LETO L ŠTEV. 22 ISoper, petek 30. maša 1952 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN 'mmm. mmm O nekaterih rezultatih razprave o osnutku družbenega plana v naših podjetjih ru Koper 2e ip U3tanoi Kap r- ■d d •■m je bi: ki zajema področje V gospodarskih podjetjih koprskega okraja je bili v teh tednio, odkar je bil dar: v razpravo osnutek družbenega plana, veliko .'levilo sestankov delovnih kolektivov, delavskih svetov, upravnih odborov in sindikalnih organizacij, na l:a-terih so razpravljali o vseh postavkah in proporcih družbenega plana. V številnih podjetjih so na sestankih delovnih kolektivov izvolili razne komisije iz vrst delavcev in tehničnega kadra, ki so imele 71. logo preveriti stroške proizvodnje, organizacijo delovnega procesa, kakovost in asortirnent izdelkov ter podobno. Te komisije naj bi izdelale konkretne predloge zi razpravo in proučile položaj v podjetjih. Prav tako so imeli v skoraj vseh kolektivih predavanja o Oglejmo si rczultaU• razprav ; o družbenem planu v nekaterih jx>d-jetjih, kjer lc-'a ni bila domena ozkega kroga tehničnega kadra, temveč stvar celotnega kolektiva z delavskim sivtom in upravnim odborom tia čelu. V podjetju »Nardon « v Izoli so znižali proizvodne stroške pri kosu opeke za 3.— dinarje, trdno pa so se odločili pro ;-vodne stroške znižati še bolj kakor tudi zboljšati organizacijo dela. Tudi v tovarni za koservirunj rib »De Langlade« v Kopru je pokazal delavski sv*et že v začetku stremljenje za čim večjim znižanjem stroškov z bo'jšo organizacijo dela, z uvedbo akordnega nučina dela, kjer koli je mogoče, z racionalizacijo delovnih mest, izkorišč -njem odpadkov in podobn:m. Delavski svet ene izmed naših to gospodarjenja družbenem planu, o osnovnih značilnostih novega načina gospodarjenja, v katerem delovni kolektivi tres neposredno upravljajo svoja podjetja in razpolagajo z večjim delom viška dela. Na vseh teh sestankih je prišla do izraza zavesi de'avcev — neposrednih proizvajalcev — o njihovem položaju v novem načinu gospodarjenji v pod-jetiih. Kolektivi se zavedajo, da jrentabilnost podjetja in v zvezi s tem njihov zaslužek ter /standard odvisen od njihovega dela in p-irtvovalnosti, organizacije proizvodnje in prodaje izdelkov. Nekatera podjetja v koprskem okraju pa so po objavi osnutka družbenega plana za l. 1952 čakala, da bo prišel kdo od oblasti v podjetje in razčistil položaj, kar je posledica starega načina dela in odnosa delovnih kolektivov do podjetja, kakor tudi tega, ker razni .strokovnjaki iz oblastnega aparata niso znali na preprost način raz-tolmačiti kolektivom pomen in namen družbenega plana. Ponekod se je razprava o družbenem planu omejila v glavnem na razpravi j i-nje med direktorjem, tehničnim kadrom in knjigovodstvom, ki so ostali zvesti staremu načinu dela brez zaupanja v ustvarjalne sile delovnega kolektiva. Zaradi tega so nekatera podjetja — oziroma tehnični kader — brez nadaljnjega sprejela postavljene proporce v planu in brez temeljite razprave analiae in preverjanja zavzela svoja stališča do plana. Pri podjetjih te vrste »ni rezerv«, je «vse v naj-lejšem redu«, ni nobene borbe za znižanje proizvodnih stroškov, za odkrivanje materialnih in drugih rezerv ter zvišanstopnje akumu-lacije, čeprav je to v prvi vrsti v interesu podjetja samega. Taki primeri so bili med drugimi v pirau-skih ladjedelnicah, v tovarni mila Sclvetti, plinarni in tudi drugod. V podjetjih, kjer je razpravo o družbenem planu krepko prijel v roke delavski svet, kjer so delovale delavske komisije, kjer so zainteresirali delovni kolektiv, so tudi vidni rezultati pri znižanju proizvodnih istroškov, pri povečanju akumulacije in dobičku podjetja (n. pr. tovarna »Stil« v Kopru i »Nardone« v Izoli, piranske solarne in druga). Cede teh vprašanj pa niso bile v vseh podjetjih dovolj aktivne, l'ar!ijske in sindikalne organizacije, čeprav so ta vprašanja v podjetjih in zato tudi v njihovem delu nedvomno mrd najvažnejšimi. vam razpravlja o novem načinu v podjetju. V piranskih solarnah je delavski svet podvzel aotieove :ik epe za zmanjšanje neopravičenih izostankov od dela. za boljšo organizacijo dela, za boljšo kakovost proizvodnje in pravilnejšo razdelitev zaslužka. To pomeni, da so delovni kolektivi pravilno razumeli razpravo o družbenem planu ter da skozi njo podvzemajo ukrepe za znižanje proizvodnih stroškov, za boljši asortirnent in kakovost proizvodov, za boljšo organizacijo proizvodnje ter za čim večjo štiednio in rentabil-nejše poslovanje. Delovni kolektivi imajo danes popolno svobodo in samostojnost pri upravljanju podjetij, obenem pa tu- di vso odgovornost pred samim seboj in skupnostjo. Razprava o družbenem planu je nudila dovolj priložnosti, da so delavski sveti skupno s tehničnim kadrom na osnov: projyorcev družbenega plana okraja vestno in samostojno sestavi.< plane svojih podjetij, obenem z njimi pa tarifne pravilnike, po katerih se bo t azdeljeval ustvarjeni fond plač. Kjer so delavski sveti, partijske in sindikalne organizacije z vso resnostjo pristopile k razpravi o osnutku družbenega plana, zavedajoč se njegovega pomena in vloge končni uspehi ne bodo izostali. Takšna podjetja bodo še nadalje korakala po poti napredka v korist svojih kolektivov in našega gospodarstva sploh. SESTI KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE RO 19. OKTOBRA TEGA LETA V torek je bi! v Beogradu plenum Centralnega komiteja KPJ. Na ple-numu so razpravljali o sklicanju šestega kongresa Komunistične partij.. Jugoslavije. Kakor znano, je bi! V. kongres Komunistične partije J u gos, a v je pred štirimi leti v Beogradu. VI. kongres KPJ bo 19. oktobra t. 1. v Z grebu, na katerem bo maršal Tito poročal o delu in analizi od V. do VI. kongresa. IMENOVANJE SVETOVALCA VLADE FLRJ PRI VOJ. UPRAVI |I.A V KOlMtU IN OBEH SVETO-V \LCEV PRI OKRAJNIH LJUDSKIH ODBORIH V KOPRU IN V BUJAII Predsednik zvezne vlade FLRJ jc v ponedeljek v smislu nedavno objavljenega dogovora med jugoslovansko viado in komandantom vo-j.ške ¡..prave JLA v jugoslovansk7 coni STO polkovnikom Stamatovi-čem o reorganizaciji vojaške uprave JLA imenoval za političnega svetovalca pri Vojaški upravi ing Pavla Zavcarja, bivšega jugoslovanskega poslanika v Haagu. Vlada LRS je določila za svetovalca okrajnega ljudskega odbor: v Kopru Franca Perovška, doseda njega sekretarja Agitpro-komisije pri CK KPS, vlada LR Hrvatske pa je imenovala za svetovalca okrajnega ljudskega odbora v Bujah Vanj, Vranjicana, dosedanjega predsednika Gospodarskega sveta istrskega okrožnega ljudskega odbora. Slovesne proslave ©O-leielce tov. Tita Po vseh krajih naše domovine sc bile številne proslave rojstnega dni tovariša Tita. V soboto in v nedeljo so vsi naši časopisi objavili obširne članke o življenju in delu voditelja jugoslovanskih narodov % borbi za osvoboditev in za zgraditev socializma, voditelja ljudske vstaje, vojskovodje in državnika. V soboto je maršal Tito spreje' številne delegacije, med njimi tudi delegacijo ministrstva notranji!' zadev vseh republik pod vodstvom podpredsednika zvezne vlade Aleksandra Rankoviča, delegacijo predstavnikov republiških vlad, v imeni: katerih je maršala Tita pozdravi' predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko in delegacijo CK K F Jugoslavije, ki mu je izročila spo-nv.nico Centralnega komiteja v u-mstnisko izdelani srebrni šatulji. Maršal Tito je prejel tudi na stotine pozdravnih brzojavk in plserr od množičnih organizacij, delovnih kolektivov tovarn, podjetij in ustanov. kulturnih institucij in posameznikov. Pozdravno pismo je poslala tudi Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje. V kaprskem in bujskem okraju so proslavili rojstni dan tovariša Tita v soboto zvečer s številnim' akademijami ter fizkuMumimi ir pevskimi nastopi. Razne organizacije so poslale maršalu Titu brzojavne čestitke, v katerih mu želijc mnogo uspehov pri odgovornem delu, hkrati j>a mu izražajo hvaležnost za odločen nastop v obrambo interesov prebivalstva Svobodnega tržaškega ozemlja. V Postojni se je udeležilo proslave v počastitev rojstva maršala Tita nad 800 ljudi. Po odigranju državne himne je govoril o delu ir življenju tovariša Tita sekretar OK KPS Milan Zakr.ijšek, nato p: so sledile recitacije in proste vaji mladincev in mladink. Ob zak'jučkt je godba garnizije JLA iz Postojne »zaigrala venček partizanskih pc-smi in odlomke iz oper »Modam Butterfly« in »Fra Diavolo«, Slovesne proslave Titovega rojstnega dne so bile tudi v Tolminu Idriji, Novi Gorici, Vipavi, Ajdovščini, Ilirski Bistrici in v vseh drugih krajih Slovenskega Primorja. * V nedeljo popoldne je maršal Tito sprejel nosilce štafet, ki so prinesli pozdrave državljanov Jugoslavije ob njegovi GO-letnici, Svečanemu sprejemu štafet so prisostvo vali najvišji državni in partijski voditelji, predstavniki množičnih ir kulturnih organizacij, zastopnik' ljudskih republik in JLA ter o gromna množica prebivalstva. Maršal Tito je izrazil svojo hvaležnos nosilcem štaftee in jugoslovanskir narodom za čestitke ter izjavil, d sta tudi to pot prišla do polnega i' raza bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov v zgraditvi socializma in čuvanju svobode in nc odvisnosti naše domovine. PRED NOVO UREDBO O ZAČASNEM UPRAVLJANJU SREDSTEV SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Zvezni svet za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti jc sprejel načrt uredbe o organizaciji službe in o začasnem upravljanju sredstev socialnega zavarovanja. Osnovna značilnost te uredbo je, da se zavarovancem omogoči samostojno upravljanje socialnega zavarovanja f skladu z našo socialistično zakonodajo in z načeli naše socialističen demokracije. rov: Sv:nc1 '. .. K mi' ••■. Ber- t '<:. C: žari in A:..;'...::. N vi ->:;-ČMSki . .i i '-;. • v.-.;' okrog 60(..l prebiva ? ki zait pa 21 odh »mikov, izvoljenih i. : p : umu vj.h k:;.; vi. h ij.tnskih odborov. Prejšnji četrtek je občinski ljudski odbor izvolil tri komi-s ;e: stanovanjsko, kmetijsko in davčno, tako da lahko trdimo, da ne obstoja samo na papirju, temveč da je tudi že pričel z delom. Obiskali smo tovariša Vatovca predsednika občinski ga ljudskega odbora Kaper-okoiica in ga zaprosili, naj pove nekaj o delu in življenju novega občinskega ljudskega odbora. Tovariš Vatovec nam jc rade volje postregel z odgovorom: »Kakor znano, obstoja občinjkl ljudski odbor Koper-okolica že en mvsec, t da delovati je začel šele pred kratkim. Zato vam o rezultatih in urpeh.h dosedanjega dela ne bi vede! kaj prida povedati. Cez kakšen mesec pa se b-mo že ls-hkc. postavili s iera ali onim uspehom.« Na vprašanje, kaj nam lahko p ve spi šnega o novem občinskem ljudskem odboru, smo dobil, naslednji odgovor: »Na področju našega občinskega ljudskega odbora je 6 kmetijskih nubavno-prodajnih zadrug in štiri km .,i to deVv:.- /..druge v Ankaranu, Kampel-Salari, Bertokih in C; žaiih-P begih. O dveh lahko trdimo, do imata dobro gospodarsko osn v i, da sta gospodarsko dobro nap:od..vali in da imata vse možnosti za nadaljnji razvoj. To sta kmečki delovni zadrugi Bertoki in C-:žari-Pobegi. Ostali dve zadrugi za njima zaostajata in njuni člani b do morali vložiti mnogo truda čs se b do h :eli meriti z zadružniki v Be.t kih in Cež.irih-Pobe-gih.a »Kaj pa druga podjetja, tovarii predsednik?« »Tudi teh je nekaj na našem p drcčj.u. čt prav niso pod upravi občinskega ljudskega odbora. Tukaj je av: .podjetje »Adria«, »Vino«. »Bor« z žago, mlin Bivio-Ri-žana, dalje je v območju našegr občinskega ljudskega odbora tudi k pališče v Ankaranu: nc smemo pa pozabiti še bolnico v Ankaranu.« Tovariš Vatovec je nato dejal da zaenkrat ne bi mogel kaj več povedati, razen tega, da je ljudstvo z odobravanjem sprejelo ustanovitev občinskega ljudskega odbora K per-okoiica. ker ve. da so se na ta način zni.i .1. administrativni stroški zaradi manjšega štev:!n osebju. ek desnice. Tako so združeni fašisti in monarhisii zmagali v Neaplju, Bariju in drugih južno-ila-lijanskih mestih. Demokristjani so v Rimu s težavo odnesli zmago pred kominformisti in desničarskim blokom. V splošnem so bile povezave list z:lo pestre. V 47 občinah so na skupnih listali nastopili celo kominformisti in neo-fašisti ali monarhisti. Pred tremi dnevi so riodpisali v Parizu pogodbo o ,evropski obrambi skupnosti. Podpisali so tudi protokole o vzajemni pomoč' držav organizacije atlantskega pakta in članic evropske obrambne skupnosti ter dogovor o vzajemni varnosti med temi država-vami in Anglijo. Iz Pariza poročajo, da bo štela evropska vojska milijon in 250.000 mož. * Vlada Vzhod ne Nemčije je ob demarkacijski črti določila 5 km široko področje, na kaip.ro je pre-povedan vstop vsakomur, k*, nima posebnega dovoljenja. Od nedelje naprej pa bo moral vsakdo, ki prebivva na ozemlju Vzhodne Nemčije, imeti za bivanje in kroženje po tem ozemlju posebno dovoljenje, ki ga bodo izdale oblasti. Obenem so ivzhodnonemške oblasti prekinile telefonsko zvezo med vzhodnim in zahodnim Berlinom ter IS telefonskih linij med Berlinom in zahodnc-7iemškc republiko. V Pan Mun Jomu so imeli v torek zopet 45 minut trajajočo sejo mirovnih delegacij obeh strank, vendar ni bil glede zamenjave ujetnikov dosežen nobt n spora-' zum. Delavnost severnokorejskih izvidnic na bojišču jMstaja vse bolj aktivna, medtem ko so bile zavezniške čete na področju Selila opozorjene na morebitni napad nasprotnika. s V torek je prispel v Pariz novi vrhovni poveljnik atlantskih sil general Matthew Ridgway. Pariška policija je ob njegovem prihodu podvzela potrebne varnostne ukrepe, vpndar se je na poti z letališča skozi Pariz pripetil, majhen incident. Komunistični župan nekega pariškega predmestja je ob mimohodu generalovega spremstva hotel skočiti na cesto in protestirati proti prihodu generala Ridgwaya, vendar ga je policija v zadnjem trenutku zadržala. * Ameriški izvoz žitaric se je v zadnjih desetih mesecih povečal za dva milijona ton v primeri z istim obdobjem lanskega leta, kc je znašal 14.S31.000 ton. Na evroj> slAe dežele odpade 52% celotnega ameriškega žitnega izvoza. 31% pa na Indijo in Japonsko. ZÄH0DNE VELESILE SO PODME POGODBENE DOGOVORE Z NEMČIJO V ponedeljek so ministri treh zahodnih držav in zapadno-nemški kancler Adenauer podpisali pogodbene dogovore, ki predstavljajo vrsto podrobnih sporazumov o novih odnosih med Zahodno Nemčijo in Veliko Britanijo, Francijo in Združenimi državami. Strokovnjaki, ki so imeli opravka s setavljanjcm sporazumov, so izrazili mnenje, da ustvarjajo ti sporazumi položaj, kakršnega še ni bilo in za katerega so značilne predvsem tri stvari. Kot prvo značilnost omenjajo, da, dokler ne pride do sporazuma s Sovjetsko zvezo o svobodni Nemčiji, ni mogoče doseči združitve Nemčije in tudi ne rešiti problemov, ki sc tičejo Nemčije kot celote. Zaradi tega so sicer zahodne sile dovolile nemški zvezni republiki popolno svobodo glede njenih zunanjih in notranjih zadev, ohranile pa so si oblast, da sc lahko pogajajo o nemški združitvi in pravice, ki jih imajo v Berlinu. Druga značilnost naj bi bila v tem, da jc nastal nenavaden položaj, ki je posledica nujnosti, da mora ostati veliko število čet v Nemčiji iz obrambnih namenov. Navzočnost čet treh zahodnih sil jc namreč po mnenju teh strokovnjakov življenjskega pomena za obrambo Nemčije. Tretjo značilnost predstavlja dejstvo, da sedaj ni mogoče skleniti splošne mirovne pogodbe z Nemčijo kol celoto. Za to opozarjajo strokovnjaki na to, da je bilo ustvarjeno s pogodbenim dogovorom novo stanje, za katerega ne najdemo primere v zgodovini, ko so namreč odstranili povojno zased-beno nadzorstvo pred zaključkom dokončne mirovne pogodbe. Po novem dogovoru med tremi zahodnimi velesilami in nemško zvezno republiko preneha veljati zased-beni statut in zavezniška visoka komisija bo ukinjena. Odslej naprej bodo občevale tri zahodne velesile z nemško zvezno republiko po veleposlanikih. Tuje oborožene sile, ki bodo nameščene na ozemlju nemške zvezne republike, ne bodo veljale kot zasedbene sile, ampak bo njihov namen samo ta, da zagotovijo obrambo Nemčije. Dalje jamčijo določila dogovora nemški zvezni republiki kar največjo svobodo v njenih notranjih in zunanjih zadevah in določajo pravice. ki so si jih ohranile zahodne sile, hkrati pa tudi cilje skupne politike. Finančni sporazum ureja finančne zadeve med podpisnicami pogodbenih dogovorov in obveznosti Nemčije do evropske obrambne skupnosti Uradni list Vojaške uprave prinaša nekoliko odredb, ki jih je izdal komandant Vojaške uprave JLA po likov ni k St ama t o v ie. Odredbo o upravnih sporih so izdali za utrjevanje zakonitosti' v delu javnih organov in širše zaščite pravic prebivalcev jugoslovanske eone STO. Predpisi le odrebe predvidevajo, da "ima vsak državljan ali pravna oseba v coni pravico vložiti tožbo pri Višjem ljudskem sodišču za razveljavljen je upravnega akta, če smatra, da so kršili njegove pravice ali pravni interes z zakonsko podlago. Vtšje ljudsko sodišče bo razveljavilo vsak pravomo-čen upravni akt javnih organov za katerega bo ugotovilo, da ne temelji na zakonskih predpisih. Odločbe Višjega ljudskega sodišča so obvezne za vse javne organe v coni Odredba podrobno določa pravico za vložitev upravnega spora in postopek v upravnem sporu. Posebna odredba o stalnih prebivalcih jugoslovanske cone STO predpisuje vodenje evidence stalnega prebivalstva cone. Kot stalni prebivalci cone se smatrajo in kot takšni se lahko vpišejo v imenik prebivalci, ki so 10. IV. 1940 imelii stalno bivališče na področju STO in ki stalno stanujejo na področju jugoslovanske cone STO, kakor tudi zacam Kakor poročamo na drugem mestu, so se politične stranke in skupine, ki se iskreno in odkrito borijo proti priključitvi Trsta k Italiji, utrdile. Največ glasov je pridobila Fronta za neodvisnost, Iti je podvojila glasove iz leta 1949. Slovansko - italijanska ljudska fronta, ki je na teh volitvah nastopila z najbolj odločnim programom proti vrnitvi Italije v Trst in proti zahtevam italijanskega imperializma, je kljub močni združeni kle-vetiniški kampanji in nasilnim poizkusom razbijanja njenih voliViiih zborovanj s strani fašističnih in ko-minformistiičn ih škvader pridobila skoraj 1000 glasov v primeri z letom 1949. Ta korak naprej Slovan-sko-italijanske ljudske fronte je dokaz, da se zdrave protifašistične sile utrjujejo, ne glede na razbi jaška in izdajalsko politiko kominformi-stičnega vodstva. Ko ugotavljamo uspehe, tržaških volilcev kominformistične liste moramo povedati, da so tržaški delavci prav na teh zadnjih volitvah zadali prvi udarec kcminfo.rmistič-nemu vodstvu. Vsi volil,ci, ki so leta 1949 in na nedeljskih volitvah glasovali za kominformi, stično listo, so brez dvoma proti priključitvi Trsta k Italiji. Toda njihovo vodstvo jih z lažnjivimi gesli vara in ponuja njihove glasove italijanskemu imperializmu. 