogomila, v s c svoje življenje v samoti posvečevati (lospodu, u i tvoj poklic. Mesto tvojega delovanja ni tihi samostan, kjer toliko tvojih deviških sester. zavarovanih pred nevarnostmi in zabavami sveta, z nerazdeljenim srcem svojemu nebeškemu ženinu darujejo vse svoje življenje in delovanje; tebe Bog ni poklical, da bi se odpovedala svetli in si pri samostanskih vratih izprosila vstop. Tvoja dolžnost je, sredi sveta služiti si nebesa; rešiti ne sam-* svojo dušo. ne, tudi kot angel varili m u o g i h nedolžnih otrok žrtvovati svoje moči v šoli. da rešiš duše. katere hi morda bile izgublenje brez tebe. M K Vabilo k rednemu občnemu aboru »Centralne posojilnice« registrovane aadrnge z omejeno zavezo v Gorici, ki se bode vrši/ 7' četrtek dne J. aprila Kjtj ob ro. in pol uri v posvetovalnici »Centralne posojilnice« ('orso Giuseppe Verdi štet'. J J, /. nadstr. se sledečim dnevnim redom : 1. Voročilo načelstva. 2. Voroeilo nmlzorsl ra. 3. n) Vt Irje nje računskei/n sklepa zn opranim leto IUVl. h) Določbo o uporabi dobičku, c) Določbo nisočine obresti ileležer. 4. Voročilo o izvršeni reriziji po „/ad rožni zreziu r Ljubljani. Morebitni predloi/i. fiačelstvo. k Prvo primorsko avtorizirana stavbeno in kamnoseško podjetje Alojzij Tavčar ■ -•■i= v Dutovljah okraj Sežana zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake. ceste, nadrobne spomenike in druga razna monumentalna dela. Gene zmerne. naoMRTn. proti peronospori, proti Škodljivcem srninih dreves, krompirju in drugim rastlinam se popolnoma doseže z Mayfarth-ovo samodetn« brizgalnico 5yponia nadalje posebna izdelava vinskih in sadnih stiskalnic HER-KILES, hidravličnih stiskalnic, mlinov za rebljauje trt in sadja popolne kletarske naprave kakor, tudi vsakovrstni stroji in orodje najboljše vrste za kmetije & I II« l'l H I I H I III « UlV tvornico kmetijskih strojev Dunaj, li., Taborstrasse 71. Fraukobrod a. M. lleroliu. Pariz Obsežen ilustrovan cenik št. 055 brezplačno in poštnine prosto. Iščejo se zastopniki. Najv.ečjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mi zarsko in tapetarsko stroko ima A. Breščak - Gorica Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lasmih delavnic. Za nmogobrojna naročila se topi« priporočani ANTON BREŠČAK = Dr. Schmidt-ov balzam proti ozebkom. - Najboljše sredstvo proti ozebkom na rokah, na nogah, na ušesih ali na nosu. Če se je porabi ob prvem mrazu, pri prvih znakih, pri prvi oteklini ali pri prvem srbenju, ne izostane takojšen dobrodelen vpliv. Vporablja se tako, da se zvečer in zjutraj ž njim drga oz>»bke, dokler ni balzam absorbiran. Cena 60 vin. steklenica. Dr. Schmidt-ovo mazilo proti odprtim ozebkom, priporočeno od najuglednejših zdravniških oblastnij, je najboljši pripomoček za odpravo odprtih ozebkov v najkrajšem času. Cena 80 vin. lončiču. Izključna prodaja v lekarni eRISTOFOLETTI, c in kr. dvorni dobavitelj, Gorica. fsa t stojo stroko spadajoča dela so toplo priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi IGNACIJ MALI črevljarski mojster GORICA, Via Morelli štev. 6. GORICA. Zaloga galoš in gamaš. Izvršuje se tudi popravila istih. V delavnici se izdelujejo najfinejši in najtrdnejši izdelki. JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky v Oorlci na sredi Raštela štev 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje^ in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, tnve in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. j P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. OOGSOOO'? Prva (slovenska trgovina z jedil* QJ n im klasom V Anton Kuštrin, (J 0 e v eo^iei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse b ago prve vrste. 0 Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. Oaiasnica cerkvenih posod in cerlioenegfl orodja Fr. Leban Gorica, Magistralna ulica šteu. