48 Dr. Zdenko Medveš Benjaminu Jurmanu v spomin Šolsko svetovalno delo | V SPOMIN Ime Benjamin Jurman je znano vsakomur, ki je v zad- njih treh desetletjih prejšnjega stoletja neposredno de- lal v šolski svetovalni službi ali pa kakor koli sodeloval v razvoju tega šolskega projekta. To je bil čas, ko sta Franc Pediček in Benjamin Jurman postavljala enoten sistem delovanja šolske svetovalne službe, ki bi izhajal iz znanstvenih temeljev in enotne metodologije dela v zbiranju in obdelavi podatkov. Benjamin Jurman se je rodil v Gorici leta 1941, otro- štvo je preživljal v Modreju pri Mostu na Soči. Po končanem učiteljišču v Tolminu je študiral psihologi- jo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študij je končal leta 1966 s poglabljanjem znanja v smeri industrijske psihologije, kar je bilo odločilno za njegove prve za- poslitve. Delal je namreč kot psiholog v kadrovskih službah, najprej koprskega Stavbenika in kasneje v Hoji v Ljubljani. Plod teh izkušenj pa tudi siceršnjega sodelovanja Benjamina Jurmana s podjetji, zlasti ob- sežno je bilo njegovo sodelovanje pri nastajanju načrta razvoja ajdovske Lipe, je monografi ja Človek in delo, psihologija in vodstveni in vodilni kader, ki je bila tudi učbenik v izobraževanju delovodij in poslovodij. Očit- no pa mu kariera kadrovika ni bila usojena, saj se je že po štirih leti odločil za znanstveno in se leta 1971 zaposlil na Pedagoškem inštitutu kot raziskovalec. Bil je vodja za raziskovalno metodologijo, kar je nekako predpostavljalo sodelovanje pri različnih raziskovalnih projektih bodisi v obliki metodološkega svetovanja ali neposrednega snovanja in izvedbe metodologije. Stvari pa so se kmalu zasukale tako, da je prevzel odgovornost za načrtovanje in izvedbo obsežnega raziskovalnega projekta za razvoj šolske svetovalne službe, katerega idejni oče in nosilec je bil več let pred tem Franc Pedi- ček. Jurmanov delež pri projektu je bil obsežen in celo odločilen za to, da se je projekt razvil iz izrazito huma- nistično zasnovanega svetovanja učiteljem in učencem 2 ter tudi dijakom v smer svetovanja, ki temelji na empi- rični znanstveni podlagi. Težišče te orientacije je bilo namenjeno predvsem razvoju šolske svetovalne služ- be na stopnji osnovnega šolanja. To trdno zasidranost projekta v delo šolske svetovalne službe je označevalo dejstvo, da je Jurman razvil orodja za delo šolske sve- tovalne službe, kompleksen instrumentarij ter celotno metodologijo obdelave podatkov za izvajanje posamez- nih akcij šolske svetovalne službe predvsem na osnov- nošolski populaciji učencev. Na to je bilo osredotočeno delo šolske svetovalne službe, ki je skozi celotno šolsko leto potekalo v takrat znanih akcijah, kot so bile akcija šolski novinci, sprejem otrok v šolo in njihovo spreml- janje, normalizacija razredov, poklicno in šolsko sveto- vanje. Akcije so bile načrtovane enotno za vse šole, ki so sodelovale s Pedagoškim inštitutom v eksperimentalni fazi projekta do leta 1983. T akrat je izšlo Jurmanovo po- ročilo o projektu Načrtovanje dela in življenja osnovne šole: normalizacija in antinormalizacija skupin. Po tem letu so akcije šolskih novincev prakticirale vse sloven- ske osnovne šole, za kar je obstajala zakonska podla- ga v ugotavljanju šolske zrelosti. Akcija je temeljila na zbiranju kompleksnih zdravstvenih, telesnih, socialnih, psiholoških in pedagoško relevantnih podatkov o šol- skih novincih, ki so jih šole skrbno hranile v ustrezno šifriranih dosjejih. S šolsko zakonodajo leta 1996 pa zbiranje teh podatkov ni več dopustno, zato so vse ak- cije povsem zamrle in delo šolske svetovalne službe je danes veliko bolj decentralizirano in manj strokovno profi lirano, kot je bilo ob teh akcijah. Drugo obsežno in najbrž najbolj intimno delo Benja- mina Jurmana na Pedagoškem inštitutu je detekcija, spremljanje in poučevanje nadarjenih učencev. Ta ra- ziskava je teoretsko izvirna in empirično metodološko prav tako dodelana kot projekt razvoja šolske sveto- valne službe. Osnova detekcije nadarjenih učencev je bila vključena že v instrumentarije za šolske novince. Oba glavna raziskovalna projekta izražata znanstveni profi l Benjamina Jurmana, njegovo veliko zaupanje v epistemologijo, v možnost objektivnega spoznanja člo- vekovih in tudi otrokovih potencialov ter hkrati vero v to, da je mogoče le na enotni empirični metodolo- giji zasnovati znanstvenost delovanja šolske svetovalne službe tako, da daje šoli spoznanja, ki zagotavljajo uči- teljem izbiro ustreznih poti in strategij v poučevanju, omogočajo individualen pristop in večjo pravičnost sploh; z normalizacijo razredov in skupin pa ustvariti socializacijsko okolje, ki zagotavlja optimalno in real- no življenjsko socializacijo mladih. Benjaminu Jurmanu v spomin