2e v ponedeljek so iredentisti vključevavli glasove kominformistične liste med italijanske glasove, Kominformistične vodstvo pa ni proti temu ničesar ukrenilo. Vidali molči, ket "je molčal takoj po marčni fašistični stavki, ki se ji je pridružil tudi on, ko je De Gasperi dejal, da so 22. marca v Trstu stavkali vsi tržaški delavci, da bi prišel Trst pod Italijo Ta Vidalijeva izdajalska politika je ob nedeljskih volitvah odprla oči 1/7 volilcev, ki so leta 1949 glasovali za Vidalija, Kominformistieno lista je izgubila na sedanjih volitvah skoro 5000 glasov. Ta neuspeh je kominformistične veljake hudo prizadel, ker niso verjeli, da se jim bodo delavci, ki so jih tako močno stisnili v svoje kremplje, »izneverili«'. To je največja obsodba Vida-iijeve hlapčevske politiko do italijanskega imperializma. Tudi na deželi je Vidali povsod nazadoval. V treh slovenskih občinah. Devin - Nabrežiina, Zgo.nik in Repentabor je zmagala Lista slovenske skupnosti. Samo v slovenski občini Dolina so kominformisti obdržali večino v svojih rokah. Kljub zmagi pa so dosegli letos več sto glasov manj kot leta 1949. Kominformisti naj se zahvalijo za svoje zmago v Dali ni takoimenoivani neodvisni gospodarski listi, ki so jo predložili v zadnjem trenutku nekateri agenti italijanskega imperializma Sin sedanjega občinskega tajnika tisti, ki so bili stalni prebivalci z bivališčem na sedanjem področju STO XI. 1918 in njihovi otroci pa so se pozneje odselili, a sedaj stalno prebivajo na področju jugoslovanske cone STO. V imenik se lahko prav tako vpišejo tudi osebe katerih bivanje na področju cone je v javnem interesu, a posebno v interesu razvoja znanosti, umetnosti in narodne kulture vseh treh nacionalnosti, kakor tudi razvoja zdravstva in gospodarstva cone; dalje se lahko vpišejo osc.be, ki z dovoljenjem pristojnega organa stalno bivajo več kot eno leto na tem področju. Pravico vpisa imajo tudi žene. oziroma vdove vseh zgoraj omenjenih oseb, če žive ali so živele v skupnem gospodinjstvu z možmi in njihovi potomci. Stalni prebivalci cone dobijo osebne izkaznice stalnega prebivalca jugoslovanske cone STO, Zamenjava sedanjih osebnih izkaznic za no.ve se bo izvršila v roku treh mesecev od dneva veljavnosti te odredbe, Ostale tri odredbe vsebujejo predpise, s katerimi se prenesejo pristojnosti s področja gospodarstva z ukinitvijo IOLO na okrajna ljudska odbora Koper in Bujc, Okrajna ljudska Odbora lahko samostojno sprejmeta družbeni plan in proračun v skladu z osnovnimi gospodarskimi predpisi. ,V<:'sr-i>: „ 'v" s© p v Dolini GerJija, ki je poznan kot hud italijanski šovinist in prijatelj kominformistiionega župana Lovri-he, je prejel od demzkrščanskega conskega predsednika Palutana 200.000 lir, da je sestavil listo, ki naj bi odtegnila nekaj glasov listi slovanske skupnosti.' V Miljah pa je lista Ljudske zveze za neodvisnost pridobila nad-200 glasoiv sorazmerno z letom 1949. Politične protianeksionistične sile so' se torej tako okrepile, da predstavljajo danes za zahteve tržaškega prebivalstva, ki se bori za neodvisnost Trsta proti italijanskemu imperializmu tisti faktor, mimo katerega nima pravice nihče razpravljati o usodi Trsta proti interesom Tržačanov. To naj velja predvsem za Amtglo-američane, ki so v zadnjih časih kažejo preveč popustljivosti napram rimskim zahtevam po Trstu. Nedeljske volitve so jasno poka-zate, da Tržačani nočejo Italije. Posvet pred »napadomu Protituberkulozni teden Od 1. do 8. junija bo v koprskem in biujskem okraju protituberkulozni leden, v katerem bodo seznanili prebivalstvo z vzroki, povzročitelji in načini zdravljenja te zaviralne bolezni. Naše ljudi je treba seznaniti, da so vsi pregledi v pro-. titnberkuloznih dispanzerjih brezplačni, prav talko pa je brezplačno tudi zdravljenje aktivne tuberkuloze v sanatorijih. V tem tednu je dolžnost nas vseh da se zanimamo kako živijo jetični bolniki doma kakšna so njihova stanovanja, ekonomiko istanje, kako žive črtali člani družine, predvsem otroci itd Izvesti moramo tudi široko propagandno akcijo proti pljuvanju po tleh in prikazati to navado kot zdravju škodijivo in nevredno kulturnega človeka. V t^m tednu bo v mali dvorani koij vsk ga gledališča odprla proli-iuboricuiozna" razstava, prav . tako pa bodo tam predvajali tudi zdravstvi ne filme. Manjši razstavi bosta tudi v Piranu in Bujali. Po delovnih kolektivih, šolah in v vaseh bodo organizirali predavanja, obiske bolnikov iin' zbiranje raznih sredstev. VANGANEL Elektrifikacija vasi postaja -yed-no bolj pereča, Vaščani so pripravljeni vsa pomožna dc-la opraviti s prostovoljnim delom, potirebno je le, da jim odgovorni forumi nudijo pomoč pri namestitvi transformatorja. Upoštevati je namreč treba, da.bodo letos zadružni dom dokončno uredili in bi bilo kulturno-pro-svetno delo brez električne luči zelo otežkočeno (gledališke in kino-predstave, razne prireditve itd). Številne kulturne prireditve v Idriji -Zaradi popravila v sindikalni dvorani je prosvetno delo v Idriji precej zaostalo, zalo pa se je sredi meseca nakopičilo toliko prireditev, da jih je bilo prav težko razvrstiti in je tudi obisk precej trpel. Dramstska skupina SKUD je najprej uprizorila Finzgarjevega »Divjega lovca«. Vsi igralci so se potrudili. vendar smo imelii vtis, da nekdanjega nivoja še niso dosegli. Mnenja smo tudi, da bi se na idrijski oder spravilo lahko kako boljše delo, kakor je .ta nekoliko zastarela igra. V okvir.u tekmovanja za mladinski festival v Tolminu so nam gimnazijcu zaigrali Linhartovo »Županovo Micko«. Čeprav je bilo podajanje precej z.čeiniško, smo bili lego nastopa posebno veseli, ker vidimo v njem začetek i;dej:l.vovanju naše gimnazijske mladine tudi na odru in s tem obnovitev tradicij bivše realke. V petek je polno dv.v.v.no silno navduši! pevski zbor Jugoslovani7,';o armade, ki je nastopi! polnoštevilno in dosegel največji uspeh. Ker jo Idrija ir.-;lu.-,ri.hki kraj, se j: dosedanja oblik:. SKUDa-pokazala k i n:'orirn:n::i, zato so ga reorganizirali v delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. Za predsednika so .izvolili tov. Gregorčiča, za tajnico pa tov. Anko Musarjavo. Tolovctdni nastop PariizGnci Tel.ivedno društvo »P,artizan« v Idriji'je izvedlo svoj redni letni nastop, ki je letos zajel v glavnem okrog 400 mladine iz vseh idrijski,ir šo.l. Koti gostje so nastopali tudi učenci Elektro gospodarske šole v Cerknem, ki so zopet pokazali, da izvenšolsko' delovanje pri njih napreduje z ogromnimi koraki in da so že sedaj poslali z Idrijčani popolnoma enakopravni v vseh panogah, glede reda in discipline pa jih celo prekašajo. V lahki atletiki so še prevladovali idrijski tekmovalci in doseglo nekaj prav kipih uspehov, vendar so se jim Cerkljani zelo približali 2e naslednje dopoldne pa so Cerkljani dosegli prvi vidni uspeh, ko so po trdi borbi z 3 : 2 premagali idrijskega Minerja in se plasira-ri za tekmovanje v odbojki v Tolminu. Popoldanski nastop gledalcev ni zadovoljil. Naj kar takoj ugotovimo da smo v Idrijii včasih gledali mnogo lepše nastope. Vaje niso bile dovolj izpilje ne. saj so j in nekateri učenci komaj obvladali. V organizaciji sami so se pokazale mnoge hibe, ki bi se bile dale odstraniti. Na orodju je treba pokazati samo najboljše in ne dolgih vrst, ki gledalce dolgočasijo. Skoraj bi lahko rekli, da je bila nijlepša točka «-preved,- ki n on je pokazal ogromno vrsto lope in nadebudne mladine, b: bo že prihodnje leto p.-.d spretnimi vodstvom pokazala mnogo več. kakor je; pokazala na. tem nastopu. Najlepši-točka, parter, je ,-.pi.;h odp;.dla. Idrijski nogometaši, so , le -s težavo premagali borbeno cerkljansko .mo-, štvo z 2 : 1 v zanimivi.,in živahni, tekmi. ' S. L. ............................................................................................................................ti......i.....imtiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiHiiimiiiii iüMlil Partizanski marš ob Titovem rojstnen dnevu Se pred sončnim vzhodom so v nedeljo prebudili Koprčane iz sna zvoki partizanskih koračnic. Kmalu nato so kljub rani uri oživele ulice. Člani Zveze borcev in ostali udeleženci partizanskega marša v počastitev 60-letnice maršala Tita so se pričeli zbirati na posameznih zbornih mestih. Ko so prvi sončni žarki pričeli objemati sinjo morsko gladino, so že odmevale po koprskih ulicah in okolici partizanske pesmi: čete in bataljoni so krenili v smeri proti brigadnim zbirališčem. Med potjo so obiskali udeleženci partizanskega marša ob cesti ležeče vasi ter z vaščani obujali spomine na slavne dni naše narodnoosvobodilne bonbe, Pri Mareziigah se je bližnjim enotam priključila godba in z njo na čelu so stari in mladi krenili v smeri proti Pomja-nu, kjer so se proti poldnevu razvili na strmem hribu ogorčeni boji. J.urišnim enotam so se morali bra- nilci končno ¡ukloniti in priznati njihovo nadmoč kljub vztrajnemu cdporu, V Pomjanu so se okrog poldneva zbrali udeleženci partizanskega marša iz vsega koprskega okraja, nekateri v uniformah, ki so jih nosili v težkih časih, a zmagovitih borb proti fašističnemu okupatorju. Vas je bila podobna mravljišču, živahnega vrvenja kljub opoldanski vročini in pekočemu soncu ni hotelo biti konec, partizanske in borbene pesmi pa so odmevale še pozno v noč daleč naokrog. Taiko so člani Zveze borcev koprskega okraja in ostali udeleženci partizanskega marša v obujanju spominov na herojske dni osvobodilne bonbe naših nar.odov proslavili šestdeseti roj,stali; dan našega dragega Maršala, trdno odločeni, da bodo vedno stali na braniku domovine in naše svobode, za katero je dalo življenje na tisoče najboljših sinov našega ljudstva. PIRAJM V Piranu so razrešili stari ljudski odbor in izvolili začasni MLO. v katerem je 7 Slovencev, 25 Italijanov in trije Hrvati. Odborniki so po večini delavci, ribiči in pomor-' ščaki. Na seji so razpravljali o prihodnjem delu novega odbora in sprejeli predloge o ureditvi trg: Tartini, asfaltiranju Grameljeve u-lice ter zgraditvi treh vodnjakov Odborniki so tudi'predlagali, naj b' pri teh delih pomagali fr o.nt ovc i s prostovoljnim detorti, s čemer 1" prihranili okrog 400.000 din. PORTOROŽ Ob rojstnem dnevu maršala Trla so dijaki portoroške .gimnazije uprizorili pravljično igrico Kristine Brenkove »Mačeha1 in pastorka« Povabili so tudi .okoliške osnovne šole in učiteljstvo. Prireditev je začel pionir, ki je pozdravil male gledalce in jim dejal: »Zelo nas veseli, da ste se odzvali v tako lepem številu. Naše i-gralske zmožnosti so še majhne in zato ne bodite prestrogi sodniki Potruditi se bomo, da se boste čim bolj prijetno zabavali«. Ko je povedal, da praznujemo rojstni dan tovariša maršala Tita, sta prišla na oder pionir in pionirka in prinesla lepo okrašeno Titovo sliko. Nato ji pionir nadaljeval: »Maršal Tito nam je svetel vzgled, kako moramo braniti in ljubiti svojo domovino Brav zadnji mesec se je odločno postavil v obrambo naših pravic in povedal fašistom, da se jim zamar cedijo sline po naši zemlji.« Po deblamaiciji malega Tomija Kalčiča »Tovariš Tito« so vsi pionirji vstali in navdušeno zapeli pionirsko himno. Igrica, ki je nato sledila. je napravila otrokom mnogo veselja in smeha, zlasti pa so se nasmejali .nerodnemu medvedu. i BABICI V počastitev rojstnega dne tovariša Tita smo žažgaiii na predvečer velik kres. Naslednji dan je šla mimo naše vasi množica bivših parti-zanov-udeileženicev partizanskega marša. Na bližnjem hribu je bil »spopad«, nato pa smo skupno odkorakali v Šmarje. F, B. KOPER Komandant Vojaške uprave JLA je izdal odločbo, s katero se zniža zaporna kazen Renatu Reichstei-nu iz Kopra, Oliviju De Grasslju in Emilij« Baravenutiju iz Izole pa se vrnejo ribiške ladje, ki so jima jih zaplenili s kazensko odločbo. Vsi trije so bili kaznovani zaradi nedovoljene špekulacije. Sil» tw »l^Jigkss.—' SŠ KOJSKO V nedeljo 25. t. m. so pionirji kojske občine v počastitev rojstnega dne maršala Tita priredili lepa uspel pionirski festival, ki je bil n.-kak pregled uspehov, ki jih tudi naši najmlajši dosegajo na nekulturnem področju. RB V Borštu pridno spravljajo seno ŠEMPETER Dijaki tukajšnje gimnazije so v soboto razveselili gledalce z Gol-donijevo komedijo »Primorske zdrahe«. Igralci so v glavnem precej dobro izpolnili svojo nalogo. Poznalo se je. da niso vsi kos originalnemu primorskemu narečju, ki ga igra zahteva, kar je privedlo v drugi ekstrem in je izgledalo bolj kot pačenje. Želeti je, naj bi MKUD gimnazije še naprej razvijal dramsko umetnost, vendar naj bi izbiraj'. za predvajanje stvari, ki bi našim ljudem posredovale pravo in čisto slovenščino. * . Na področju Šempetra se zelo trudimo, da bi s pomočjo osnovnih organizacij OF izboljšali kulturno prosvetno delo in odpravili mlae-nest. ki je nastala tam, kjer niso ob zadnjih volitvah izbrali v vodstva OF organizacij ljudi, ki bi se resno zavzeli za to delo. To velja zlasti za Vrtojbo, kjer ima župnik vpliv na mladino in se ne bore dovolj odločno pr'oti pojovam. misticizma. - MIREN V nedeljo .2-5. t. m je TD Partizan priredijo., v Mirnu velik fiz-kulturni festival, ki je prav lepo uspel. Pokazal jo izreden napredek telovadbe v: t.em • okolišu ter'veliko zanimanje ljudstva za prizadevanja naše mladine- •.m' tem-.področju PROSIMO VSE NAROČNIKE, NAJ PORAVNAJO NAROČNINO NASI UPRAVI V KOPRU, ST. CEIC RAČUNA PRI ISTRSKI BANKI V KOPRU 06-909-171 -'. ' '" : Mladinski leslival v Tolminu - pregled zdravih sil naše mladine ............................................................................m...............iiiiiiiiiiniiiiiiiiiniMiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiimiim Lv^i-t-...... Na območju Cajnarjev je v 23 vaseh zasvetila električna luč V Cajnarjih je bila na rojstni dan maršala Tita velika proslava ob zaključku elektrifikacije 23 naselij na območju bivšega IvLO Cajnarje. Proslavo je začel tovariš Rudolf Frane, predsednik odbora za elektrifikacijo, nato pa je govoril predsednik OLO. Danilo Petrinja je poudaril pomen elektrifikacije teh vasi, ki so v času NOB prispevale zelo veliko in bile med prvimi. Omenil je tudi, koliko naporov je bilo treba in koliko jih še bo treba za izgradnjo težke industrije itd. V znak priznanja in hvaležnosti za trud in pomoč pri elektrifikaciji so prejeli darila Danilo Petrinja, Lojze Ferjančič, Jože Punger-]e. Branko Zbačnik in Jaka-mon-ter. Tovariša Petrinjo so nato pozdravili pionirji in mu poklonili šopek cvetja z obljubo, da se bodo še bolj učili kot doslej. Ob. zaključku je uprizorilo Gledališče za Slovensko Pri mor je Finžgarjevo »Našo kri« na prostem. Sodelovala je gasilska godba iz Postojne. r,. B. TUDI V BABNEM POLJU JE ZASVETILA LUC Mnogo bridkih izkušenj in neizpolnjenih obljub je prebivalcem te vasi večkrat zagrenilo vider pogled v prihodnjost. V bivši Jugoslaviji so prihajali in odhajali kandidati za poslanska mesta, za njimi so pa ostajale le neizpolnjene obljube. Zato ni prav nič čudnega, če nekateri starejši ljudje niso verjeli, da bo konec petrolejk. Pred dnevi so se prebivalcem le razjasnili obrazi — v vas je prišla elektrika. V dvorani zadružnega doma je predsednik odbora za elektrifikacijo MLakar otvoril sicer skromno, toda vendar prisrčno slovesnost. Predsednik OLO Postojna Danilo Pelrinja je orisa! prizadevanje ljudske oblasti za dvig življenjskih pogojev tudi v najbolj oddaljenih vaseh ter predočil prebivalstvu napore, s katerimi gradimo boljšo