I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr..; — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". V Ljubljani 19. februvarija 1897. Politiški oddelek. Za koga je peta kurija? Nekaterniki radi svet prepričali, da je peta ku- zbornici tako dobro zastopani, da pač ni treba, da imajo svoje poslance še v zbornici poslancev. V deželnih zborih se pač da kurija veleposestnikov nekoliko opravičevati ker imajo le jedno zbornico, a v zbornici poslancev je .pa povse odveč. Če se peta kurija dobro obnese in se bode videlo, da i nja osnovana samo za delavce in za tište, dosedaj njeni poslanci zares zastopajo vse sloje prebivalstva, ne niso bili v državnem zboru zastopani. Tega mnenja so pa samo delavcev bode mogoče odpraviti sedanji kuriji bili nekateri člani katoliške stranke, ki so hoteli za po- kmetskih občin in mest in trgov ter pomnožiti poslance Gostinčarja. Kmalu so pa to misel popustili, pete kurije. S tem bi namreč popolnoma prešli slanca kaj drugače bi dr. Kreka ne bili mogli postaviti za kandidata. Mi se s tem nazorom nismo strinjali. Nova kurija občni volilni pravici. Seveda pri tem bi se volilni okraji morali nekoliko drugače razdeliti, kakor so sedanji volilni okraji pete kurije, da se ne zgodi, da bi morda velik ima biti zastopstvo vseh, zlasti delujočih stanov. Zato se del prebivalstva kake dežele ne bil zastopan, kakor se pa imajo pravico udeležiti volitev v tej kuriji vsi dose- sedaj godi s koroškimi Slovenci, ki nimajo nobenega danji in novi volilci. Če se to ne zgodi, poslanci pete poslanca. kurije ne bodo to, kar bi morali biti, pravi ljudski za stopniki, temveč le nova skupina zastopstva interesov. Reči pa moramo, da samo na sebi pa mi nimamo nič proti velikim okrajem, kjer krajevne razmere dru- To naj omenimo, da so celo delavski listi ob svojem gačne razdelitve ne zahtevajo. Veliki volilni okraji, ki času se potegovali za to, da po novi kuriji ne bodo de- volijo po več poslancev, imajo to prednost, da pri volavci ločeni od drugih stanov, temveč, da se ž njimi zdru- litvi odločujejo politična načela, ne pa osebna priljublje- žijo. Zato se pa čudimo, da sedaj po nekaterih delavskih nost kandidatova. Tudi poslanec ni tako odvisen od shodih govorniki zabavljajo, če druge stranke ne hote majhnih lokalnih potreb kacega volilnega okraja, kakor pete kurije kar socijalnim demokratom prepustiti. poslanec majhnega volilnega okraja, za katerega včasih Vemo, da se bcde nam ugovarjalo, da so sedanjj celo to odloči, da je obljubil poganjati se za ta ali oni stanovi v drugih kurijah dovolj zastopani. To je deloma most, to ali ono cesto. Tako tak poslanec polaga več resnica, da si o kmetskem in obrtnem stanu tega narav- važnosti na take malenkosti, kakor na občne koristne za-nost trditi ne moremo. Radi pa priznamo, da bode treba deve. Večkrat vladi ali drugim stránkám odjenja v važni novi volilni red še preminjati. Delo, ki se je s peto ku- stvari za kako lokalno malenkost, ki je pomenljiva zanj rijo začelo, se mora nadaljevati. Peta kurija je začetek ako hoče obdržati mandat. Po našem mnenju pa za po 9 prehodu od zastopstva koristi k pravému ljudskemu za- slanca morajo biti vodilo načela, če tudi pri tem lokalnih stopu, kakeršne imajo v nekaterih drugih državah. Dalnje potreb prezirati ne sme. preminjanje volilnega reda se pa ne sme goditi v tej Iz povedanega je vidno j da se morajo volitve v smeri, da se naredi peta kurija za zastop delavcev, temveč peti kuriji udeležiti stari in novi volilci, ako hočemo v tem smislu, da se odpravijo polagoma sedanje kurije volilna reforma doseže svoj namen. » da in pomnoži število poslancev pete kurije. Najprej bo Tudi v interesu nižjih stanov morda kazalo odpraviti kurijo veleposestnikov i ali pa , da se ne prepusti peta kurija delavcem. Recimo, da bi v tej kuriji bili vo- vsaj pomanjšati število njenih zastopnikov. Ta kurija je ljeni sami socijalni demokratje, bi druge stranke gotovo povse neopravičena. Veleposestniki so že v gospodski se upirale vsaki nadaljni volilni reformi, češ, da potem 7Z osodo države izroče prevratnikom v roke. Će pa socija- bodo listi v peti kuriji ne dosežejo znatnih uspehov, druge stranke spoznale, da je strah pred socijalisti ne-opravičen in pot do občne volilne pravice bode s tem po-glajena. Zato pa mora vsak demokrat delati na to, da se Kréta. — Na Grškem je vest, da je odšel piinc Jurij z brodovjem na Kréto pomagat krhtijanom, vzbudila nepo- udušenje Velikanske demonstracije proti TurČiji je pri- îvo palačo in ministerstvom Kristi- pisno