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerktenaga orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin i vsakem slogu po najnižjih cenah, Pooravlja la prenavlja »fare reči. — Blago se razpošilja franko. — Trgovina z usnjem v Kapucinski ulici št. 2 (..Pri Lizi '.) Podpisani priporočam sl občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje is najboljših tovoren. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena. Z odličnim spoštovanjem se bilježitn JOSIP MARUŠIČ, trgovec. „CENTRALNA POSOJILNICA REGISCROVATIA ZADRUGA Z OlREJčnO ZAVGZO v GORICI » obrestuje hranilne vloge po 5 'j,,. Daje članom posojila na vknjižbo po 6"0, na menice po 7°„, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Glus. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. §Hl ms TVRDKA 0. ZAJEC 1 trgovina z železjem v Gorici v hiši ..Goriške ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga). Priporoča boeato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo m stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska m hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. SREČKE V KORIST »SLOVENSKI STRAZI“. 400.000 FRANKOV se zamore zadeti s Turško srečko na mesečne obroke po samo 4 krone 5 vina rj ev. Vsaka srečka prav gotovo zadene! - Z vplačilom prvega obroka zadobi naročnik takojšno igralno prasico. Prihodnje žrebanje dne 1. aprila t. 1. lino turško srečko zamere naročiti tudi več oseb skupaj. — Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo" g. Valentin Lrbanč.č. Ljubljana. Kongresni trg 19. m 0 0 m 0 0 Cm ljarsta zaflno t Min 0 0 S 0 m 0 0 0 0 ta 0 0 *» ;^i priporoča svojo prodajalno črevljev v GORICI na trgu s«. Pntona štev. 1 (stari trg.] m © gi B^0B0^000 m $ '• Najboljše in najmodernejše sukno moške in volneno sa Zenske obleke ra\ pošilja najceneje Jugoslov. razpošiljal^ R. S TER M E C KI v Celju št. 304 Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikam poštnine prosto. ODLIKOVANA rEKARNA iakib = Gorica, via Formlca ■s priporoča za odjcmanjc raznega peciva navad nega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočani se cenj. odjemalcem za obileposet n S spoštovanjem E. Jakič Aiojzij Gril, m zarski mojster v Št. Andrežu pri Gorici št. 81 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. Svoji k svojini! Svoji k svojim! MIHAEL TURK GORICA na Kornu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje pc zmernih cenah. nbil Na prodaj je lepo posestvo. da se redi lahko 6 goved. Posestvo so odda tudi v n njem. Hiša je lepa z zaprtim dvoriščem, na katerem se nahaja dobra studeučna voda. Polje je od hiše oddaljeno 5 minut. Na polju se nahaja mnogo rodovitnega lepega sadnega drevja. — Cena posestvu je jako nizka in zelo ugodna. Proda se tudi na obroke. \ ee si poizve pri Antonu Ravniku v Kanalu. ^ ndjiliouiik pikanje ^ in Hlaiieičarna & K. Draščik & #' m v fiorici na Korun (v Ustni hiti) Izvršuj* naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmano* in poroke, pince Itd. Prodaja različna ilna vina in likerje na drobno ali oriR. buteljkah. Pri- # poroča ee sl. občinstva (en» Ut;z* w» I tIt ♦ # ♦ # * * IOOOC OOOOOOOC OC OO OOC0-0000000000000000ooooo Trgovina žele nina priporoča svojo veliko in bogato zalogo za spomlad pocinjene žico zi trie. trnjeve žice, razne mreže za F)TXJr | ^ L^jP Pr- T 17 KT A jD ograje itd., nosilce (traverze), cement, sesalfee (pum- JL AJLN X OO AjAjAl pej j£0Varije za hiše in druge stvari te stroke. Gorica — Raštelj št. 7 — Gorica Zagotavljamo točno domačo postrežbo In nizko ceno. 80OOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Iziklfttel' m odfovoroi medni J. Vhnpoliek !or>ci Tiska ^Narodna T.sln nn'* v Gorici todeov. L Luketič