prihodnjost. Ogromno dela in stroškov so vložili v elektrifikacijo tega predela. Potrebno je bilo nad 9 km visokonapetostnega voda, postaviti in opremiti transformator ter celotno notranjo in zunanjo instalieijo. Vrednost vseh teh del znaša nad 23 milijonov din, od tega je 16% prispevalo prebivalstvo v gotovini, materialu in prostovoljnem delu. ostalo pa je prispeval OLO Postojna. J. J. PIONIRJI UNIČUJEJO KOLORADSKEGA IIROŠCA Na Kalu pri Pivki se je v velikih množinah pojavil koloradski hrošč. Vaščani z veliko zaskrbljenostjo hodijo po polju in uničujejo nevarnega škodljivca. Ko se je pojavil .pivi hrošč, je pritekel v šolo pionirček ter ves zasopljen pripovedoval kako in kaj. Prihodnji dan je je bila v šoli temeljita obravnava o koloradskem hrošču. Pionirji so navdušeno sklenili, da bodo pomagali pri uničevanju in hoteli kar iz šolskih kl^pi zdirveti na okužene njive. Napovedali so si medsebojno tekmovanje, kdo bo uničil več hroščev. Tekmovanje je rodilo koristne uspehe. V prvih urah akcije so našli 20 'hroščev, v petih dneh pa žc 120. Nabiranje je preprečilo slabo vreme, pa tudi krompir še ni ves ziunaj. Vaščani so bili zelo zadovoljni s pridnimi pionirji, ki so sklenili, da bodo v naprej z vsemi silami uničevali tega škodljivca, GOSTOVANJE PIONIRSKEGA TAMBURASKEGA ZBORA IZ KOPRIVNICE Tamburaški zbor iz Koprivnice na Hrvatskem, ki je sestavljen izključno iz učencev III. razreda osnovne šole in šteje 32 članov, je pod vodstvom svojih učiteljev in nekaterih staršev trenutno na turneji po našem Prirnorju, V Postojni jc zbor prire- dil tri koncerte, prvega za dijaštvo gimnazije, drugega za učcncc osnovne šole in za javnost, tretjega pa v veliki dvorani restavracije za tuje obiskovalce Postojnske jame. Imenovani konccrti so bili dogodek, ki ga človek ne iuorc preiti mimogrede, zlasti pa ne more o njem molčati listi, ki vsaj nekoliko razume delo z mladino. Program, ki so ga sestavljale narodne in borbene pesmi iz vseh krajev naše domovine —-za gostovanje v Sloveniji so pripravili večji del tudi slovenski spored je bil za otroke v zgodnji starosti do največ deset let vendarle toliko težaven in obsežen, da bi ga ne mogel zlahka obvladati niti kak podoben starejši inštrumcntalni zbor. Vendar pa smo bili priča, kako so mladi glasbeniki svojo nalogo tako glede harmonične točnosti, ritmične pravilnosti in izrazitega dinamičnega podajanja brezhibno izpolnili, "c da bi pri tem poslušalec mogel količkaj opaziti znake utrujenosti (zbor jc bil pred svojim nastopom vso noč na poti). Prav v tem jc bil njihov nastop za marsikoga pravo odkritje, hkrati pa dokaz, kaj vse jc mogoče doseči, če je mladina v rokah nadarjenega in veščega dirigenta, ki mladino ljubi in ki mu jc delo z njo res pri srcu. B.Š. POSTOJNA Upravnik tirgovin MLO Postojna Boškovič nas je razveselil z novico, da bodo uslužbenci njihovih trgovin odslej dostavljali naročeno blago rednim odjemalcem tudi na dom. Prednost bodo imele zaposlene žene in stalni odjemalci. Postojnsko prebivalstvo je ta ukrep toplo pozdravilo. L. B. * Naša gostinska podjetja so zelo neredno založena z osvežujočo radensko vedo, čeprav .menimo, da to ni nujno potrebno. Tudi cene so pretirane. Liter slatine stane 35 dinarjev, liter bencina pa 27 din. Vsekakor zelo čudno sorazmerje! PIVKA NA KRASU Predpreteklo nedeljo so odkrili ob navzočnosti 3000 ljiudi spomenik padlim borcem NOV. Po polaganju vencev na grob padlih so govorili med drugimi ludi ljudski poslanec LRS Zdravko Smrekar, podpredsednik Prezidija LRS France Bevk in direktor podjetja »Javor« Andrej Janežič. Med slovesnostjo sta igrali godbi podjetja »Javor« in JLA. Nastopil je tudi domači pevski zbor in recitatorji, popoldne pa je bil bogat fizkulturni program, katerega je pripravil Bojan Minatti s svojimi telovadci. • ■Telovadno društvo »Partizan« gimnazija in osnovna šola Pivka prirede L junija ob 15. uri velik telovadni nastop. Pred nastopom bo skupen SDrevod telovadcev v krojih. STARI TRG V nedeljo je bila fizkulturna prireditev, na kateri so sodelovali cicibani, pionirji, mladinci in člani telovadnega društva »Partizan«. Nastope je pripravil Stanko Beng-lez. Gledalo jih je precejšnjo število gledalcev iz loške doline, ki sr bili z izvajanji zadovoljni. CERKNICA » V soboto zvečer smo proslavili rojstni dan tovariša Tita. Na prireditvi smo imeli pester kulturni program, za kar gre zahvala predvsem učiteljstvu. V nedeljo zjutraj .je bila anketa glede mesta, kjei bomo postavili spomenik. Prebivalci upajo, da bo že v avgustu odkritje L. G. I-IRUSEVJE Na občinski mladinski konferenci je mladinski aktiv Ilrenovce napovedal tekmovanje aktivu Hruševje, Hruševje pa Smihelu ,pod Nanosom. Sklenili so pritegniti čim več neorganiziranih mladincev v svoje vrste in pokazati uspehe svojega dela na mladinskem dnevu v Hru-ševju 15. junija. — Za sekretarja novega občinskega komiteja so izvolili Aldo Volarič iz Smihela. Zgodovina Tolminskega ne pomni take sla vnos ti v Tolminu, kot je bila 2-1. in 25. maja, ko so Tolminci z mladinskim festivalom počastili 00-ileinica nu,risala Tita. Sodelovala je mladina, pionirji iz vsega o-kraja, celo- pionirji iz Lendave so prišli v Tolmin praznovat rojstni dan našega vGditeilja. Prvič po vojni se je zbrala Gradnikova brigada, spet so se srečali borci, ki jih je nekoč Skupna ideja združila. Z radostjo v očeh so si podajali roke. veselo svidenje jim je grenil le spomin na mnoge najboljše tovariše, ki tega dneva niso dočakali spomin na tiste, ki so za domovino dali svoje življenje. Mladinski fesltval je v sc-danjem času velikega pomena, predvsem iz dveh vidikov: pokazal je uspehe naše mladine na fizkulturncm polju, predvsem pa je politično še bolj utrdil in zedinil mladi rod Marsikateri omahljivec je ravno sedaj spoznal delo, požrtvovalnost •in enotno silo naše mlade generacije,ki koraka po revolucionarni poli, ki čuva pridobitve NOB, mladine. ki zna ceniti kri borcev brigade Ivana Gradnika in ostalih brigad, ki so se borile na Primorskem. Program festivala je bil zelo širok. Začel se je v soboto 24. maja ob 8. uri in se je zaključil 25. maja zvečer. 24. so bila v glavnem atletska tekmovanja mladincev mladink, pionirjev in pionirk gimnazij, osnovnih šol, na katerih so bili določeni okrajni mladinski in pionirski prvaki. V soboto zvečer je bila pri dijaškem domu »Petra Skalarja« svečana akademija, ki se jo je udeležilo več sto ljudi. Proslavo je otvoril z govorom tov Skok Franc, zatem pa so sledile recitacije in pevske točke skupnih pevskih zborov učiteljišča in glasbene šole ter posameznih zborov Celotno pevsko izvajanje pa je vodil prof. Makso Pirnik. Poleg tega so bila zelo navdušujoča točka panonska kola, ki jih je izvajala fol- klorna sekcija učiteljišča. K popolnosti programa pa je pripomogel idrijski orkester na pihala. 25. maja zjutraj so se zbrali pionirji, mladinci, telovadci JLA, gasilci in borci Gradnikove brigade na Lopi, od koder so krenili, skozi z zastavami, cvetjem in gesli okrašeni Tolmin, proti dijaškemu domu »P. Skalarja«. V prisotnosti več tisoč ljudi je otvoril proslavo sekretar OK KPS tov. Dujc Albin, nato pa sta govorila tudi lov. Jaka Avšič in Franc Kimovec. S himno Ilej Slovani je bila proslava zaključena. Ob 14. uri popoldne so se pričeli telovadni nastopi V mimohodu je bilo okrog 4000 telovadcev, Ko so bili vsi postrojerii na telovadišču, so pionirji izvršili svečano zaobljubo. Potem so se začele proste vaje pionirjev in pionirk osnovnih šol, pionirjev in pionirk gimnazij ter mladine in pripadnikov JLA. V vmesnih presledkih pa so nastopili mladinci in mladinke v orodnih vajah (greda, drog. dvovošinska bradlja), parternih vajah, mladinski štafeti in plesi narodnih kol. Z narodnimi plesi sc naisitopili tudi lendavski pionirji, ki so bili od občinstva z aplavzon nagrajeni, Pri izvedbi prostih^ va; je sodeloval idrijski orkester." Po zaključenih telovadnih nastopih se je pričelo, ljudsko rajanje. V počastitev 60-letnice maršala Tita je bil otvorjen tudi tolminski muzej, ki nam v lepem zaporedju prikazuje razvoj partizanslva pri nas in žrtve, ki smo jih dali za svobodo. Nadalje je bil velik srečolov in pa pionirska tor mladinska razstava celega okraja. Posebno nazorno ste prikazali delo m]'adine razstavni sobi EGS Cerkno in rudarske šole v Idriji. Nešteto modelov je prikazovalo, kakšne stroje in aparate uporabljajo rudarski in elektrogospodarski delavci. Pozornost sc vzbudile tudi čipke iz idrijske šole ter deška ročna dela iz Grahovega B. R. P&gMtak & dofissdki Z današnjo številko uvaja »Slovenski Jadran« novo rubriko »Pogovor z dopisniki«. Pokazala sc jc namreč potreba, da na nekatera vprašanja, ki nam jih zastavljajo dopisniki v zvezi z dopisovanjem in v zvezi v. mnenji bralcev glede izboljšanja lista, odgovarjamo javno. Taka izmenjava najrazličnejših misli bo vsekakor pripomogla, da bomo ustvarili tesnejši stik med listom in dopisniki, s tem pa tudi posredno z našimi bralci. Za danes nekaj odgovorov dopisnikom, ki so najbrž prepričani, da smo na njih žc davno pozabili. V. P. PIRAN — Vaši članki SO bili prav prijetno napisani in žal nam jo bilo, da jih nismo mogli pozneje objaviti, ker so bili vezani na čas. Razumeti morale, da jc naš list takrat posvečal večino prostora dogodkom v zvezi s Trstom in mnogo dopisov, ki bi jih drugače objavili, smo morali izpustiti. Veselilo nas bi, čc bi nam poslali kakšen krajši članek iz življenja ribičev na morju. Z.B.POSTOJNA Vašega Članka nismo objavili takoj le zaradi pomanjkanja prostora, pozneje pa so nas dogodki prehiteli. V mnogih vaseh, o katerih razpravljate o elektrifikaciji, jc žc zasvetila električna luč. Pišite nam še kaj s tega področja, zelo pa nas boste razveselili, čc nam pošljete kakšno fotografijo z cleklri-fikacijskih del v posameznih vaseh. S. S. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Prijetno smo bili iznenadeni, ko ste se nas spomnili tudi s svojega novega službenega mesta. Glede tega, da nismo objavili članka, se vam moramo prav tako oprostiti kakor tov. V. P. Piran. S člankom o naselitvi Primorcev v tamkajšnjih krajih nam boste zelo ustregli in prepričani smo, da ga bodo ludi naši bralci radi prebrali. V.B.ANKARAN — Pesmica jc napisana toplo in prisrčno in je škoda, da nima motiv, ki se vleče skozi vse kitice, neke globlje opore v prikazu vzroka žalostnega razpoloženja ribiča. Oglasite se še kaj, morda s pesmico, morda z dopisom iz vašega kraja. v A. B. HRUŠEVJE — Čeprav imate smisel za ritem in rimo, je vendar pesmica napisana vse preveč »na ju-riš«. Če že govorite o liri, katere strune milo pojo, potem je pač treba tej dispoziciji prilagoditi vso pesem. Kljub vsemu nas bo veselilo, če se boste še kaj oglasili in upamo, da prihodnjo pesem ne bo požrl nenasitni koš. . Skupina članov delovnega kolektiva pred Tovarno igel v Kobaridu SRPENICA Ob 52-letnici prostovoljnega gasilskega društva so člani In podporni člr.ni uprizorili igro »Pričarani ženin«, za tem pa je bila zabava s plesom. Da je igra uspela, gre zahvala režiserki Matildi, pa tudi igralci so se potrudili. Ob zvokih bovškega orkestra so stari in mladi preživeli prav lep večer. M 'i; I lf Mladina mestne občine Ilirska Bistrica je 18. t, m. z uspehom priredila svoj mladinski praznik. Ze ob sedmih zjutraj se je mladina iz centra in okoliških vasi pričela zbirati na Titovem ttgu v Ilirski Bistrici, kjer je bil določen kraj za otvoritev mladinskega dne. Ot pol osmih je tovariš Ukmar Drago sekretar občinskega komiteja KPS s kraukim nagovorom vsem fizkul-lurnikom, tekmovalcem, ostali mladini ter gledalcem, otvoril mladinski praznik. Po končanem govoru tovariša Uk-matrja se je pričel izvajati dopoldanski program, ki je vseboval naslednja lahko-aitletska in športna tekmovanja: kros po ulicah mesta katerega se je udeležilo 60 mladink mladincev in pripadnikov JLA, tek na 100 m, met krogle, met kopja bombe, skoike v daljino in višino in štafelni tek. Hkrati pa je skupina mladincev predvojaške vzgoje s pomočjo maneverske m uniči je izvedla borbeno vajo »Desetina v napadu«. Malo kasneje je skupina mladih gasilcev iz Ilirske Bistrice na Titovem trgu izvedla gasilsko vajo. Popoldanski spored so otvoirili naši najmlajši šahisti, kateri so na dvajsetih deskah tekmovali z mladinci pripadniki JLA. Približno ob istem času je strelska družina iz tovarne lesovinskih plošč iz Ilirske Bistrice izvedla strelsko tekmovanje. Ob 16. uri pa sta se srečali nogometni ekipi mladincev mesta in pripadnikov JLA garnizije II. Bistrica. Tekma se je končala z visokim rezultatom v korist pripadnikov JLA. Popoldne je sledil še kulturni spored, ki so ga skrbno pripravili dijaki iz Ilirsko-bistriške gimnazije, mladinci, glasbena šola in god-Joa JLA. Svoj mladinski praznik je mladina Ilirske Bistrice zaključila s prosto zabavo in mladinskim rajanjem. L. S. Dne 22. t. m. je zasedala Okrajna skupščina RKS za Sežano. Od 55 izvoljenih delegatov je bilo prisotnih 48. Iz poročila je bilo razvidno, da je bila delo Okrajnega odbora RKS zelo slabo in pomanjkljivo Okrajni odbor se je v vsem letu le malokrat sestal, z osnovnimi organizacijami na vasi pa ni imel skoraj nobenega stika, zato ni čuda, da je skoraj večina krajevnih organizacij zamrla z izjemo nekaj primerov kot v Sežani in Vrhovljali kjer se te organizacije kljub temu delale, vendar le po zaslugi samoi-niciative njih samih. Okrajna skupščina RKS je sprejela sklep, da bodo organizacijsko utrdili vse občinske organizacije RKS, izboljšali zdravtveno službo izvedli med letom 60 zdravstvenih predavanj in tečaje RKS za prve pomoč v Podgradu, Sežani, Tomaju Kozini in. Komnu. Prav tako v o-kraju 15 filmskih predstav o zdravstvu, po vseh šolah pa predavanja o pomenu pomladiva RKS. Poleg tega bodo v organizaciji RKS vključili 2000 novih članov in 1500 članov pomladkarje# RKS. J. V. SKRBINA Preteklo nedeljo so odkrili spominske plošče padlim žrtvam NOB Slavnosti se jc udeležila množica ljudi s Krasa, številni Tržačani in mati narodnega heroja Pinka To-mažiča. Najprej je bilo odkritje plotšče na mestu, kjer je bil aretiran Pinko Tomažič. Nato pa odkritje plošče družini Deruman, ki je celoti darovala življenje za osvoboditev domovine. V vasi so odkrili tudi spominske plošče talcem in borcem, ki so jih ustrelili fašistični razbojniki 1944 leta. j . . ; ; ■ i , P- K- v Ig® Ko vidimo na trgu prve zgodnje češnje, sc nehote spomnimo na sončne kraje z milim podnebjem, ki dovoljuje rano zorenje lega priljubljenega sadu. Takoj pomislimo na Istro, Kras, Vipavsko, Goriško in na sončna goriška Brda. Posebno v Brdih rastejo najlepše iu najsočnejše češnje, pa. tudi izredno okusne so, kar ni vedno povsem lastnost prvih češenj. Zato smo se odločili, da prav z njimi pobližc seznanimo bralce »Slo-venskega Jadrana«. Saj so češnje važna postavka v našem gospodarstvu, posebno še zato, ker se zanje zelo zanimajo tudi v inozemstvu. Mnoge države so poslale že stalni kupci naših češenj, kar predstavlja izdaten vir deviz, ki se iz leta v leto povečuje. Po cesti od Plav sc vzpenjamo proti Vrliovljam. Odpira se nam prekrasen razgled po dolini, uklenjeni med visoko hribovje, na njenem dnu pa sc med skalami vije zelena Soča. Preden smo prav na vrhu, na previsu, vidimo še zajetje bodočega briškega vodovoda, ko pa se spusti cesta na eno slran, se nam odpre, pogled na Brda daleč ija čez krivično mejo —• v Furlanijo. Nehote obstane človek in gleda nepopisno lepoto Brd — šopek zelenja in cvetja, cn sam vrt in sadovnjak, povsod so češnje, breskve, fige in vinska trla — Ko koračimo skozi briške vasi — Vrhovlje, Gonjače, Ivojsko, Hum in na drugo stran skozi Šmartno ter dalje proti Dobrovi do Medane prav na meji, povsod vidimo isto sliko: staro in mlado jc zaposleno z obiranjem češenj, vmes pa možaki čistijo in škropijo vinsko trto. V Vipolžah so traktoristi končali z rigolanjem velikega kompleksa zemlje, pa se njihova pesem lepo sliši čez v Me-dano. Medanske češnje slovijo tudi med briškimi kot najboljše. Letos so nenavadno naglo dozorele, oh istem času, kot navadno vsako leto, dasi se je cvetje zaradi hude zime zelo zakasnilo. Jih je pa precej manj kot lani, samo nekako tretjino lanskega pridelka bodo lahko pobrali. Po sadovnjakih je prav živo. Obiralci pridno polnijo koše s češnjami. Večinoma so zadružniki. Imajo postavljeno tudi normo — 60 kg na obiralca je dnevnica, kar skoraj vsi tudi izpolnijo. So pa med njimi izjeme, ki to normo daleč presegajo. Niso redki, ki v enem dnevu zaslužijo tudi dve dnevnici. V Medani pa je žena-za- družuik,- ki nabere tudi po 150 kg. Največji, uspeh je dosegla, ko je nabrala v enem dnevu 175 kg češenj in s tem zaslužila kar Iri dnevnice. Lenuhov posebno v medanski zadrugi ne poznajo, pa tudi medsebojnih prepirov nc. Proti večeru še prične zlivali v vas cela reka volovskih vpreg, ki vozijo češnje .na odkupno postajo v domači zadružni trgovini. Tudi na kolesih jih dovažajo, svojstven domislck: lesena priprava omogoča, da na vsako stran lahko obesijo veliko košaro in tudi dve — skupaj do 60 kg češenj. Po vseh vaseh v Brdih je le dni podobna slika. Po zadrugah — in v Brdili ima vsaka vas