Bičkova skala ali 8 metrov ceste?
Tabornike nadvse zanima odgovor na to vprašanje
Ze ppepričani, da je velik del problemov rešen s tem, ko je taboroiški odred do-bil parcelo za svojo tako težko pričakovano hišo, so CRIOKI, mladi člani in vod-stvo odreda Bičkova skala, po dveh letih borbe globoko razočarani priznali, da je bi-lo vse upanje zaman. Praz-nik republike, dan, ki bi se morali preseliti v nove pro-¦ store je mimo, taborniki pa ' se še vedno stiskajo v stari sobi, ki niti po velikosti ni-te po opremi nl primerna za njihove osnovne potrebe. Kaj torej storiti? »Storiti ne moremo prav-zaprav nič več, kot smo sto-rili. Kupili smo zemljo, ko-likor nam je niso podarili, priskrbeli načrte, se prdpra-vili na udarniško delo in sa-mi zbrali tudi velik del fi-nanc. Za Cričke je pel Slo-
venski oktet, del sredstev je odobrila krajevna skupnost kot dolgoročno brezobrestno posojilo. v akciji zbiranja starega papirja smo našli naslednji vir dohodkov. Fi-nančnih problemOv tako za-enikrat ni,« so bile besede na-čelnice odreda Majde Sever-jeve, ki vlaga v ta načrt ne le svoje moči, ampak tudi potrpljenje in voljo.
In kje je problem? Glav-nd problem so bodoči so-sedje Bičkove skale, ki sku-šajo svoje iriterne probleme precej brezobzirno reševati na račun tabornikov. Zatak-nilo se je pri cesti. Stanoval-ci so zahtevali, da jim geo-meter odmeri 8 m široko cesto, zaradi lažjega dovoza k zadnji vrsta hiš, deprav je odobrena širina 5 m. Da bi se izognili težavam, so ta-borniki    sklenili      odstopiti
Stanovalcem 1 m več. 6 m široka cesta naj bi zadosto-vala. S tem pa se stanoval-oi niso strinjali in začele so se tožbe, ki trajajo že lep čas. Potem, ko je sekretariat za urbanizem tožbo zavrnil, so ss lastnikl hiš znova pri-tožili.
Pa Bičkova skala? Ta še vedno čaka in upa, priprav-ljena odstopiti 80 kv. m. svo-je zemlje, odstopiti prostor bistim, ki brezobzirno poti-skajo težo svojih problemov na  pleča   drugih.
Taborniški odred razume probleme stanavalcev In je prav zato pripravljen odsto-piti zemljo. Toda ne morejo razumeti tistih njibovih so-sedov, ki bi lahko rešili problem s tem, da bd odstra-nili nekaj vogalov in s tem omogočili  lažji  dovoz.
In kaj sedaj? Cakati na to, da sporožijo, ali so se sta-novalci znova pritožili? Mir-no čakati in čim manj mi-sliti na to, da je njihova so-bica majhna, da ne morejo sprejemati novih članov, da jim šotori in druga oprema propada po kleteh in podob-nih vlažnih prostorih. In ne nazadnje upati, da bodo sta-novalci morda vendarle po-mislili tudi na druge, da bo-do pomislili na otroke in ugotovili, da so družbeni in-teresi  nad privatnimi.
Tako ostajajo ti otroci na-rave, sonca gozdov še na-prej pri starem in upajo, da bo njihova hiša gotova do •dneva tabornlcov, 22. apri-la. In še, da bodo lahko ta-borniki vsi (asti, ki ljubijo naravo, društveno delo, ter seveda tisti, katerim je po-stati tabornik trenutno ne-uresničljiva   želja.
TATJANA  LESKOVAR