Moderni šport je že vse od svojega vzpona v 19. stoletju neločljivo povezan z idejo nacije in procesov njene izgradnje, pri čemer tudi slovenski primer ni izjema. V tem oziru je na šport upravičeno mogoče gledati s perspektive Halbwachsove ideje o izumljanju tradicije, saj se je tudi v slovenskem prostoru že zelo zgodaj začela razvijati ideja o nacionalnem športu, katerega korenine so prepletene s koreninami nacije same. Pri tem pa je v ozadju čustvenih odzivov ljudi na športni rezultat nenehno prisoten tudi naraščajoč občutek pripadnosti določeni zamišljeni skupnosti na lokalnem ali nacionalnem nivoju, ki je v prvi vrsti posledica razvoja medijev kot osnovnega sistema sinhrone masovne komunikacije. V športni areni so se odvijali intenzivni procesi nacionalne identifikacije in dis-identifikacije, ki so vzpostavljali navidez ostro, pa vendarle zelo elastično in nekonsistentno mejo med pripadniki zamišljene slovenske nacije in tujimi drugimi.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-7SHWKWYR

COBISSID

10681933

Objavljeno

06.05.2010

Metapodatki

Citiranje

APA:

Starc, Gregor (2006). Šport kot socialna arena nacije v Sloveniji. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 50, str. 272-284. URN:NBN:SI:DOC-7SHWKWYR from http://www.dlib.si

MLA:

Starc, Gregor. "Šport kot socialna arena nacije v Sloveniji." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 50 (2006) str. 272-284.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7SHWKWYR>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)