svojo — odkupujejo češnje. Povsod lahko vidimo lične lesene zaboje z napisom: RASTLINA GORICA. To podjetje namreč organizira celoten odkup češenj na področju goriškega okraja. Vipavsko in druge razpošiljajo največ za domačo porabo, briške češnje pa gredo skoraj vse za izvoz. Brici so letos zadovoljni, ker je odkupna cena primerna. Svoje blago hitro oddajo in tudi vsako količino. Godrnjanje nastane le v redkih primerili, ko posamezni lokalni činitelji pri odkupu samovoljno odrejajo kategorijo kakovosti češenj. Tu pač ni mogoča kaka posebna kontrola, ker samo odkupno podjetje ne more imeli v vsaki vasi svojega zastopnika in zato lahko pride tudi do nepravilnosti. Zato bi bilo pametno, da bi češnje na odkupnih postajah ocenjevala posebna komisija treh ali štirih sadjarjev- prodajalcev. Njena ocena kakovosti češenj naj bi bila potem' obvezna tudi za odkupnega organa iu bi tako odpadla vsa nesoglasja in nepotrebno nerga-nje in zabavljanje. Zjutraj pa Brda nudijo drugo sliko : vsepovsod nakladajo na tovorne avtomobile bele zaboje s češnjami in že brzijo kamioni s sladkim tovorom preko Vrhovclj v Plavc na železniško postajo. Tu ima RASTLINA GO-RICA svojo širšo odkupno in zbirno bazo, obenem pa je to tudi nakladalna postaja za vagonske pošiljke češenj v inozemstvo — na krajše rc-lacije: za Avstrijo, Italijo, Zahodno Nemčijo, Švico. Svojo glavno bazo pa ima podjetje v Šempetru pri Gorici, kjer na železniški postaji Vrtojba nakladajo posebne vagone-liladilnike za prevoz češenj na daljše relacije: v Anglijo, Belgijo, Holandijo, Skan- dinavske države... Letos prav zaradi teli vagonov odpade tudi zelo drag prevoz z letali, ki je bil še lani precej v praksi. V Plavali in Šempetru jc izredno živo. Ob velikih mizah cela množica deklet in žena pridno izbira in sortira češnje ter jih vlaga v lične, zaboje z lepo etiketo: SLOVENIJA SADJE. Stalno prihajajo in odhajajo kamioni, pa tudi osebnih avtomobilov je vedno dovolj. Prihajajo razni predstavniki tujih uvoznih podjetij, ki lu na licu mesta sklepajo trgovske kupčije, za dobavo priljubljenega sadeža, ki ga ecnijo otroci in odrasli. Vrstijo se Švicarji, Italijani, Avstrijci, Angleži iu drugi ... Včeraj je sočni sadež še rastel na drevesu v sončnih goriških Brdih, že jutri ali pojutrišnjem pa sc ga bo razveselil olrok nekje na Picadilliyju v meglenem Londonu... To naj bi bilo nekaj o češnjah. Prav zgodnje so sicer že mimo, zorijo pa druge, za njimi pa breskve, marelico, potem fige in končno še grozdje in domači kostanj. Za Brda pomeni to skoraj edini vir dohodkov, ki pa nc bo nikoli usahnil, kajti lepo sadje iz teh krajev ima žc ustaljen svetovni sloves. Ce ni kakih naravnih nesreč, posebno toče, ki v Brdih rada pade, potem Briccm ni tre- ba biti v skrbeh za košček kruha. Za svoje trdo in pošteno delo bodo prejeli tudi zasluženo plačilo. Brda so eden najnaprednejših predelov naše lepe domovine in prispevajo prav lep delež socialistični dejavnosti naše skupnosti. Prav zato jih ta tudi ceni in jim pomaga, če le more. Prccej Brd je še ostalo pod Italijo, kar teži tako Brice, kot vse nas ostale in tega nikoli ne bomo pozabili! Brlco DOBROVO (GRAD) UD3UDnDDDDn -------BHOD □ crns bann Bnnni pfipsssilpsi ¡¡■■■fiEaBPBHfigggi □a . agaaiiBä naasaaaoctnuDuaaa nuna DOU hibi_ Bnnananabanowwng n-^aannnliunnpoiiJl ttsr» Bana nnnrJsnotJ BHflD gnan t—iti nnen nrrcn bana Cuna bana rnsraanncntr^jcirnq Bo d a a £ n t: 11 -'-.i; i: i -j r i: j saaBanaHaSS---- ■Dsniaaaaiiaaa Sond sna paca band ISŠ3 BpaB osna Oil I Slika iz preteklih dni iBBBtCCABBaCBBOEa ..... V^-Säfe» " £ f VODNJAK V SMARTNEM Nekoč so bile Bricem češnje žitje in bitje. Revnejši in premožnejši so videli v češnjah prvenstveni vir dohodkov, poravnavo dolgov, sploh prve eksistenčne pogoje. Mlado in staro, vse je viselo na češnjah, brez njih ni bilo obstanka, ni bilo zadovoljstva in ne veselja. Brici. in češnje — to je bila in je še vedno lierazdružljiva vez. Brici in češnje — ne da sc jih ločiti. Le poglejmo v preteklost, v zgodovino briških češnjarjev, tja v čase izpred prve svetovne vojne še pod avstrijsko vladavino in vsaj na kratko orišimo, kako so sc Brici pehali s svojimi češnjami. BUDNICA ČEŠNJARJEV Zvečer in pozno v noč so Brici češnje »vabirali«, kmalu po polnoči so pa že šumeli in »rumonirali« po vaseh, po stezah in klancih, zastavne Brike so vzdignile košare (»čestel-ce«) in jerbase na glavo, vozovi, ka-retc in koši so zaškripali, dekleta, none in nonci so se klicali, češnjar-ski živžav se je z Brd premaknil in zavalovil proti Gorici in Krminu. Ko so kosi peli briške jutranjice, so Brici žc odlagali težka, a sladka bremena na trgu v mestu. Ugotavljamo nepovedljivo življenjsko silo, izreden pojav: največ češenj so Brici znosili, ženske na glavi, moški na hrbtu (kakor še danes hribovci prenašajo seno, zlasti beneški Slovenci). Krepke Brike so naložile »čestele« do 60 kg in na glavi prinesle najlepših in nezrahljanih češenj v Gorico. Krmin, v Palmanovo, Videm, Čedad (takrat je bil med Avstrijo in Italijo prost prehod). Tudi so češnje nosile na »buineili« (na po-vezkih), kakor je to bolj običajno pri Furlankah. Ali so bile žilave te Brike, kaj? Utrjene, vajene se niso ustrašile dolge poti. Koliko prečutih noči in koliko stopinjic! Ni bilo šc kamionov, ki bi prišli po blago v vas. Kdo bi še od mladih žensk nosil na glavi sadje v daljna mesta? Pač! Žc srečujemo gorenje Brike, ki jo bose udrajsajo čez Vrliovljc v Pla-ve. Ali se jc v njih spet vzbudila tista stara podzavestna briška težnja, ki jih goni in sili zdoma na prekupčevanje s sadjem? Tudi so zvozili češnje na karetali s »šuštami« (vozovi s peresi), da se niso pretresle, da ne bi bile »zma-kalane« ali »stremulane«, vsi pa niso imeli takih vozil, tudi se takrat niso posluževali dvokoles za prevoz, kakor so jih pozneje uporabljali kot praktično prevozno sredstvo. In kaj še ljudje povedo? Da so nekateri imeli tudi osličke, ki so počasi, počasi potegnili »baroce (vozičke) do Gorice in celo do Trsta. . Največji češnjarski šum je vzdig-gnila Kozana. V.Kozancih se je pretakala in. gotovo še danes pluje po njihovih žilah nemirna kri prekupčevalcev. Kozana sc jc nahajala v največjem trgovskem prometu, imela jc pošto in edini briški bržojav ter je bila tako povezana z vso nemško Avstrijo. Moški so ostali doma, svoje briht-ne žene, ki so znale »ein bisschen deutseh«, so poslali v Leoben, Bruck, Judenburg, Gradec, Semmering, Dunaj, Celovec, Beljak, Innsbruck, Salz-burg in šc v Iscbl, kjer je imel cesar Franc Jožef svoje letovišče. (Kozanci se baliajo, da je cesarica Elizabeta kupovala pri njih sadje.) Po deset do petnajst »karet« ali »brišč«, pokritih s šlurijami (platnom), je zdrdralo vsak dan proli Gorici, težko naloženih z žlahtnimi češnjami. Za Kozanci so začeli po malem prekupčevali že Vipolžnje. Kozanci so v Gorici sami nakladali sadje, tudi so ga nakupovali na goriškem trgu ter ga odpremili svojim ženam po nemških mestih. Večinoma so sc ukvarjali s prekupčevanjem, doma pa so najemali delavce za škropljenje Irt, za spravljanje sena in druga poljedelska dela ter jih dobro plačali, tako da so bili oboji zadovoljni. Na jesen so se vrnile opitane žene, vesele Kozanjke, žvenketale z goldinarji in vmes žlobudrale tudi po nemško »hinder, hunder«. Občudujem našo prednike, njihovo iznajdljivost, žilavost, pehanje za obstanek in potem še njihovo notranje zadovoljstvo po dobri kupčiji, dasi je tako življenje zahtevalo včasih nečloveške napore. Ni bilo v njih še zavesti socialne naprednosti in v Bri-eili samih ni bilo še pogojev za gospodarsko osamosvojitev. NA »PLACU« Od sredi maja notri v junij so pordeli sadni trgi. Kot glavna izvozna trga na Goriškem sla pod Avstrijo veljala v Gorici in Krminu. Ves »rdač« je bil češnjev Irg. Košara pri košari, eestelca pri čcstelci, Brika pri Briki, Vipavka pri Vipavki, cele dolge vrste na več strani, vmes pa so se gnetli trgovci — prekupčevalci. Goriške češnje (»Gorzcrkirschcn«) so slovele v daljnem severnem svetu. Prišli so veletrgovci, največ z Dunaja in Varšave, ki so se za dobo češenj nastanili v Gorici in Krminu. Brici so jim rekli »Nemci«, v resnici pa so bili skoraj vsi Židjc. Ti so v Gorici in Krminu odprli velika skladišča. Najeli so delavke »žavdariee«, prve kot domače izvedenke, nekake prednice, da so nakupovale češnje na »placu«, druge, da so kot znane, iz-vežbanke z gibčnimi prsti, z ostrimi pogledi bliskajoeih se oči ponovno nabirale češnje, jih delikatuo zlagale v bcloplelenc jerbaščke (5—6 kg) in te košarice z dolgimi iglami diskretno zašile. To jim je šlo tako gladko in spretno izpod rok, kakor bi doma nogavice pletle. Teh »žavdarc« je bilo največ iz Spodnjih Brd, iz škrljevega, Neble-ga, Fojane in Medane. Skladišča so se nahajala na dvoriščih, v Gorici »Pri Luni«, »Pri Miha Maltu«, v Krminu »Pri Roži«, »Pri Kodovki«, »Pri Loli« itd. Zaslužek je bil lep. Žavdariee so prejemale: mlajše po kroni, starejše do 2 goldinarjev na dan, zlasli nakupovalke so odnesle lep izkupiček. Cena češnjam je bila različna. Češnje prvence so imele prvi dobitek — 50 krajcarjev, to je po eno krono, za njimi so prispele »dru-goberence« (napačno nazvane »dorn-berenee«); le so bile najbolj mesnate in najslajše, ali cene so že padale povprečno na 25. na 20 in na 15 krajcarjev po boljši ali slabši kakovosti. Prednost pri ceni pa so imele češnje, prinešene na glavi — ker so bile najmanj zrahljane in pri odkritih čestelah so zablestele kot rdeče piramide. Če so trgovci našli slabo pokrito blago, so ga zavrnili. Nastal je včasih spor, ki so ga rešili tržni komisarji. Včasih so se veletrgovci sporazumeli z domačimi prekupčevalci, da so določili dnevno ceno, ki Bricem ni odgovarjala. Trdovratni Brici so tudi sadje rajši po več dni zadržali, kakor bi ga dali pod ceno. No, pa so se lc trgovci vdali. Za drugobcrencami so prispele ču-farce, črnice, ponlevkc, dugorepke, rekarce, eepike, divjaki, samosevke, na koncu tereinke. Kdo jih zna vse našteti? Vse so Bricem mile in drage. Trgovci so jih nakladah v vagone, te vagone so priklopih k brzini vlakom, ki so z gornjega kolodvora v Gorici odbrzeli proti severu. V enem dnevu so prispele na Dunaj, v petih dneh v Varšavo (takrat v Rusiji). PO OPRAVLJENI KUPČIJI Čim so Brici odprodali češnje, so šli, da so jih zalili »Pri kotlarju« ali pri »Bigecu« v Krminu, »Pri Ahaeucc ali »Pri Miha Maltu« v Gorici. Pod večer so veseli pripeli na svoje trge. Doma so računali. Koliko imajo dolga? Koliko imajo »na upanju«? »Brici, kdaj plačate dolg?« »Kadar bo ki pod peroni!« In pod perom je bilo dovolj. Češnje so zravnale in pognale Bricem potek življenja. KAMIONI Že po prvi svetovni vojni je kamion prišel počasi v javni promet in prevzemal blagovne prevoze. Kamioni iz Trsta, Vidnin in Gorice so zaropotali v mirne briške vasi, niso odpeljali vseh češenj, še so jih Brici radi sami vozili na kmečkih vozovih, še so radi sami šli na »plav« v Gorico, v Krmin. Kdo bi pozabil na ta živžav ? Kdaj se bodo še srečali »Pri Ahacu« v Gorici, »Pri Bige.cn« v Krminu ? Čas dela svoje. In češnje bodo še zorele! Ludvik Zorzut r Opisal vam bom položaj Slovencev v Steverjanu ali Briškem griču, kot mu pravijo. Ta kraj se razprostira severnozahodno od Gorice. Od tu je krasen razgled na Furlansko ravnino, po kateri se vije Soča kot srebrn pas do Jadranskega morja. Nudi ti pogled čez vso Vipavsko dolino tja do Nanosa, na severni strani pa na Julijske Alpe Ze sama vas je vredna opisa. Hiše so posejane med vinogradi in sadovnjaki, izmed katerih ne vidiš ob poletnem času drugega kot strehe. Tu uspeva predvsem vinska trta ki daje znano briško vino »rebulo« ki jo danes visoko cenijo na tržiščih. Precej prinašajo tudi češnje breskve, marelice, hruške, smokve jabolka in drugo sadje, ki ga je v Steverjanu dovolj, da lahko z njim zalagajo goriški trg. Zemlja je zelo rodovitna; če ne prideta toča ali suša, ki radi oropata kmeta pridelka, se vedno lahko pričakujejo dobri pridelki. A kaj pomaga, če je zemlja rodovitna, ko pa nima še pravega gospodarja. Kaj pomaga «e to, ko pa je večji del zemlje še grofovska baronska ali cerkvena las.t. V Steverjanu so še vedno koloni Kmetje morajo obdelovati veleposestnikov© zemljo in mu dajati polovico pridelka, predvsem pa vina V vsej občini je okrog 30% kmetov — koloaov. Upamo pa, da se bodo tudi ti nekoč osamosvojili in postali sVobcdni kmetje in tako obdelovali svoja polja. Cerkev sploh ne potrebuje zemlje, zato bi bilo .bolje, da bi jo dala kmetom in se ne bi zanimala za druge stvari izven ceitkve. Kakor vemo, ima cerkev v Italiji vse državne pravice in še celo volilne. Namesto da bi v cerkvi pridigali o verskih naukih se vtikajo ▼ politične dogodke in sejejo sovraštvo zoper jugoslovanske narode. Poljske prideike in sadje prevažajo kmetje z vozmi na goriški trg in Jih tam' orodajajo veletr-govcem ki jih1 poten: izvažajo v inozemstvo Pri prevozu se jim včasih pokvari mnogo sadja zaradi slabih cest, ki jih država ie popravlja in. jim ne posveča nobene pažnje. Za vso .občino je nameščen samo en cestar ki ne utegre napraviti niti najpotrebnejših cel. Hiše, ki jih je po-žgal okupator, so še vedno nepo-pravljene, ker oblast ne pomaga in ne skrbi za obnovitev. Mnogo hiš je še, ki ntanajo električne razsvetljave in merajo še vedno uporabljati petrolejke. V Steverjanu je tudi mnogo delavcev, ki delajo v predilnici v Padgori pri Gorici in v goriških topilnicah. V zadnjih letih je kakor povsod po Italiji tudi v Sle-v.erjamrosulo precej brezposelnih ki obupani zapuščajo domačo vas in gredo pc svetu s trebuhom za kruhom. Nil več se jih preseli v Jugoslavijo, ker vedo, da bodo tam našli zaposilev in zaslužek. Mnogo koionov in malih kmetov se je ob priključitvi Primorske k FLRJ preselilo v Jugoslavijo, ker so se naveličali, da bi ostali še nadalje podložni tujim veleposestnikom. Kulturno življenje v Steverjanu je živahno, a vsekakor ni tako, kot S bi moralo biti. To pa ni naša krivda. krivo je to, da ne moremo ustanoviti društev, kot bi mi hoteli; ne moremo imeti predavanj in prireditev, ker nam jili prepoveduje italijanska oblast. Pač pa imamo pet-razredno slovensko osnovno šolo Nekatera študirajo v Gorici na slovenski strokovni šoli ali pa na gimnaziji. Nekaj jih študira tudi v Jugoslaviji. Imamo dober moški pevski zbor: imenuje se »Briški grič«. Ta nastopa s slovenskimi narodnimi pesmimi ob raznih prireditvah po vseh slovenskih vaseh na Goriškem. Lepa so slovenska Brda, a velika škoda je. da so razdeljena na dve ■strani. Steverjan loči od ostalih Bricev krivična meja. Glavno središče Bricev je Gorica. Brici so vedno prevažali pridelke v Gorico in tam kupovali razno kmečko in drugo orodje. A sedaj jih loči od Gorice krivična meja. Tu je bila Jugoslaviji prizadeta velika krivica. Mesto je osvobodila JLA, vendar nam ga nočejo priznati in so ga krivično ločili od Jugoslavije. Čeprav smo za časa NOB bili vsi Steverjanci povezani in se skupno borili proti fašizmu, je danes precej drugače. Sloge med nami ni več. Kje pa je krivda, ne vem. Morda so nekateri že pozabili kako je fašizem požiga! in moril po vasi? Ali je tako lahko pozabiti vse to? Ne. kdor se zaveda da je Slovenec, ne bo nikdar. Ali bodo naše matere pozabile na svoje sinove, ki so jih žrtvovale za boljšo bodočnost? Nikoli ne bodo. V njih srcih gori še vedno ljubezen do slovenske domovine in sovraštvo do fašizma in tudi one se bodo ma- ščevale nad njilm, če se bo povrnil Vendar so Ijiudje, ki so vse to pozabili. V vasi je precej takih ki se prodajajo Italiji in kominfor-mistom. Ne zavedajo se Toigliattije-Vih laži, ki jim obljublja nebesa samo da sovražijo Jugoslavijo in druge zavedne Slnvonce, Precej je tudi takih, ki se prodajajo italijanski demokraciji, ker ne pomislijo, cla se pod tem imenom skriva fašizem. Prišel bo dan, ko bodo vsi ti odgovarjali pred svojim ljudstvom in bodo njih dejanja in laži clrago plačali. Zahvalili pa se moramo naši politični stranki v Italiji, Demokratični fronti Slovencev, ki nas vzpodbuja in vodi v borbo za naše pravice in obstoj. Se daleč smo od tega, da bomo Slovenci v Italiji imeli in uživali lake pravice, kot jih uživajo ria-lijani v coni B in Jugoslaviji. Moramo se še vedno boriti za svoj obstoj. V samem mestu omalovažujejo .naš slovenski jezik in hočejo da bi govorili italijansko. V vaseh so odpravili vse slovenske napise na pritisk karabinerjev in jih nadomestili z italijanskimi, čeprav v vasi ni Italijanov. V naših srcih gori ogenj in žari tako močno in živo, da jim bom kmalu pokazali, cla so ne samo Steverjan, temveč tudi Gorica, Beneška Slovenija in vse slovenske vasi na Goriškem naše in da se morajo združiti z našimi jugoslovanskimi brati. Ceiprav pritiskajo na nas italijanske oblasti, bomo vedno Vztrajali in se borili za naše pravice, ki nam jih tako gndo odrekajo. Hočemo imeti vse pravice, ki nam priiičejo in ki nam jih je italijanska vlada tudi dolžna dali. Edino v borbi, vztrajnosti, in zavednosti je naša rešitev. A. M. Turistične lepote Za Ielovišearje in turiste je morda do sedaj šc najbolj privlačna točka na Ccrkljan.-krm visoki Porozen, ki ga poznajo kot privlačujoči) višino tudi znani planinci. Rad sc jc na vrh Porozna povzpel tudi dr. Julij Kugy. Poreznu druguje na jugovzhodni strani kopasti Blcgaš. Oba pa zapirata cerkljansko kotlino z vzhoda in severa. Vesel in lahek se čuti izletnik, če se more povzpeli vsaj za nekaj slo metrov iz tesnih dolin in grap Cerkljanskega. To ni prav nič težko, če jc vajen strmin in ima dobre noge iu pljuča. Ker se bliža sezona letovanja in poletnega oddiha, mislim, da 110 ho odveč, če povem nekaj o eni izmed številnih privlačnosti, ki jih ima Cerkljanska dolina. Mogoče bo vit"ga kmečkega mlina pod bršl janovo skalo. \ redno je, da si ga vsak ocleda, krr zlepa nc najde kaj podobnega. Ze način, kako je človek zamislil ujeli vodno mor, je zanimiv. Toliko o mlinu, da bo turist tudi s.1111 odkril se druge lepole. Od mlina jc treba iti nazaj do ceste, Tam jc precej strmo brilo, na grebenu pa so kmečke sv is! i. l)o teh svisli pelje strma steza. Krr ni žičnice, je treba, da se turist sprijazni s svojo žičnico, to j-- dvema nogama ¡11 palico. Zadnja sicer iti nujno potrebna. toda imajo jo nekateri vendarle radi. Že ko pride turist do svisli, bo delno poplačan za znoj, ki 11111 ga je privabila na čelu strma tura. Iz tc-no grape prihaja šumenje Po-liciiiirc. Tam iz stene pa vre velik bel trak in pada v nižino. Kar samo ga vrže pokonci, da poišče komaj zaznamovano stezo, ki pelje preko strme senožeti do slapa. Ob trm prizoru turist obstane ves prevzet. Visoko nad njim se iz žive skale vsaj tako je videti na prvi pogled vali belopenasta voda in pada v skalnato kotanjo pred njim. I/, te kotanje leče nekaj metrov po nekakem koritu, nakar znova pada v manjšem širokem slapu v nižino. Tam se nekaj časa zadržuje in nato teče dalje v brzirah proti Idrijci, v katero sc zliva blizu zaselka Laze. Ni pa še vse v tem. Ko se turist ozira pokonci, začuden ugotovi, da priteka voda izmed razklanega skalovja. Radovednost ga žene navzgor. Tudi tam ga čaka novo presenečenje. \ oda Poličnicc, ki izvira nekje v Bu-kovskem vrhu, teče tiha in skrita okoli poliške ravnice. Malo prod koncem pa je nekdaj v pradavnini naletela na oviro. Kod dobili pot iz gozda? Tako nekako kaže, da je pravna trm mestu pred davnimi stoletji nastala nekaka preobrazba zemlje. — Drl skale je odstopil in napravil tako izhod današnji Poličnici. Kako, je lepo razvidno s slike. Oba momenta, ki privlačujeta, sem ujel in ju lahko vidite na priloženi fotografiji. Ko sem se dodobra na-užil tr planinske lepote, sem nadaljeval pot v Police. Ujel sem tam sredi polja samoten zvonik, ki jo bolel uteri zidarjem, ko so ea gradili. V vasi sem se napil sladkega ¡11 svežega mleka in nato odšel naprej v Bukovski vrli. Bil sem zadovoljen s turo. kot ho zadovoljen vsak, ki jo bo napravil. Za zaključek moram dodati, da -■> tem ni povedana zadnja beseda o turističnih lepotah Cerkljanskega. O"arov KOLUMBOVO JA-R-P, PRI roxi: v JU V S vi-: i se je odlično . bnesla priprava, ki oni"g ča telefoniranje, ne da bi bilo potrebno držati slušalk-v reki. Slušalko postavijo na podstavek, k/i ga prilagodijo osebi, k' telefonira. Obe roki sta prosti z: pisanje in držanjc. KEM[CNO ODSTRANJEVANJE RASTLIN Družba Du Pont je iznašla un" .verzalno sredstvo i:a uničevanje rastlinstva na večjih •povr&itiah. Pri uporabi 25—90 kg tega sredstva 11-površini 1 ha se prepreči vsa v -getacija na tem prostoru za en leto, Pri uporabi manjših količi.- to snovi se lahko ur.:•;';.to le gotovo vrste pkvela ;:i to sredstv. u-pešno uporab';-. *v o-t'.jede: v.< zlasti pri tou.turah skoikorja, bcm-b::ia. koruze, špr.r: -g in marnov Prodajajo ga ped nazivom CMU. HORMONSKI PRASKI OHRANIJO CITRONE SVEŽE. Poskusna postaja kalifornijske univerze za soči-vje je izrtašla hormonski prašek, ki podaljša svežost citron za 50',;, Hormonski praš-.k ohrani namreč svež cilronov repek in s tem zadrži razvoj plesni. Izum omogoči zlasti pri sp.vmlachvnskem pridelku, da ostane svež tja v jesen, ko je povpraševanje po ci t Tonah največje. 31. maja bedo doživeli prvi slovenski osni:.-šo!.cu naše Istre svoj zadnji šcilski dan! Nato pa bodo nastopili »linjevo iDot« maturantov :n vsejali prva semena bodeče istrske inteligence. Usmerili bodo svoje korake k, izvoru višje izobrazbe-uniiverze, da se po nekaj letih povrnejo na rodno grudo kot zreli ljudje in da s ponr.sem zaorjejo v lastno ledino. V tistem slavnostnem trenutku se bodo zavedali, da niso bile zaman dolgoletne žrtve in napori lastnih sil. Pozabiti pa ne bodo smeli tudi tega. da jim je ves narod s svojo dolgoletno borbo za boljše življenje omogočil ta vzpon Kdor je spremljal vso pot našega istrskega dijaka od prvega do osniega razreda, kar ne more verjeli, da je že dočakal ta svečani dečki redno vsak dan kilometer daleč, Ne-burja, ne dež, nič jih ni zadrževalo. Sveitii plamen zavesti svobode, ljubezni do rodne zemlje in materinskega jezika jih je gnal naprej, do današnjega dne. Nekateri so s.ieer omagali na tej poli, a nekaj jih je vzpodbujalo. Taki požrtvovalni mladini vse priznanje. Danes, ko uhajajo Iz rok svojih vzgojiteljev niso več drobne punčke .in.drobni dečki, so že zrela dekleta in zreli fantje, ki vedo, kaj hočejo. Ce so že to dosegli, je ves trud poplačan Poplačan siiolero njim in tudi profesorjem, ki niso nikoli izgubili vere v to mladino. Ta mladina je resna in zrela. In če jib danes vprašale kam bodo usmerili svoje korake, poreče vsak: »Ce bom srečno, pre-stal(a) še zadnjo preizkušnjo — •>>? ! A ' j «i Prvi maturanti slovensl trenutek v zgodovini slov, dela istrskega ljudstva. Ta dogodek je mejnik v zgodovini vse Primorske Konec je zaostalosti in mračnjaštva kakor tudi stoletnega suženjstva, konec je generacij bednih ko-lonov, peric, mlekaric in dninarjev ki so tekale pozabe svojega gorja v vinu in plesu. Sedanja generacija je postala močna kot še nikoli v svoji zgodovini, oborožuje se z najučinkovitejšim orožjem — z znanjem. Od septembra 1945 obstaja ta naš zavod, prva popolna slovenska gimnazija v Istri. Kaj vse leži v tem razdobju. Sedaj, ko je šola že ne--kako stekla, ko gradimo temelje šolske tradicije na teh tleh, smo skoro pozabili, s kakšnimi težavami so se morali boriti iii naši prvi maturanti. Z nenavadno voljo in Ijubeiznijo ter veseljem so se leta 3945 vpisali prvi slovenski dijaki v gimnazijo. S prav takimi občutki so nastopili svoje de,lo tudi prvi profesorji. Razen mladine in golih sten niso našli takorekoč ničesar.- A niso se tega ustrašili. Vodila jih je samo mise.l, da omogočijo izobrazbo v majterinšiči-ni' oni mladini, ki je pod silo usodnih razmer skoro pozabila slovensko govorico. Kako o-srečujoče je .spoznanje, da danes ni med dijaki nikogar, ki ne bi bi! prebrodil jezikovnih ovir, da občuti lepoto slovenske besede in da jc še vedno žejno pije iz ust svojih vzgojiteljev. V tistih daljnih septembrskih dneh 1945. leta so prihajali v gimnazijo drobne punčke in drobni SLOVENSKA BESEDA UČEN,A »ORGIJA« »AKTIVISTA« TI RAD A AKTIVNEGA BIROKRATA NA VASICI »KONFERENCI« Remont, montaža, kontrahaža, Magaz-in. kader, embalaža. Pkn, menza, brigadnik, komandir Stimulans, stihija, brigadir. Problem, groba provokacija, Procedura, informacija. Rajon in baza. sekretar, Referent, metoda, mešetar. i Plat, elan. administracija, Ti-kse, demoralizacija. Štabi, aktivi, arbitraža. Pionirji, marže, sabotaža, Debata, masa, evidenca, Ekonom, kasa, kcmuetenca. Depot, miting, operativno, Centralizem, regulativno. Funkcionar, festival, teror, FizkuU-ura, kolektiv, resor. j K oo rd in a t, b ¡rokr a t izeni, Seminar, opo.rtunizem. Linija, volonter, boni, I-rjd-ui vidi j jmand al, kuponi. Folklora, rajon, delegat, Dis-pečer, planer, elaborat. Konkretno, teren, -ilegalno, Studio, servis, lcolegialno. Artikli, kurantno, kolona. Si-ndikaList, program, šablona. O, ave sankte d-iakutant — Slovemica te saliutant. Tri četrtine lega se da povedati lepo — slovenski. Najstarejši odvadar. Wülfel litri Zdravniki, inženirji, biologi, profesorji, veterinarji , . . Ce bo njihova volja tako vztrajna, kot je bila doslej, morajo uspeti. Pa je ta mladina strnila vse svoje sile samo okoli šole in učenja? Ne, to je mladina, ki je povezovala šolo z življenjem. To f' borbena mladina, mladina, ki se sama ka-rakterizira v svojem glasilu: »Ali nismo sinovi teh slovenskih kmetov, trdih kot kraška skala, ki so ohranili svojo narodno zavest skoz,: 1100 let? Ali ne nosimo v sebi njihove volje in moči? Saj so naši o-čejtje in bratje podili in pobijali fašiste, kadar so prišli izivat in paita-l-ijančevat naše ljudstvo. Naši starši so nam povedali, kako je bilo takrat, ko so fašisti bežali iz K-o rt in Marezig: takrat je bila naša pest trda. A kaj bi o tem govorili, ko se še vedno dobro spominjamo, kako je bilo pred desetim' leti.« Ta zavest je v naših dijakih živa in je gonilna sila njihovih stremljenj! Prvotno z boječimi, a vedno trdnejšimi koraki so vstopali naši dijaki v hram kulture. Mnoge ur so posvetili tudi izvenšolskemu ude.jstvovanju. BaviiH so se s politično vzgojo, fiizkulturo, dramatiko in petjem, V vseh teh panogah so d-osegli lepe uspehe. Saj ni bilo v teb letih kulturne prired^lvei množične akcije, iiakul,turnih nastopov in tekmovanj, kjer bi v tej ali oni obliki ne sodelovali dijaki koprske gimnazije. Vsa -ta naštevanja niso ni-kaka samopoveličanja.' Zasluge, ki nekomu gredo, je treba priznati. Morda bi se v tem ali onem primeru lahko še bolje izkaeali kot so se, vendar pa je bila v njih vselej dobra volja. Zadružni domovi postajajo kulturna žarišča naših vasi V zadnjem času je našem podeželju kulturno življenje precej lazgi-bano. Posebno prizadevnost kažejo prosvetne dramske družine. Tako so uprizorili v St. Peter-Novi vasi »Verigo« in kmalu za tem pionirji »Sneguljčico«,-- v Krkavčah smo gledali »Razvalino življenja«, v Vanga-nelu »Snubca«, v Tinjanu študirajo »Verigo«, a pionirji v Dekanih in Pomjanu »Pepeikc« in še marsikje pripravljaj-o nove uprizoritve. Vsepovsod se porajajo domače dramske družine, ki čutijo potrebo izobraževanja- in gledališkega udej-st-vo-vanja. Skromni so ti začetki, a zelo razveseljivi. Saj je bila v teh krajih pod fašizmom mnoge let teptana svoboda in zaničevana slovenska beseda. Po osvoboditvi so zrasli novi zadružni domovi in pod ljudsko o-blastjo se je ljudstvo sprostilo, zaživelo je človeka vredno življenje ki poleg urejenega življenja potrebuje .tudi kulturne hrane. To ljudstvo na vsakem koraku dokazuje da je to naša zemlja, da na njej živi in dela že od nekdaj slovenski človek, kljub kričanju iredentistič-nih in komi-nformističnih reakcio-na-rjev. V nedeljo je dramska družina prosvetnega društva na Škofijah, rojstnem kraju istrskega slikarja H. Pe-čariča, ki je pred kratkim uspešno razstavljal v Kopru, dostojno proslavila rojstni dan maršala Tita Uprizorila je Finžgarjevo: »Razvalino življenja«, ^ Učiteljica Pogačar Mara, ki je stvar režirala, je pri izbiri igralcev :e gimnazije v Kopru maturo, pojdem na univerzo,« Nekateri bodo šili v Ljubljano, drugi v Zagreb in celo v BeogTad, to v zvezi s stroko, ki si- jo mislijo izbrati Iz teh beseld zveni njihova odkritosrčna želja služiti svojemu narodu. Nadaljnje izobrazbe ne bodo iskali v tujini, njihov kristalno čist patriotizem jih vodi v mesta — kulturne cenltre domovine, tiste domovine, ki jo edino priznavajo — so-oialis-jčno Jugoslavijo. N-ikaka tuja lažna propaganda nli zastrupila njihovih sr.c. Kaj si želijo postati ti našii prvi maturanti, ta- naša hrabra četa v boju za prosvelljenost? PEVCI IN PEVKE IZ MARIBORA BODO OBISKALI KOPER IN OKOLICO 21. in 22. junija t. 1. bo gostoval v koprskem okraju mešani zbor KUD »Jože Hermanko« (bivša Glasbena matica) iz Maribora. Zbor bo priredil več koncertov v Kopru, Portorožu, Piranu in za pripadnike JLA, namerava pa obiskati tudi nekatere vasi v koprski okolici. Spored koncerta bo obsegal u-metne in narodne pesmi raznih slovenskih in jugoslovanskih sklada tel-jev Adamiča, S.ahwaba, Savina Ipavca, Lajovica, Mokranjca, Pre-lovca in drugih. Mezzosopran soio bo ob spremljavi mešanega zbora pela Dragica Sadnikova, članica mariborske Opere. Zbor, ki šteje' 65 pevcev in pevk, vodi prof. Pec Segiula. 0 gostovanju pevskega zbora CDJLÄ Pevski zbor Cemitrallnega doma Jugoslovanske ljudske armade je bil ustanovljen 1. 1946 iz vrst pripadnikov naše armade in je začel delovati kot nekak naslednik zborov, ki so se razvijali v času na-■rodmo-osvobodilne borbe. Vsi ti zbori so v času NOB odigrali brez dvoma veliko vlogo, vendar zaradi pogojev niiso imeli vsefh potrebnih možnosti za umetniški razvoj, zato so nekako simbolično' vs-'i partizanski zbori -danes združeni v številnem in loval-iteitnem zibaru naše armade. Socialni sestav je delavski in kmečki. Večina članov tega zbora do ustanovitve ni imela posebne pevske izobrazbe in je zato bilo potrebno mntogo truda, volje in. žilavega dela, da je zbor dosegel to visoko kvalitetno stopnjo. Pred kratkim je zbor CDJLA proslavljal 5-letnieo svojega obstoja petletnico s-vojega plodnega delovanja m prav na tej svečanosti je bila- potrjena njegova pomembnost in potrebnost. V času svoje bogate ustvarjalne dejavnosti je zbor obšel vse kraje Jugoslavije. Pel je delavcem velikih industrijskih kombinatov, pel kmetom v kmečkih zadrugah, nastopal v sanato-rijih in bolnicah, sodeloval na svečanih -akademijah .pred najvišjimi partijskimi in državnimi funkcionarji in se skratka uveljavljal povsod tam, kjer je bilo potrebno Repertoar zbora navaja preko 30C pesmi a capela in mnogo skladb z oikestrom, kjer je treba omenit» predvsem Verdijev »Requiem« in čez 10 različnih jugoslovanskih kari-tat. Zbor je na svojih koncertnih turnejah po Jugoslaviji prepotoval ■več kakor 30 tisoč kilometrov in beleži doslej že okrog 350 samostojnih koncertov. Ni bil redek primer da je zbor nastc«pal pred raznimi ■delovnimi kolektivi tudi po trikrat dnevno. Zbor je v svojem petletnem obstoju sodeloval pri mnogih jugoslovanskih filmih, beograjskem gledališču in drugje. Zbor je v svojih umetniških turnejah moral premagovati težke ovire. V ilustracijo -naj služi nekaj kratkih sličic s teh potovanj. Ko je nekoč potoval s kamioni iz Bitolja proti Kičevu na albanski meji, ga ie sredi poti zalotil vihar in dež tako da je prispel na mesto koncerta okrog polnoči. Občinstvo pa je kljub temu vztrajalo na svojih mestih do te pozne ure. Nekoč se je na poti od Koviljače proti Zvor- nikiu prevrnil; kamioni in mhogtj članov zbora je -bilo poškodovanih, kljub temu pa je zbor v celoti nastopil na koncertu v Zvorniku. Prihod tega reprezentativnega zbora v Slovensko Istro je bil velik kulturni in politični dogodek. Prinesel je istrskemu ljudstvu, ki je bilo v preteklosti zatirano, borbeno, narodno in -umetno pesem jugoslovanskih narodov. Polne dvorane, navdušeno ploskanje in cvetje povsod, kjer je gostoval, so izraz globoke hvaležnosti, s katero s-mo sprejeli naše- gosit-e, so izraiz velike ljubezni do naše močne armade, so izraz moči naših narodov. Zbor odhaja po uspelih koncertih v Kopru, Izoli, Portorožu, Piranu. Bujah in Škofijah te dni od nas odhaja med ljudstvo, izpolnjujoč požrtvovalno svojo veliko kulturno in politično vlogo, kulturnega dviga našega delovnega ljudstva jačanja enotnosti naših narodov v njihovi veliki borbi za boljšo bodočnost. M, H. imela srečno roko. Poleg svojega odgovornega dela v šoli je ob večernih urah zbrala okrog sebe mlade, talentirane ljudi in jih povezala v lep igralski kolektiv, zato ji gre "vsa pohvala. So to mladi kmečki ■Sinovi in delavci, njihova povprečna starost je 18 let, ki so se z vso vnemo lotili študija. Igrale i-n-ov.inoi, ki so povečini prvič nastopali na odru so kar dostojno izvršili svoje naloge. Ko se bodo otresli začetne treme, ko bodo -igro nakajkrat ponovili in si nabrali nekaj potre-bne i-gralske rutine, se bodo v podajanju še bolj sprostili in predstavljajoči liki bodo zaživeli in poslali bodo .tudi notranje doživeti. Sčasoma bodo posvečali več pažrtje so-igri in odkrivanju soigralca, mimiki 111 gestikuliranju. Razumljivo, da jim tudi knjižni jezik dela preglavice, vendar je bila izgovorjava po večini dobra. Seveda pravilne antikiulacije in. dikcije se ne pridobi tako zlahka, treba je dolgoletnega, trdega aiudija. Zelo me je presenetilo vestno iznanje besedila, še-petelaca ni bilo slišali. Častno je rešil težko vlogo Urha še ne 18 letni Makor Fedor, le malce pretirano je bil našminkan. Njegovi izbruhi so bili preveč odsekani in prehodi iz enega razpoloženja v drugega premajhni. Dalje De-lasanta Santin v vlogi Martina je pokazal lep talent in uspel mu je predvsem prvi prizor v 3. dejanju v razgovoru s Tono, Manj posrečena je bila »prošnja za roko« Lenčke v 1. dejanju. Roke v žepu ne pristajajo pri tako svečanem dogodku. Od moških vlog je bil Furlanič v vlogi Sirka najbolj življenjski in prepričljiv. Svoj žiivahni temperament je izrazil tudi v mimiki. Kozina Maks, ki je igral Ferjana, je podal postavnega Martinovega tekmeca z nekaterimi prav posrečenimi interpretacijskimi domiisleki, le žal, da je bil v začetnih prizorih pri vodnjaku pretiih in premalo razločen-. Od žensk si je Pogačarjeva Mara poleg režije nadela še vlogo Tone,--ki jo je jezikovno najbolje, pa tudi igralsko dobro izvedla, dalje je bila zelo brihtna 17 letna Kozlan Nela v vliagi Lenčke, v maski bi bdla lahko .starejša-. Potovko Mivo je zelo lepo postavila Furlanič Radosta. V glavnem so bile maske in kostumi odgovarjajoči. Inscenacijo je omogočila Podizveza SHPZ iz Kopra, napravil pa jo je okusno Tomšič Viljem. Poanankanlje transparenta v ozadju je dobro rešil 2 na-' ravnim horizontom na izbočenem zidu. Občinstvo, ki je popolnoma napolnilo prostorno dvorano zadružnega doma, je z veseljem prisluhnilo lepi slovenski besedi iz odra in mlade, domače igralce po vsakem dejanju nagradilo z močnim aplavzom. Frelih Evgen Prešernova knjižnica je najcenejša množična knjižnica ZA LETO 1952 BO OBSEGALA NASLEDNJE KNJIGE: 1. ZBORNIK PREŠERNOVE KNJIŽNICE, obsežen z zanimivo vsebino, bogato ilustriran. Koledar za leto 1953 samostojna priloga na 16 straneh. 2. Josip Jurčič: DOMEN IN DRUGE POVESTI. 3. Anton Polenec: POGLEDI V ŽIVALSKI SVET. 4. Branislav Nušie: OBČINSKO DETE. Šaljiva povest. 5. Guy de Maupassa nt: DVA BRATA. Roman. Noročnina zea teh pe3 knjig 250 dinarjev Naročila za cono B sprejema knjigarna LI-PA v Kopru, za ostalo Primorsko pa KNJIGARNE MLADINSKE KNJIGE v Ajdovščini, Herpeljah-Kozini, Sežani. Solkanu in Šempetru pri Gorici in PODRUŽNICE . DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE v Idriji, Bovcu, Kobaridu in Tolminu. Letošnje knjige bodo zanimive za vsakogar, ne da bi bile zaradi tega kulturno manj pomembne. Kljub povišanju naroinine, ki je utemeljena s splošnim dvigom cen v prometu s papirjem, v grafični produkciji in v prevozu, se zlahka prepričamo, da je Prešernova knjižnica najcenejša množična knjižna zbirka. UPRAVA PREŠERNOVE KNJIŽNICE SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI B IVO FARČNIK: I. S. TU RGENJEV: Y K T W2 TP 1 ■ fet) te g Ob progi Bred—Sarajevo stoji na samem želeizniška čuvajnica, kjer stanuje Jelica s svojima roditeljema. Njen očka je železniški čuvaj. Prav majhna je še Jeliea, komaj pet let šteje, toda njeni starši jo posebno ljiulbijo, ker je pridna in že v marsičem koristi v gospodinjstvu. Materi prinese drva, ji. pomaga v kuhinji ter -večkrat na dan prinese sveže studenčnice. Da, zato Dragi stric Miha! Oprostite mi, ker sem še mlad, da bi vam pisal -pisma, toda tudi jaz imam pogum,, da bi se kakšenkrat oglasilo moje ime v »Slovenskem Jadranu«. Povedati'^ am moram, da prav rad hodim v 'šolo. Tudi učitelj me rad ima. Letos }'sejn z ..lepim u-spehom izdelat' razred. Prosil .bi, da ne bi moje. pisemce vrgel v koš ker bi jokal.''Sprejmite"„najlepše pcSmftve' od' mlatidtia pionifja Bru-nal"' - ■ • :•».»' • a. Umsr'Brurio, uč. II. razr. osn. šole Babici. Dragi stric Miha! Vem, da ne boš hud, če se jaz o-glasim. Prav pridno prebiram naš kotiček in zelo mi je všeč, da -imamo mi »mladi« skoro celo stran. Boš videl, da se bom odslej bolj pogosto oglašal in Ti kaj novega opisal seveda, če ne bodo ostali, ki Ti tudi pišejo, zato kaj prikrajšani. Ce pa bom prišel kdaj v Koper, Te pri- Ljubi Br.uno! Ne veš. Bruno, kako je bil stric Miha vesel Tvojega pisemca! Prvič zalo, ker si tako lepo napisal, pa tudi zato. ker sem iz njega izvedel, da je mali Bruno priden in marljiv učenee. No, Bruno, le ostani tak še naprej, pa Te bomo vsi imeli tako radi kot Te ima Tvoj tovariš učitelj! Kakor vidiš, Tvoje pisemce ni romalo v koš, kot si se bal, ampak je zagledalo belo luč. Zato se prav gotovo nisi jokal, temveč veselo zasmejal, kajne? No, pa še kaj se oglasi, rnali Bruno! Ljubi Marjan! Da bi bil hud? Kje neki! Ravno nasprotno! Prav vesel sem vsakega novega pisma, vsakega -novega dopisnika. Pa vendar. Marjan, midva imava razlog, čisto majčken razlog da sva huda drug na drugega. Pa veš -zakaj? Ti smeš biti hud name zato, ker je Tvoje pismo tako dolgo čakalo na objavo, jaz pa se lahko hudia.hm, ker nisi držal dane besede v sv.jam pismu,, v kater'tu mi zatrjuješ, da se boš pogosto oglašal. No, pa midva ¡se ne bova kregala kajne, Marjan?' Viidiš, jaz sem danes storil svojo dolžnost, zdaj pa še ti častno inpolni' svojo' obljubo! Lju&i Darij! Zelo me je razveselilo Tvoje pismo, Darij, kajti doslej.se ni še nihče oglasil - iz • Kort. Veseli me pa tudi to, da pionirji iz Kort poznajo in imajo radi naš časopis. Praviš dso..tudi.nekat£d pionirji iz Kort pridni za učenje? O, .to rad verja- F1 L ii jo očka večkrat pohvali, zakaj izvir je cele pol ure cd čuvajnice. Nekega pomladanskega dne je šla Jelica kakor navadno po vodo. Pot jo je vodita ob progi skozi sotesko potem pa se je odcepila ozka steza proti izvirku. Ko je prišla Jelica ■do tega razpotja, je obstala začudena, zakaj pred bližnjim ovinkom je zagledala ogromen plaz zemlje in kamenja, ki je popolnoma zasul progo. Skozi drobno glavico ji jc šinil strah. Ona je hčerka železniškega čuvaja in dobro ve, kakšna nevarnost preti vlaku, ki mora v kratkem prisopihati, Breiz prerniš-ljainja je stekla, kolikor so jo mogle nesti nožice proti domu. Vsa upe.y hana in zasopla je prihitela do čuvajnice, toda tu jo je čakala nova skrb. Očka je odšel v nasprotno smer, da tam zapre zapornice, mamice pa ni doma. Jelica je stopila -v čuvajnico, kjer je telefon. Mnogokrat je gledala Jelica, kako je očka vzdignil sluša-lo in govoril v aparat, toda njej je strogo prepovedal dotakniti se aparata, zakaj električni tok, — tako je rekel očka — bi -utegnil udariti nepoklicano in neveščo roko. Ali dem prav gotovo obiskat. Prav lepo Te pozdravljam Ciglič Marjan, Ajdovščina, Prešernova ul. 3 b Dragi stric Miha! Tudi pionirji iz Kort Vas poznamo. Navdušen sem, kadar prinese pismonoša časopise. Ze dolgo sem nameraval, da Vam pošljemo pismo. Tudi nekateri ICortežani so dobri za učenje. Sem ze'Zb ijesel, obiskujem, redno šolo, a najbolj žalosten sem zato, ker nam, je ušla zima. ne. da bi videli niti snežinke. Pozdravljam Vas Grbec Darij, dijak I. razreda gimn. Korle, št. 52. Dragi stric Miha! Zvedeli smo, da rad prejemaš o-troška pisma. Zelena pomlad je liri-klicala cvetke, sočno travo in vesele ptičke. Lepa pomlad in mi Te povabimo na sladke češnje. Prinesi koš, da Ti ga napolnimo z rdečimi češnjami! Pozdravljamo Te Učenci III. razreda osn. šole v Truškah. NA MORJU kaj, če se bo pa vlak ponesrečil! Toda naj udari tok. kolikor hoče Jelica bo poskusila javiti postaji da je proga zasuta. Hrabro je zavrtela ročko, dvignila slusalo in zaklicala: »Halo!« Debel glas je odgovoril v aparatu: »Halo! Halo! Tu postaja C . . . Kdo tam?« Tedaj je začel droben otroški glasek v pretrganih stavkih govoriti v a-parat. »Plaz« in »zasuta proga« so bile edine besede, ki jih je razumel načelnik postaje. Ali to je bilo izkušenemu možu dovolj. Skočil je iz pisarne in še v pravem trenutku ustavil brzovlak, ki je pridrvel v postajo. Okna vagonov so se odpirala in vsi potniki šo jeli vpraševali, kaj se je zgodilo. Načelnik pa je samo skomignil z rameni ter odhitel nazaj v pisarno telefonirat po pomoč. ¡. > Jelico je dobil očka vso tresočo se pri telefonu. Se zmeraj je držala slušalko v roki in prisluškovala. Potem je povedala očku, kaj se je zgodilo. , I Ko so prispeli delavci in o.dkopali progo, je brzovlak .nadaljeval pot Potniki so kmalu izvedeli, komu se morajo zahvaliti za življenje. Ko je vlak drvel proti čuvajnici, je stala Jelioa pri očetu, ki je z rdečo zastavico v roki čakal pred čuvajnico. Iz vseh oken dolgega vlaka sc Jelici mahali potniki z robci in jc pozdravljali. Iz zadnjega vagona pa je neki kmet vrgel cel zavoj slaščic, ki jih kupil v Sarajevu za svoje otroke . . Potoval sem na neki majhni ladj' iz Hamburga v London. Na ladj: sva bila dva potnika, jaz in majhna opica, ki jo je poslal neki hambur-ški trgovec v dar svojemu londonskemu prijatelju. Opica je bila z verigo privezani-za klop na ladijskem krovu neprestano se je preobračala in žalostno cvilita. Kadarkoli sem šel tam mimo, mi je opica nudila svojo hladno ročico in me je gledala z žalostnimi oč- mi, ki so bile stične človeškim Kadarkoli sem jo zagrabil za roko se je opica prenehala preobračat: in tudi cvilila ni več. Tišina. Morje se je razprostirale kakor daleč je segalo oko nalik sivemu pregrinjalu. Pritisnila je meg- la, ki se je ovijala celo okoli vrhoru jamborov in je z nekakšnim izhlapevanjem utrujala oči. Sonce je bilo v tej megli podobno bledo-rdeči žogi in proti večenu je ta megla po-r.umenela s čudnim, tajirastvenirc sijajem. Pod ladijskim vijakom je nastajala pena, bela kakor mleko, in sc je pršeč razbijala v vijugaste proge ter- se izgubljala nekje v megli. Na krmi je neprestano zvonil zvonec tako žalostno, tako otožno kakor epičino cvilenje. Sem in tja je skočil na morske: površino morski pes, se nato pri-pogni-1 in spet izginil v globočini. Kapitan, varuh ladje, pregret o<3 sonca, je kadil kratko pipo in pljuval v morje. Kadar sem ga kaj vprašal, je odgovarjal kratko in brezbrižno in vrniti sem ee moral — hote ali nehote — k svojemu e-dinemu sopotniku — opici. Sedel sem poleg nje. Takoj se je pomirila in mi ponudila svojo ročico. Gosta megla nas je ovijala v svo; vlažni plašč. Zatopljena v negotove, temne misli sva sedela drug poleg drugega kakor dva sorodnika ali rojaka. . . . Zdaj se smejem ... Ali tedaj je v moji duši prevladoval po-vserr drugačen občutek. Visi smo otroci ene msite-re — in milo mi je bilo ker se je uboga žival umirila in se tako zaupljivo in domače -privila I? meni, kakor k svojemu rojaku, Kako je Pikapolonca izgubila svojo osmo piko Pomladi je ibilo in pri vseh hroščih je bilo veliko čiščenje. Hrošči so lepo pomrli z roso in dežnimi kapljicami svoje domove v listju. Poti po gozdu so očistili dn jih posuli s svežimi smrekovimi iglicami Ko je bilo že vse čisto, so krenili v dolgih vrstah k palčku Skakale- if' mu t v M. mem. Ali pa si tudi Ti med tistimi Darij? Prav gotovo, 'saj vidim že po tem, da znaš tako lepo pisati! Odgovori mi, da bom Videl, če je res, kar domnevam! Tebi in Tvojim sošolcem, pošilja stric Miha prav prisrčne pozdrave. Dragi pionirji iz Trušk! Vaše pisemce sem dobil in moram vam povedati — zelo me je razveselilo. Pa ne smete misliti, da morda samo zato, ker ste me povabili na sladke češnje! O ne! Sicer iniarn češnje zelo rad, ampak še rajši imam take pridne pionirje, kor so pionirji iz Trušk! Da, prav imate pomlad je najlepši letni čas! Le veselite se je, saj zdaj ni pomlad sani.) okoli vai>, temveč tudi v vas! Zdaj pa vam moram povedati nekaj zanimivega, dragi moji mali bralci! Dobil sem trinajst rešitev križanske. iz 19. številke »Slovenskega Jadrana« in — pomislite — le tri od njih so popolnoma pravilne. Ostalih deset reševalcev pa ni pravilno uganilo »ifizkulturne panogo«. Eden jc» je imenoval »croskon« drugi »kroskek«, tretji spet »pro-skok«. Pravilna rešitev pa se glasi »troskok«. No, pa saj poznate strica Miho, da ni preveč strog in neusmiljen do svojih mladih bral- ; cev in reševalcev ugank in križank, zato..sem sklenil..„da ..bom. kljub tej napaki smatral vaše re- V kia, ki je bil slikar, da bi jim lepe pobarval obleke, saj so v dolgi zimi obledele in se umazale. Saj veste, da spe hrošči pozimi v zemlji in da tam ni zmeraj dovolj snažno Palček' Skakaiček je sedel pod visoko mušnico in okoli sebe je imel vse polno lončkov z raznimi barvami Najprej je prišel na vrsto majhen hrošč. Vsi drugi so godrnjali — tako dalgo ga je palček barval. Sa; ni čudno, ko pa je imel tako velik šiVve za pravilne. Torej, pravilne rešitve križanke so poslali sledeči: Vilhar Marko iz Velikega Otoka pri Postojni, Ilrobat. Metka iz Pirana, Košič Andrej iz Ljubljane Kebe Branko iz Cerknice, Posega Blanka iz Slinnjana, Stipančič Er-. siiija iz Strunjana, Lomovec Zdrav-ko iz Cerknice, Zudič Bruno iz Strunjana, učenci Osnovne šole iz Ankarana, Stule Antonija iz Strunjana, Homovec Tonca iz Cerknice Veljak De'.p iz Strunjana in Kebe Francka iz Cerknice. Izžrebani pa so bili: Lomovec Zdravko iz Cerknice, Koc.ič Andrej iz Ljubljane in Vilhar Marko iz Velikega Otoka. Kot ste videli, je danes na vrsti magični kvadrat, obenem pa sem vam natresel še nekaj »Lešnikov« Zelo sem radoveden, kdo bo tako »kbrajžen« pa bo rešil kar obe nalogi! CrTsa imate dovolj — celih štirinajst dni zatorej — veselo na delo! Vse skupaj vas prav lepo pozdravlja - stric Mihu. oklep. In za njim so prišli vsi drug: hrošči rjave barve, potem zeleni črni, višnjevi in tako dalje. Med rdečimi hrošči je prišla pikapolonica zadnja. Prav tedaj jc palflku zmanjkalo barve. Tako jo jc mogel le ponekod pobarvati in zate je bila njena obleka vse polna raa-riežcv. »Čakaj, Po-lonica,« je dejal dobrodušni palček, »nične de, da mi je rdeče barve zmanjkalo! Se dosti črne mi je ostalo. Pa ti bom naredil tam, kjer so madeži, lepe črne pike,« In vzel je .čopič in napravil hroščku pike. Eno , . . dve . . , tri . .j. štiri ... pet . . . šest , , , sedem . . , osEm . , .« Da, da, otroci, osem pik je imela tedaj Polonica! Ko je bil palček j barvanjem gotov je hrošček ves srečen odšel. Saj je bil zdaj najlepši med vsemi. »Nezaslišano!« se je ujezil debeli govnač. »2e zdaj se je vsako miir prilizovala, zdaj jo bodo -oa šc-rajši imeli!« Tudi drevesna stenica bi imela rada take pike. Ni ji bilo všeč. da je iste barve kakor kobilica, ker te živali ni mogla videti. Drugo jutro pa je prišla pikapolonica vsa objokana k palčku. Imela je samo še sedem pik, osmo ji jc bil ponoči nekdo ukradel! »To je najbrž napravila drevesna stenica,« je takoj dejala kobilica, ki se tudi ni preveč prijazno gledala z drevesno stenico. »Le njej lahko pripišemo kaj takega.« Povsod so jo iskali, toda ni je bilo, kakor bi se bila udrla v tla Naposled so jo le dobili skrito v mahu in ko so jo vprašali, ali kaj ve za osmo piko, je bila skrajno o-garčena: »Ali mislite, da mi je toliko za lc.p-.to in da se talko prilizujem ljudem kakor pikapolonica? Cim man; sem komu všeč, tem ljubše mi je! Da, še prav všeč bi mi bilo, če bi imela kaj take-i,' kar bi odbijal: ljudi in živali, da bi vsaj mir imela!« »Mu, to ti pa lahko pomagam,« se jo oglasil palček. In preden sc je drevesna stenica zavedla, jo jc p.-vklopil z jedko, zoprno tekoči-n\.[n od:i'le'-> so se je vsi izogibali Pikapoloniica pa je še dolgo iskala svoj ' 0,3111) piko, toda do danes je še ni našla. ČAROBNI KVADRAT A'AAAB .KKLjJ O T-T TOT »Kako skrivnostno itne je to,« boste rekli. No, da vam odkrito povem, ni v tej uganki ničesar čarobnega! Sedaj pa pogumno k stvari. Iz črk, ki so pod kvadratom, sestavitev 5 besed, ki jih vpišite v kvadrat tako, da boste brali vodoravno besede naslednjega pomena: I. vodja letala, 2. domovina grškega junaka Odiseja, 3. mesto na Koroškem. 1. utrdbe, bojni jarki in 5. otrok, ki krade. Kaj opazite? Dobro poglejte in videli boste, da sle dobili navpično iste besede kol vodoravno. Vidite, dragi pionirji, zaradi tega se takšna uganka imenuje »čarobna«. Ni je bilo težko rešili, kajne? Da pa boste imeli še knj dela, sem vam pripravil še eno uganko. Nični težja od prve, morda pa jo boste še laže rešili. Torej, kar pridno na delo! ' k v Skrit slovenski pregovor i.tTL; \ idile, lo je pa druga uganka, ;i\l:ii-da so vam bo zdela težka, toda potolažile sc ne bo je težko rešili! Muogo je slovenskih pregovorov in iz vsakega se lahko kaj naučite. Eden i-.-.med njih je skrit v gornjih h--odah. Poskusite ga najti, da vam pa tlelo olajšam, vam še povem, da morate vzeti iz vsake besede po dve. zaporedni črki in te črke vam povedo. združene v reloto, lep slovenski preeovor. ki sto ga že neštetokrat «slišali! \ želji, da se boste pri teh dveh ^ugankah lopo zabavali, vas lepo po-»zilia vljam! . ■ .......v REŠITEV KRIŽANKE IZ 19. ŠTEV V o d o ravno: troskok, trnek, dol. m. ji, ponmjam, ilo, orjoui, po, ko. kij, ponija, TAM. N»a v [> I č n o : lord, okel, rt, Sne-guljoie;ii O K. sipa, nima, no, ja, mir, J oe. o o...M. -K. (Miško Kranjec), pop. ona, krt. jim. ■'jK - j -- H -,'::. $tsra baba grbasta r Jšfera baba škrbasta, kraj v. le poseda, f '¿k 'v K-aalp gleda,- •H, i'-'.-.ZiUvm.-'ruda'r.ja .— '';'"' gore ustvarja, •■ h>'t- venomer, , { Pi-p:-', nikjer. M v .....— -—— ■ ■ m—^^ 7. N A D A I, J E V A NJE Proli večeru sta prispela v Villo Ciiauthemoc, kjer sta bila srečala lndi-janea na cesti, ki jc vodila k poljem. Prav nič sc ni čudil, da jc že konce, potovanju. Zopet j.? pocenil na mesto, kjer je sedel pred tremi dnevi. In lam je čakal novih žrtev, ki bi nameravale k pclrolcjskiin poljem. Še isti večer sta prispela Dobhs in Barbcr k reki. Toda čez njo nista več mogla. Spala sta onstran reke pod širokovcjnatini drevesom, kjer sta našla še tri druge goste, ki so životarili tu že štiri tedne, spali na prostem pod drevesom in dobivali hrano na ladjah. Doživljali s0 slabe in dobre dneve. Doživljali so dneve, ko niso na ladjah dobili niti grižljaja kruha, in doživljali so zopet dneve, ko so na treh ali štirih ladjah kosili ali večerjali. Bilo jc kakor pri loteriji. Naslednje jutro sta se s splavom prepeljala v mesto. V dneh, ko sta bila odsotna, sc ni v mestu nič spremenilo. Pred banko, pred ImpcrTalom, pred restavracijami, kamor so zahajali ljudje, ki so kupčcvali s petrolejem, so se šc zmeraj potikali isti dečki, ki so bili tod že pred dvemi, tremi, šestimi tedni in so prosjačili. Barber je odšel po svojih potili. Dobbs pa je med tem spoznal, da na pctrolejskih poljih prav tako težko dobiš delo kakor tu. To spoznavanje je bilo nekaj vredno. Tako si vsaj ni očital, da ne bi izkoristil vsake priložnosti, ki se mu je ponudila. Več kakor tekati za delom, pa najsi sc pojavi kjerkoli, tako ni mogel. Na poljih ni bilo-dela in tu ga ni bilo. Toda neko jutro je Dobbs vendar dobil delo. Nakladal je strojne dele. Bilo jc težko delo in vsak dan jc dobil tri peze, od česar se ni dalo nič prihraniti. Po petih dnevih jc bilo tudi to delo opravljeno. Neki dan je potem stal v bližini prevoza, ki vodi k železniški postaji panuške železnice. Nato jc priteklo pet ljudi, ki sc jim je močno mudilo. Eden izmed njih, neki tršat, grčat moški jc zagledal Dobbsa, kako stoji. Ustavil se jc. rekel nekaj spremljevalcem in zaklical Dobbsu: »Vi, hej! Ali iščete delo?« »Da,« je zaklical Dobbs in stopil korak bliže. »Pridite sem! Ilitro! Imam delo za vas, če boste dobro pljunili v roke,« Dobbs je bil poleg njih. »Podpisal sem pogodbo, po kateri moram pripraviti na polju vse za črpanje petroleja. Neki mož je izostal. Imel bo mrzlico ali malarijo. Ne vem. Na mladiča ne utegnem čakati. Pa vi stopite na njegovo mesto.« »Dobro, sprejmem. Koliko pa plačale?« je vprašal Dobbs. »Plačam osem dolarjev na dan. Od tega odračunam stroške za prehrano. Znašajo eden osemdeset ali dva. ne vem šc. Šcsl dolarjev vam ostane čistili v žepu. Hc? Nu, kaj?« »Crcm.tt Dobbs, ki bi šc pred desetimi minutami tekel kakor lačna mačka i delom, ki bi mu donašalo dnevno samo dva dolarja, sc jc delal zdaj, kakor bi izkazal pogodbeniku posebno uslugo, čc gre z njim. »Potem pa morate takoj z nami, kar z mesta,« jc rekel pogodbenik hlastno. »Taki. kakršni sle. Ne utegnemo vas čakati, da bi šli po svoje reči. Vlak v Panuko odpelje čez četrt ure, prepeljati pa sc moramo še prek reke. Torej naprej, naprej! Hitro, hitro!« Zgrabil ga jc za rokav in ga vlekel za sabo k splavu. -1. Pogodbenik pat Mc Cormick jc bil Aincrikancc irskega rodu. Ni bil več mlad. Največji del svojega življenja jc prebil na pctrolejskih poljih v Tcxasu in v Mehiki. Delal je kol vrtalcc. kot struckdrivcr. ko! leamster, limckccper, kot bodegaman, kot črpalec in šc v mnogih drugih panogah, ki jih opravljajo na pctrolcjskih poljih. V zadnjih Iclih je delal bolj samostojno. Sprejemal je dela, ki so potrebna za ureditev pclrolejskcga polja. In la dela jc sprejemal pogodbeno. Določil je ceno, polom ko jc 1 ■ 11 skrbno preiskal mesto, kjer je bilo treba urediti vse potrebno za črpanje petroleja. Prav to preiskovanje pa je zahtevalo izkušnje, ki si jih jc pridobil, čc je bolelo bili uspešno. Šlo jc za to, kako daleč- jc polje oddaljeno otl najbližje železniške postaje, kako daleč od najbližje ccste, po kateri jc šc moči vozili s tovornim avtomobilom, ali jc tamkaj, kjer bi sc naj uredilo petrolejsko polje, grmičevje ali džungla ali prerija. Ali jc bila v bližini voda, ali sc jc dalo dobiti med domačini cenenc pomožne delavec -— vse je bilo trclni preudariti, preden se je določila cena, Čc je bila cena previsoka, se jc pogodila družba morda s kom drugim; čc pa jc bila cena prenizka, jc izgubil pogodbenik od svojih prihrankov. Toda ameriške družbe niso skope; če sc. jim jc dokazalo, da so nastopile okolnosti, ki zahtevajo zvišanje pogodenc vsote, so radevoljno doplačale. Iz Panuka so sc odpeljali s tovornimi avtomobili, ko so bili naloženi tudi že z gradivom, dol v južne okraje, dokler ni bilo konce ceste, ki je bila dovolj slaba. Od tam, kjer sc jc končavala, jc bila vsekana v grmičevje približno tri milje dolga pot. Ta pol jc bila prav toliko široka, da so mogli hoditi po njej indijanski pomožni delavci z otovorjenimi mulami. Pot se je končavala v jaso. katere premer jc znašal.približno'sto meirov in ki jc bila izsekana iz grmičevja. Iz le jase so hoteli napraviti petrolejsko polje, ker so družbini geološki strokovnjaki rekli, da bo tu najbrž olje. Dvajset indijanskih pomožnih delavcev, ki so stanovali v nekaj miljah oddaljenih vaseh, je delalo tu že nekaj časa; izsekali so jaso in so razširjali sedaj pot, ki je vodila na glavno cesto, da bi mogli po njej voziti tudi tovorni vozovi. V prvih dneh je spala šestorica pod preprostim šotorom. Dva Kitajca sta skrbela za pripravljanje kosil. Plohe in deske, orodje, žeblje, vijake so privlekli sem že na mulah in oslih in vsaki dve uri jc prispela spet nova karavana. Vodniki karavan so bili tudi pogodbeniki. Plačani so brli za tovore in ne za delovni čas. Če hi jih plačevali, bi se med potjo vlegli in bi spali. Tudi izsekavanje jase m ccste, vse so oddajali po pogodbi. Ljudje so pri tem dobro zaslužili, mnogo bolje, kakor čc bi delali za dnevno mezdo. Najprej so si postavili barako, kjer so beli delavci stanovali in spali. Potem sta prišli šc na vrsto kuhinja in jedilnica. To vse jc bilo opravljeno v dveh dnevih. Eden izmed šestoriee jc bil oproščen drugega dela. da jc lahko s tropo Indijancev postavil ostalo barake, medlem ko jc drugih pel začelo pod Pa-tovim vodstvom postavljali vrtalni stolp. "To je bilo prav hudičevo delo. Dobbs ni pri vrtalnem slolpu šc nikoli delal. Na ramah jc moral vlačiti cente težke plohe, medlem ko je sonce neusmiljeno žgalo. Po treh dnevih so mu bila ramena kakor surovo meso. Koža mu jc v cunjah in progah visela po vratu, na pol opečena, na pol opraskana. Ko so bili plohi pripravljeni, je bilo treba izvrtati luknje za vijake. In vse to jc šlo kakor ekspresni vlak. Da bi dnevno svetlobo tem bolj izko-ristili. niso nili prav jesti uteenili. Nihče ni gledal na uro. Od prvega sončnega žarka do poslednjega rdečkastega bleska so garali in napenjali guzo. Nova tovorna proga PortoroZ-LiuHiana avtopodielia »Adria« v Kopru Av;opodjetje »Adria« iz Kopra o-tve.vja s 30. majem 1952 novo tovor-,io prego Portorož—Ljubljana in obratno, na kateri bodo vozili kamioni dvakrat tedensko po naslednjem razporedu: Odhod 0,— Porlorož — Potovalni urad Adria prihod. 17.30 Odhod 8.30 Strunjan — Kmet. zadr. skladišče prihod. 17.— Odhod 0.30 Izola — Knjigarna LI-PA prihod. 16.30 Odhod 10.30 KOPER — Adria avtobusna postaja prihod. 15.30 Odhod 11.— Dekani — Avtobus postaja (Portuna) prihod. 15 — O-.no cl 11.45 Crnikal — Kmetijska zadruga prihod. 14.15 Odhod 12.45 Kozina — Splošna kmet. zadruga prihod. 13.30 Odhod 13.— Divača — Krajevna gostilna ' prihod. 12.30 Oa.icd 14,— Postojna — Slovenja avlo, Vojkova 5 prihod. 11.30 Prihod 17.30 Ljubljana—Metelkova, Špedicija odhod 9.— Odhodi iz Portoroža vsak torek in petek; iz Ljubljane vsako sredo in soboto. Otvoritev te proge je bila nujno potrebna iz več razlogov. Do sedaj ni bilo mogoče odpremiti manjših pošiljk iz našega okrožja v Ljubljano, odnosno vmesne kraje ter obratno, da bi prišli na mesto v enem dnevu. Novo progo bodo pozdravila zlasti naša podjetja, zadruge, kakor tudi ostalo prebivalstvo našega o-krožja in Slovenije, ker bodo imeli možnost pošiljati dvakrat tedensko vsakovrstne pošiljke zelo hitro in tudi poceni. Posamezne manjše partije različnega blaga podjetij, trgovin in posameznikov se bodo lahko bnzovoz-no prevažale. Dosedaj so morali čakati, da je avloprevozniško podjetje prejelo tudi druge večje pošiljke, namenjene v isti kraj in d: je lahko odposlalo poln tovor (kamion). To je bilo zeilo zamudljivo in drago, ker je bil pošiljatelj v raznih primerih prisiljen najeti za malo partijo cel kamion. Glede na zelo zmerne prevozne tarife smo prepričani, da je otvoritev omenjene tovorne proge tud' velik prispevek k gospodarstvu I-sirskega okrožja in Slovenije. Osmega junija bo v Postojni ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM BORCEM NOB Odkritja se udeleže tudi gostje iz Trsta. Predvideno pride okrog 300 Tnžačanov, med njimi pevski zbori, folklorne skupine, fizkultur-niki in motoristi. Slavnostni govor bo imel podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije Ivan Regent. Na proslavi bo sodelovala godba Ljudske milice iz Ljubljane. Popoldne bo telovadni nastop, na katerem bo sodelovalo okrog 600 telovadcev in iizbrana telovadna vrsta iz Ljubljane. Med telovadnim nastopom bodo nastopili združeni pevski zbori in folklorna skupina iz Trsta. Po telovadnem nastopu bodo moto-dirke čez zapreke. Jama bo neprekinjeno odprta od 11. do 15. ure. Od 14. do 15. ure bc v jami koncert godbe Ljudske milice i z Ljubljane), zvečer pa bo ljudsko rajanje. Cankarjeva založba bo izdala Naročite si ga pravočasno! Ker jc v izvirniku »KAPITAL« velikansko, nad 2000 strani velikega formata obsegajoče delo, so razni avtorji skušali podati njegovo vsebino in glavne nauke v krajših, poljudno napisanih delili. Izmed vseh teh jc najboljša Borchardtova poljudna izdaja »KAPITALA«. Odlikuje sc od drugih podobnih del po telil, da jc ohranila Marsov tekst nespremenjen. Borchardt je izpustil razna teoretična razglabljanja, razne podrobnosti, ponazoritve, račune in obširna ponavljanja. Na ta način je priredil »KAPITAL« tako, da jc postal splošneje razumljiv, čeprav jc obseg knjige zelo skrčil. Delavec, hmel, učitelj, profesor, sleherni izobraženec, sleherni socialistični družbeni delavec mora imeli »KAPITAL« v slovenskem jeziku! V žepnem formatu 280 din (celo platno), 350 din (polusnje). Izdajo si zagotovite s plačilom omenjene vsote najkasneje do 5. julija 1952. Knjiga izide 1. 9. 1952. Obseg ca. 500 strani. Naročila sprejema: KNJIGARNA LI-PA v Kopru in njene podružnice v Izoli, Piranu, Portorožu in v Bujah. jugoslovanske cone trsta Spored najvažnejših oddaj od 31. 5. 1952. do 6. 0. 1952. Sobota, 31, 5.: 14.00: Priljubljene melodije; 14.35: Slovenske narodne pojo ¿bori; 19.00: Po svetu okrog;' 21.00: Domači zvoki: 21.30: »Od sobote do sobote«; 22.00: Lahkih nog naokrog. Nedelja 1. 6.: 8.30: Za naše kmetovalce; 0.00: Mladinska oddaja: Najlepše pravl&ice; 13.00: Revija lepih melodij; 13.45: Glasba po željah; 14.30: Domači zvoki; 17.00: Z mkrefonom med našim ljudstvom. Ponedeljek, 2. G.: 14.15: Ob Soči in Žili; 14.25: Domači zvoki; 18.30: Lahka in zabavna glasba; 21.00: Slušna igra: Peter Petrovič »Ploha«. Torek, 3. 6.: 14.15: Križem po Koprskem; 14.30: Domači zvoki; 18.30: Radijski roman: A. Dumas »Dama s kameli jami«; 19.00: Harmonika v ritmu; 20.00: C. Gcunod: »Faust« o.pera v 5. dejanjih; 22.30: Zabavno in plesna glasba. Petek, ti. 6.: 14.15: Literarni obzornik; 14.30: Domači zvoki; 18.15 Dalmatinske narodne pesmi; 18.30: Iz Mozartove in Wagnerjeve operne zakladnice. Poročila vsak dan ob 5.45 (v nedeljah ob 7.15), 6.45, 13.30, 19,15 In ob 23.00 uri. kfsžsank&i Vodoravno: 1. Sta-rcindijenska cerkvena pisava. 2. kraljevska plača, 3. človeška skupnost. 4. del kolesa; oblika pomožnega glagola biti; 5. del posode' opravičen (kratica) 6. prebivalec Asirije, 7. soli dušične kisline, 8 približno; znan ljubljanski lokal 9. živalaki glas; dva enaka soglas-niika, 10. svorjilni zaimek. 11. kraj na Koroškem (jezero), 12. elementarni. A B C Č D H F — S3E3 ir L' -l BBBB ■sna nsan 11393 U3» IPKBTI Um: i; uan J sana BffBn cia'1 C J "lil Baca BS3B ennuf uu-na BBBB Giaa azan ■an cnaa aann BBfeB EBBB bbsb Euriri BB3B I 1 Navpično: A. mesto v Južni Ameriki, B. časopisna agencija sosednje države; žuželka (pomanjševal/hica); mesto pečata. C. posebna (srbohrv.) latinska nikalniica, C. slovenski oblastni organ v času NOB, dva enaka so-glasnika; drag kamen (narobe), D zelo lep. E. žitarica; glagol, ki označuje duševno stanje; avstrijska reka, F. gorijo pri taborenju, ■ * REŠITEV KRIŽANKE iz prejšnje številke Vodoravno: I, pismo, Atene; 2. Kobarid; 3. KNOJ, pero; 4. jok, dis, Nil; 5. in. česen, vi; 6. krama-rili; 7. Al, robce, c i: 8. Rab, nek, ara; 9. zver, opal; 10. Budenje; 11. Niasa, Jelka. Navpično: L panji, arzen: 2. konklav; 3. skok, boba; •!. moj. čar, Rus; 5. Ob. demon, da; (i. Adis Abe-ba; 7, ar. Keres; 8. tip, nic, olje; 9. Eden, apel; 10, riviera; H. Eboli, Jalta. Objave In oglasi MARIJA LJUBIČ, roj. Stopar, rojena 13. junija 1929. stanujoča v Kopru C. S. Vilo 23, preklicujem svojo osebno izkaznico, izdano od ML O Koper. FRANC GREGORIČ, roj. 19. 2. 1926 v Šergašah, stanujoč istotani, je izgubil svojo osebno izkaznico in jo razglaša za neveljavno. m t .v Telo Vsaka žena žela os t a,ti čim dclj časa- sveža in gibčna, kar je njej v zadovoljstvo, kakor tudi okolici, v kateri dela. P.ri obilnem delu, ki ga danes žene opravljajo, bo treba res trdne volje, da bodo tudi za svojo nego nekaj žrtvovale. Začnimo kar z vstajanjem. Ko se zbudiš skočii s postelje in odpri okna, da pride čim več .svežega zraka v sobo. Bosa stopi na preprogo in začni z vajami, ki bodo trajale samo pet minut. 1. vaj a, Dvigni se počasi na prste, z lehimi pa polagoma skozi odročenje vzroči, glavo pa lahko zakloni, telo je lepo uleknjeno in teži više. Globok vdih, nato se lu-tro spusti naprej v globok predklon (na cela- stopala), lehtri prosto nihajo, kolena so napeta, globok vdih Nato se polagoma vzravnaj in ponovi vajo trikrat. 2. v a j a. Stoj na levi nogi, z desno mahaj sproščeno naprej in nazaj, od začetka nizko, potem pa vedno višje. Gornje telo ostane mirno in se ne giblje ne naprej ne nazaj Isto ponovi tudli z levo nogo. 3. vaja. Stoj v razkoračeni stoji, odkloni se močno na levo, nato preidi v polkrogu nazaj skozi globok zaklon do izhodnega položaja Tako enakomerno krožimo z leve ne desno in obratno. Teža telesa je enakomerno porazdeljena na obe nogi, lehti prosto spremljajo telo Isto ponovi v nasprotno stran. Ureja uredniški odbor, - Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. - Številka tekočega računa pri Istrski banki v Kopru 06-909-171 Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din. 4. vaja. Poskakuj sonožno na mestu po prstih s prožnimi koleni (kakor žoga), lehti spremljajo poskoke tako, da z njimi mahamo naprej in nazaj, vsak poskok naj bo izveden visoko, doskok mora biti prožen. 5. vaja. Za mišičevje: Hitro od-roči,i glavo zakloni, globok vdih (prsni i koš se čim bolj razširi), vdihni, lehti spusti sproščeno pred telo, glaivo predkloni (prsni koš se stisne) in nato ponavljaj vajo, dokler se dihanje ne umiri. Obraz Cista polt ostane zdrava in taka je tudii lepa. Vsak večer, predno ležemo spat, si obraz očistimo prahu in nesnage, ki se je nabrala na njem preko dneva. Dobra, mastna krema in krpica, s katero natančno zbrišemo s kremo namazan obraz sta najenostavnejša pripomočka, ki nam ohranjata obraz svež. Zjutraj si obraz zmasirajmo s krtačico, da delamo z njo vedno v smeri od brade proti očem in čelu, Izmit obraj oplaimemo še z mrzlo vodo, da poživimo krvni obtok. Nabavi sd nekoliko lanenega olja. Od časa do časa si napravi na obraz masko. MeJiko krpo ali gazo v velikosti obraza namoči v skoro vrelo vedo. Krpi izreži odprtine za oči Na obraz, namazan z lanenim o-ljem, položi dobro izžeio vročo krpo. S to masko mirno leži 20 minut. Kri bo začela hitreje krožiti Polt bo željno popila maščobo, kei toplota poživi delovanje žlez. Z vato si nato obraz zbriši v smeri od ■spodaj navzgor. * Zaradi mastne polti na obrazu se ti ne bo treba nič več jeziti, če bo; večkrat skuhala v četrt litra vode bezgovo cveltje, dodala žličko glicerina, za noževo konico boraksa ir četrt litra kafrine vode in si obra; patem. ko si ga umila najprej z Ex fflflPEL JU TOVARNA SARDIN v IZOLI proizvaja najfinejše izdelke kon-serviranih rib vseh vrst kakor tudi konserviiano zelenjavo in olive. Poleg tega izdeluje kombinirane konserve iz rib in zelenjave pod zna tim imenom „ Antipasto". iiiliilii! •¡pitij lili::::! Kupujte naše izdelke, ki so garantirane kakovosti in izdelani po vseh strokovniti in higienskih predpisih, v vseh trgovinah in poslovalnicah kmetijskih zadrug ! ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Kako strežemo jetičnim bolnikom Jetilka je nalezljiva bolezen Bolnik prenese bacil (povzročitelj bolezni) na ¡zdravega človeka v glavnem s pljunikom, s kašlanjerr in s svojim dihom. Za okuženje ni nujen stik z bolnikom. Dovolj je, da pridemo v dotiko z njegovim 'izpljunkom ali pri drugih oblikah, jetike s tuberkuloznim •gnojem. •Nikoli ne hodimo z obrazom preblizu .bolnika, ko se smeje govori, (kilha ali kašlja, Ski-ot ti moramo, da si bolnik zakrije nos in usta s čistim robcem, kadar kašlja ali kiha in da je vsaj en •meter proč, kadar govori. Za nas same je najbolje, da si nadenemo platneno krinko čez nos in usta kadar postiljamo, pospravljamo bolnikovo sObo, mu čistimo obleko, sploh pri vseh delih, pri katerih se ¡dviga prah. Kadar strežemo. bolniku, oblečemo poseben predpasnik ali plašč, ki nam sega od vratu do pet. Ko imamo opravka z bolnikovimi izločki (izptj.unek, blato, seč gnoj), si vselej dobro umijemo roke. To moramo storiti tudi vedno pred jedjo. Sploh si roke umi-vajmo pogosto. Poleg tega se moramo navadiii.i, da držimo roke daleč od obraza, zlasti od ust. Nikoli ne jejmo jedi, k>i bi narr jih dali bolniki in tudi ne jedi ki so padle na tla. Čistoča je prvi pogoj, da- ostanemo zdravi drugi pogoj pa je,, da si z rednim •in pametnim življenjem, z rednim počitkom, z izdatno hrano in gibanjem na svežem zraku, ohranimo telesne moči. Ce opazimo da se ne počutimo dobro, da smo pričeli kašljati, ali dobili vročino se dajmo čimprej preiskati. Nihče naj ne čaka tako dolgo, da resno oboli, Bolniku pa seveda ne smemo pokazati, da se ga bojimo, kajti prijazen obraz in prijazna beseda sta njemu potrebno zdravilo Dr. J. K. vročo vodo, izplaknila z mrzlo, še •natrla z zgonnjo mešanico. Izredno dobro sredstvo proti mastni koži je tudi paradižnikov sok Rus-ti ga 10 minut na obrazu, nate pa ga iamij s toplo vodo. Kislo mleko, limonin, kumarčn7 sok ali sok svežega krompirja o-sveži kožo. Sok pusti na obrazu to-•liko časa, da se posuši, nato pa s obraz izplakni z vodo. ZA DOBRO VOLJO V zoološkem vrtu občuduje Janezek slona: »Mamica, poglej, kako je ta krava čudna-. Rogove ima v gobcu travo pa muli kar z repom.« Miličnik sprašuje žensko, ki je bila povožena na ulici: »Vas je povozil avto ali motor?« »Tega nisem opazila, a vem. da je imela ženska, ki je upravljale "vodilo, črn klobuk 2 rdečim trakom, zelen šal in rjav krznen plašč.« * Zena ima jutri rojstni dan. Možu je hudo. »Kaj nsj ti jutri podarim?« »Oh, -saj ni nič treba,« se žens skromno izgovarja. »Saj —• to sem tu-.dti sam mislil.o * Sodnik: »Ali lahko navedete glede tatrvine zaboja žepnih robce\ kakšno olajševalno okolnost?« Obtoženec: »Med tem podvigoir sem imel neznosen nahod.« Nekaj za naše najmlajše: mornarska oblekica za deklico, jopica za dojenčka (obrobljena je s poševno ukrojeno progo blaga žive barve J, oblekica za deklico od 1 do 2 let, otroška oblekica z dolgimi rokavi (primerna za dečka in deklico) in pižama za 4-letnega otroka (ovratnik, rob pri hlačah in žepu, zapestnice in pas so iz drugobarvnega blaga). & robni nasveti V kotlu ne bomo nikoli imeli kot-lovca, če položimo vanj košček marmorja, iki potegne nase vse apno, kar ga je v vodi. * Plošča na štedilniku itz litega železa ne poči, če jo, kadar postane od vročine r.dečkastorjava, nekajkrat pomažemo z mastjo. * Kozarci za vkuhavanje sadja in zelenjave kaj radi počijo, če jih napolnimo z vročo tekočino. Temu se lahko ognemo, ako ovijemo kozarec s krpo. ki smo jo namočili v vroči vodi. Tako krpo moramo položiti tuldi pod kozarec. Svež krompir čistilno sredstvo. Medeninaste kljuke na vratih in oknih ter sploh vse medeninaste predmete lepo očistimo, če jih na-rnažemo z narezanimi ostanki surovega krompirja. Ko se osuše, jih zd-rgnemo s krpo. # Srebrnino lepo očistimo s tobačnim pepelom ali s premegovim prahom, S tem sredstvom spravimo iz srebrnih predmetov vsak madež. * Plesen odpravimo na lesu, če ga umijemo iz razgretim kisom. Na čevljih -pa odpravimo plesen, če jih suhe okrtačimo in nato namažemo z glicerinom. lopamo ii mm pot telesne vzgoje Na pobudo Centralnega komiteja KPJ se po vsej naši tlomovini ustanavljajo društva za telesno vzgojo »Partizan«, ki morajo postati nosilec množične telesne in moralne vzgoje naše mladine. Do ustanovitve »Partizana« je prišlo po ugotovitvi nekaterih temeljnih napak v našem dosedanjem fizkulturnem življenju. Med temi napakami je bilo zlasti očitno pomanjkanje množičnosti, bujno se je razvijalo klubaštvo, rasle so tendence po profesionalizmu, brezvestno se je zapravljal javni denar, sovražni elementi v posameznih fiz-kulturnih društvih in organizacijah pa so se trudili vnašati med mladino apolitičnost in brezidejnost. Tudi v Istrskem okrožju so se pojavile nekatere zgoraj naštetih napak. Tudi o naši fizkulturi ne moremo trditi, da bi bila množična. Poskusi množičnosti so sicer pred leti bili, vendar so sc strnili le okrog priprav za prvomajske nastope, v zadnjih letih pa se je še to omejilo na zgolj dijaške nastope. Če bi torej imeli na razpolago statistiko o telesno vzgojnem udejstvovanju naše mladine, bi bila ta gotovo porazna, saj bi nam pokazala, da se niti deset odstotkov mladine izven šole fizkulturno ne udejstvuje. Odveč bi bilo poudarjati škodo, ki se s tem uašemu mlademu rodu povzroča. Po drugi strani se tudi pri nas razvijajo tendence, ki jih podpihuje vseskozi nezdrava organizacija italijanskega profesionalizma, zlasti v nogometu in ki se kaže v tem, da mladi ljudje izgubljajo vse preveč časa z ugibanjem rezultatov, z brezplodnimi diskusijami o izidu te ali one tekme in da sanjarijo o tem, kako bi sami postali »športne zvezde« ter na lahek način mnogo zaslužili. Seveda jc to daleč od napredne telesne vzgoje, nasprotno, vse to vodi v de-moralizacijo mladine, v brezdelnost in končno v dcloinržnost. Žalostno je, da se tendence po profesionalizmu pojavljajo celo v naših podeželskih klubih, saj smo prerl nedavnim izvedeli, da igralci nekega nepomembnega moštva v koprskem okraju zahtevajo plačilo za sodelovanje na nogometni tekmi. Seveda hi pa bilo napačno obsojati vso dosedanje delo naših fizkulturni-kov. Nasprotno, veseli smo uspeha naših nogometašev, ponosni smo na zmage naših kolesarjev, lepo so se že uveljavili naši veslači in drugi športniki. Vendar pa je dejstvo, da so se navedeme napake tudi pri nas pojavljale, zlasti ta, ela nismo v zadostni meri skrbeli za množičnost in da morda nismo dovolj pazili na tiste elemente, ki imajo z našo mladino posebne račune in ki so naši telesni vzgoji hoteli vsiliti apolitičnost. Naloga »Partizana« bo torej telesno vzgojo očistiti nezdravih vplivov in jo z boljšimi organizacijskimi prijemi razširiti, obenem pa v telovadnici in na igrišču posvetiti posebno pažnjo moralni vzgoji mladega človeka, krepiti njegovo discipliniranost, vztrajnost, čut odgovornosti, tovarištvo in druge moralne kvalitete. Ta naloga je nakazana v 1. členu »Partizanovih« pravil, ki pravi, da je »Partizan« splošno ljudska organizacija, katere namen je vzgajati telesno in nravno svoje člane v zdrave, krepke in zavestne graditelje socializma ter branilce neodvisnosti in svobode domovine. gauizaciji je treba pristopiti s poletom. vrednim imena naše organizacije. Med nami je mnogo tovarišev in tovarišic, ki so se pred vojno aktivno udejstvovali v telovadnih organizacijah v Jugoslaviji. Te naše izkušnje, ki so zelo bogate, saj marsikdo ne ve, da bo prihodnje leto 90-letniea ustanovitve ljubljanskega Sokola, to je prvega telovadnega društva na Slovenskem in da smo Slovenci nad 12 let neprekinjeno nosili naslov svetovnih prvakov v telovadbi, te tradicije moramo tvorno izkoristiti in z njimi obogatiti dragocen material, ki ga imamo v naši mladini. Tudi materialnim težavam se je treba na primeren način zoperstaviti. Po mestih telovadnice so, treba jih bo samo uspo- nastopa kopi skih telovadkinj »Partizan« mora biti osnovna telesno vzgojna organizacija, kjer se goje najrazličnejše panoge telesne vzgoje in igre (razen nogometa), v vrhunskem smislu pa proste vaje in vaje na orodju. Posebna pažnja bo v »Partizanu« posvečena taborjenjem in izletom v naravo, poleg tega pa vodnim športom, predvsem plavanju, ki je bilo pri nas doslej nekoliko zanemarjeno. Članstvo »Partizana« sestavljajo moška in ženska dcca od 6. do konea-negt 10, leta starosti, pionirji in pionirke od 10. do 14. leta starosti, rala-elinci in mladinke od 14. do 18. leta starosti, nato pa članstvo obeli spolov od 18. leta dalje in končno podporni člani. Člani se med seboj ogovarjajo s »tovariš« oziroma »tovarišica« in se med seboj tikajo. Pozdrav organizacije je »Zdravo«. Pogoji za razvoj »Partizana« v Istrskem okrožju navidezno ne izgledajo najugodnejši, saj sama telovadba na našem ozemlju nima tradicije, manjkajo tudi materialni pogoji, kakor so telovadnice in telovadne naprave. Vendar te težave za razvoj društev ue smejo biti ovira, nasprotno, k or- sobili oziroma izposlovati od ustanov, ki se sedaj v njih nahajajo, da jih dajo na razpolago svojemu osnovnemu namenu, telovadbi. Ugodni pogoji za razvoj društe>v so ludi tam, kjer so zadružni domovi. Treba bo samo našim zadružnikom pravilno predočiti pomen in namen telovadbo in prav gotovo no bo zadruge, ki bi se uprla temu, da bi zadružna dvorana služila tudi kot telovadnica. Pred »Partizanom« je največja neposredna naloga zvezni zlet v Beogradu, ki bo prihodnje leto. To bo največja manifestacija ne samo naše organizacije, ampak vsega zdravega rodu naše socialistične etomovine, ki bo na tem zletu pokazal uspehe svojega dela na področju telesne vzgoje in izrazil svojo neomajno privrženost socialistični domovini. Zato je naloga vseh bivših fizkulturnih aktivov, da ne čakajo iniciative od zgoraj, ampak da sami čimprej formirajo pripravljalne odbore za ustanovitev društev ali cet in to javijo okrajnemu iniciativnemu odboru »Partizana«, da jim bo priskočil na pomoč s potrebnimi tehničnimi navodili, predvsem pa s tem, da se bo čimprej pričelo z vadbo vaj za beograjski zlet. m • Ene, katere; oči so ga iskale šc v teiui, in druge, ki ga je s svojo mislijo obejamala vsako nespečno uro. Bili sla ženski. Iz Toniša se je prebujalo hrepenenje po družini in potomcih. Deklici sta se bili privadili koče kot mladi inačici, nista več stokali za materjo^ Toniš ni bil brezčuten za Aničine poglede iu za nežne oblike njenega telesca, ki se je zdelo lahko kol peresce. In ne za jedrovita ledja Urške, ki ji roke nikoli niso mirovale. Vleklo ga je zdaj k eni, zdaj k drugi, kolebal je med obema Ni se mogel odločiti. Zdelo se mil je tudi, da bi z izbiro drugi naredil krivico. Sklenil je, da. pojde z obema v dolino in tam povpraša po naj-bližnjem duhovniku. Tu naj tudi odloči, katero vzame, on ne more. In je neki dan odšel na pot, oblečen le v kože živali, na videz grozen, komaj podoben človeku. Kocinasta brada mu je rastla vsevprek do nosa in do oči. dolge lase nui je Anica spletla v kito. Urška je vso pot šla ob njeui, Anica pa je zaostajala, da se je Toniš venomer oziral. Ko so prišli do prvih samotnih hiš. kjer je nekoč visel, hlebec kruha z nožem, se je ToniŠ ustavil. Zagledal je kruljavca, ki mu je s sključeno nogo v kolenu prihajal naproti; bilo je smešno, ker je bil zdaj videli velik, zdaj zopet majhen. »Ču jte,« ga je vprašal, «kje je tu blizu kak duhovnik?« Kruljavec, ki je bik zelo velik, ko je stal na eni nogi in je imel trde Hi» m » f* % V ______________... i m 1 Mi lila m ^ iHfl q f& mgi:E m ; |]| fSi Ji .«r - s ; I mM M i h 1 i sf- m mm mM - ; 1 aSB^*?" pl dpRM & m Si. S „ trnSm.....: 4 mm poteze na obrazu, se je Tonila malone prestrašil kot nenavadne prikazni, ki govori po človeško; le pogled na dekleti ga je opogumil. »Najbližji duhovnik?« se je začudil odkod morajo biti ti ljudje, ki tega ne vedo. »Cerkev je pri svetem Lenartu, a tja le poredko pride kak duhovnik, ker ni fara.« »Kje pa je najbližja fara?« »Na Gori. Na Goro pojdi, k svetemu Vidu. Kar naprej okoli hriba! Ko zopet pridete do hiš, vprašajte za pot!« ToniŠ je z dekletoma odšel, kruljavec pa je zavzet gledal za njim. Pot je bila samotna, vsa porastla z grmovjem, a se ni cepila in je ni bilo mogoče zgrešiti. T/miša, ki je hodil naprej, so božale in ščegetale pajčevine. Včasih je z debelo palico klestil in lomil grmovje, da si je delal pot. Tako so vsi trije prišli na Goro; noge so jim bile ranjene in obrazi opraskani. Pri prvi hiši pred vasjo je botel Toniš povprašati, če je duhovnik doma in še to in ono. A nedorasel fant, ki je stal pred njim, ga je le prestrašeno pogledal in nato pobegnil, kar so ga nesle noge. Lesena cerkvica z lopo, ki so ji streho podpirala dva umetelno izrezljana in s škrlatno barvo pobarvana stebra, je gorela v večernem soncu, sence dreves so se risale na njene stene. Odpočili so si, nato so stopili do duhovnikove hiše. Ta je bila zaprta. Ko so potrkali, se je odprlo zamreženo okno ob vratih. Za rešetko se je prikazal starikav obraz, ki so mu dolgi, sivi lasje zakrivali gube na licih. Majhne oči so se upirale v kosmatinca in v deklici, kot bi vpraševale, kakšna namera, dobra ali slaba, jih je prignala. »Kaj bi radi?« »Duhovnika bi radi,« je odgovoril Toniš, a ko je spoznal, da stoji ta mrežo duhovnik, je dostavil: »Da bi nas poročil.« ^.^JiMjj »Koliko pa vas je?« se je starček začudil, olajšan, ko je spoznal, da se. mu ni bali hudega. »Vidim samo tebe in dve eeči.« »Mene bi poročil.,« je rekel Toniš. f^iP »Tebe? Z obema? Prvič, to ni mogoče. Drugič, ne Vem. kdo s!. Ali imaš priče? In tretjič, to ne gre tako naglo.« ' »Toniš srni." je dejal kosmatinec v ovčjih iti sinjih kožah. »Iz Modreje sem doma. Živim v gozdu, kamor se|jji se J||-Uf-da ju i .lu.^^tea v robstvo; v robstvo ne maram, pa ČO me tudi d ene te iz knzu. Kar pu se tiče obeh deklet, vam. tole povem: obeh niti ne .»¡uam^iio pa bi rad, sicer se pridu/m, da bom grešil bvez vašega blagoslova. Zveži te"®»: pa s tisto kot vi spoznate, da bo dobro. To bo po volji njima in tudi meni. Prič pa nimam in jih tudi ne bora iskal. Ne maram si priklicati na glavo župana in biriče. No, čeprav mora biti, eno pričo bi skušal najti, a še za to ne vem, če bi hotela priti.« Duhovniku se je zdelo, da ima pred seboj norca ali ničprido. Ze ToniŠeva obleka je kazala na to. Bil je vesel, da mu ni odprl in se more z njim razgovarjati le skozi rešetko. »Če nimaš prič in si povrhu še ubežnik, poberi se pri priči in ne norčuj se iz mene, ki služim Bogu in poštenim ljudem, a ne razbojnikom in potepuhom! Ali si slišal?« »Slišal,« je dejal Toniš. »In grdo se mi zdi, da me sodite, ko me niti ne poznate. Kar se tiče ubežništva — ali ni moja duša in moje telo od Boga in ga moram njemu ohraniti, ne pa dati svojo kožo biričem, da jo zmikastijo, in njim tudi kosti, da mi jih polomijo, in nazadnje še dušo, da mi jo počrnijo in oblatijo, zakaj dobrih in lepih stvari se od njih ni mogoče naučiti?« »To je res.« je pritrdil vikar Jurij. »Ali zapoved je tudi: Daj Cezarju, kar je Cezarjevega in Bogu, kar je božjega. Kristus je mislil tudi na gosposko, ki tolikanj skrbi za nas.« »Tolikanj!« je bridko vzdihnil Toniš. »Gosposki ne dam, ker ji ničesar nisem dolžan. Bogu pa ne odrekam nobene misli.« »Torej ne daješ desetine ne davka?« »Ne.« »Ne odračunavaš služnosti ne robot?« »Ne.« »Kje pa živiš, da te že niso izvohali?« »Kake tri ali štiri ure hoda od tu, če bi bila pot lepa in bi ne zavijala zdaj tja zdaj sem. Tako pa sem zamudil ves dan. saj vidite, da se že svetijo prve zvezde iu se nam luna smeje z neba. Vsaj hišo nam odprite!« »Zgovoren pa si.« je dejal duhovnik, ki se je znova prepričal, da Toniš ne more biti slab človek. »Odkod pa sla dekleti, ki za teboj tečeta v greh?« »Ne v greh,« se je branil Toniš. »Razbojniški nevesti nista hoteli postati. Zdaj sta z menoj. Ena bi rada postala moja žena, a druga ji bo za deklo.« »Odkod sta, sem te vprašal.« »Tega ne vem, ker ne vesta niti onidve; pa jima tudi ni do tega, da bi našli dom. ki so jima ga požgali, očeta in mater pa ubili.« »Sirotiei!« je rekel duhovnik z milejšim glasom in nekoliko pomislil. »Sam si izberi nevesto, pripelji priče in xiredi z gosposko! Zbogom!« Toniš se ni ganil. »Idite! Zbogom!« »Ne sodite me jjo tem. da sem na videz tak, kot da sem zrastel med zvermi,« je dejal Toniš. »Človek sem kot vi.« »Pojdite zbogom!« je trdo ponovil duhovnik. »To ni lepo in prav,« se je upiral Toniš. »Zgodil se bo greh, zakaj vsi trije spimo v isti koči in od stene do stene je le nekaj korakov.« »Srečno pot!« In duhovnik je zaprl okno. 32. Sovraštvo med gastaldom in Štefanom se niti za las ni umililo. Če bi bil Štefan ludi hotel biti zvest patrijarhti, zaradi tega sovraštva ni mogel biti. V srcu je sovražil vse, kar je prihajalo iz Kobarida iu iz Čedada. To mu je ostalo Še iz časov robstva. a v mržnji do človeka, ki ga je| zasledoval kot plen, se mu je še stopnjevalo. Ko so patri jarhovi ¿nova prišli v Tolmin, je molil v svojem srcu. da bi Feliksa ne bilo med A ko ga je prvič zagledal jahati čez polje, se mu je skril v grmovje .... Takrat, ko je bil Štefanu Toniš ušel in je prazen prišel v Dvo* ter trdil, da mu je brat utonil, sc je gastaldo smejal njegovi hliujeni bolečini. »Prav,« je rekel, kakor da gre za mrhovino. »Boš dal pa svojega otroka.' In se je režal. , Štefanova drugorojenka je bila hčiJ§Mati Agatjlife^je v^jlllli^tt^ spomnila ha ime. svoje stare matere. ¡^ŽiMca naS dejala, »Pogan«- sko ime dajete otroku?« je zmajal zjglaio volčuheki vikar/»Ko p.a'.'»»a|J||p hoče tako.« se je Štefan opravičeval.* »krstite jo na to ime; bogv.e, zakaj je tako dobro.« ' ' JlPi Tn ko je bilo dele krščeno, so srečali na ,pi6ilf-:f"astalda-, ki je:,-ustavil, konja. »Ali je hči?« je vprašal. »Je,« mu je odgovorila botra. GasUidi | se je smejal, Štefan pa je stisnil -pesti.; Ko so prišli domov, je mati-iAg^ta*vzela narečje, ga ujemala' /»In- MllHi /Žf -s -i^lMil M §¡¡¡¡1: in pela: slSlllt »Ig^enanpfflto ostala, i,i na (Utv0o bo ušla «Bg» »Molčite!« -je vp t i Štefan, ki |a i^^islk da bo hči 'mi robstvo» p r i a gt! 1 ii rtd k o s t. »Molčite! :&ha je zapisana hudiču*'« »Kaj s slabolnim glaso|nA vidiš, da mati,joee?« ,. #/. ,i'-l .t Sfllii®1 sk;:$tran mw . i teisolzaj "kol UR1« »ftog je uK\t)z gM velikemI s« # pa .1'/,U'UR HI na In je mh!tU, kako bi so nad-Vijim maščeval . . . llajši W v Čedad tfli v Videm, j hodil na sejme v Gorico, ¡■¡P? s« matomi mmm mšM