n< rejalo ljudstvo pred kralj jani so se seveda moČno obveselili Grkov in dobili velik pogum napram Turkom. ;Obkolili so takoj Kanejo, da jo naskočijo. volitve v peti kuriji udeleže vsi volilci, da se tako po- čim se v pristanu prikaže grška pomoc Da je ta korak Grške kaže, kakšen bi bil pravi obraz ljudskega parlamenta v iznenadil T urči jo in druge velevlasti, je umevno. Prva je takoj Avstriji. Peta kurija je osnovana za vse avstrijske dr žavljane in ta mora tudi dejanski biti. zahtevala pojasnil od Grške, zakaj je poslala vojno brodovj na Kréto. Ob ednem je pa Turčija obdolžila velesile, da so te krive ustanka na Kreti in postopanja Grške, ker so zahtevale izvedenje reform Velesile so se do o da zasedejo važne postojanke na Kreti, da prisilijo grško brodovj Politični pregled. Kandidatje katoliške stranke. zapu Naša katoliška štiti obližje Krete, a da tudi preprečijo izkrcanje turskih vojakov. Zapovedniki evropskih vojnih ladij, nahajajočih se okrog Krete, so že dobili naročilo, izvršiti te sklepe in izkrcati eden stranka je postavila za peto kurijo kot kandidata dr. Janeza del moštva, da zasede rečena m*sta. Pooblaščeni so, da smejo Kreka za kmetske občine ljubljanske okolice dr. Ivana Šu- tudi s silo postopati. Glavno poveljstvo se steršiča, za notranjske kmetske občine dr. Zitnika, za gorenjske cosko brodovje vodečemu admiralu. Mej tem pověřilo ko se velesile kmetske občine poštarja Josipa Pogačnika v Podnartu, za kmetske občine trebanjskega volilnega okraj a vodjo Fra na pripravljajo na odpor, vlada v Grški nepopisno iušenj za boj proti Turčiji. Vsi reservisti iz 1. 1893. in 1894. so se Povšeta in kmetske občine novomeškega volilnega okraja Vi- že poklicali v vojsko. Na Kreti sami so grozoviti boji ljema Pfeiferja. Narodna stranka kandiduje v peti kuriji kristijani in mohamedanci. Vse beži, kar more I mej Velesile Matija Kunca, v gorenjskih in notranjih mestih dr. Andreja So naznanile Grški da ta ne sme računati na njih podporo Ferjančiča, v kmetskih občinah trebanjskega okraja Josipa če nastane vojna. Zares pogumna se more vsled tega ta zvati Višnikarja, v mestu ljubljanskem pa Josipa Kušarja. Drugi ker je po svojem polkovniku V kandidatje še niso odločeni. V gorenjskih in notranjih mestih . del grške države. Dotična proklam že proglasila Kreto za pa kandiduje na svojo roko kurat Anton Koblar. V gorenjskih naj priznajo grškega kralja svojim vladarjem pozivlja Krečane da Velesile so kmetskih občinah mislil kandidovati tudi Tomo Župan, v ze zasedle Kanejo. Prostovoljei prihajajo iz Grške, Turčij se pa menda odstopi od kandidature, ko je katoliška stranka se pripravlja na odpor in velesile ne puste Grški vzeti Krete izrekla proti njemu, ker se jej ne zdi povse zanesljiv. Volitve v Trstu. Vlada je odločila, da se volitve Položaj je jako kritičen. Vsa zadeva se ne bo kmalu porav za peto kurijo in tretji kolegij za tržaško okolico ne bodo stilo na Kreti dalje prodirati nala. Grška ne bo marala odjenjati, a velesile ji ne bodo pu Da več vršile v Trstu, temveč v tržaški okolici sami. To so Slovenci prosili, ker je v mestu pritisk na volilce prevelik in so možje, ki volijo s Slovenci, predmet zasmehovanja italijan- skih pouličnjakov. doval bode od slovenskih socijalistov v Trstu bivši učitelj Ka-mušić, urednik „Brivca" za državni zbor v peti kuriji. vse velesile napale Grško Če je verjeti nemškim listom, kandi- kandidaturo bi bilo pili slovenski glasovi. obžalovati, ker se vsled tega To ce- Volitve v Istri. V Istri kandiduje v peti kuriji od slovenske strani dr Laginja. Italijani se boje, da bode voljen in so jeli prebivalstvo s tem begati, da je ta mož zbolel na možganih in torej ne bode mogel več politično delovati. To izmišljeno novico so přinesli italijanski listi in razširjajo italijanski agitatorji, upamo, da je ne bode nikdo verjel. Dalmatinski deželni zbor se je izrekel proti osnovi italijanske ljudske sole v Spletu ker po mnenju hrvaške ve- ćine Dalmacija ni dvojezična dežela. Italij ni kjer ne to pa tudi ne bilo častno. Stvar se utegne doko vleči. Da se konečno li mir. Kuba. na srečo Krete končala in dovela tej zaže Španjska vlada je že objavila načrt misli pourediti razmere na Kubi. Pred vsem določa načrt - » • >•»» _3 se napravi upravni svet 35 članov iz mej Kubancev, pod načelstvom tačasnega guvernerja opravlja! otok. kako , da bo Glede carine, trgovinskih pogodb in drugih važnejih zadev odloča upravni svet v sporazumu s španjskim ini ni ster ski m svetom. ije ž njim, Načrt se vsestiansko kritikuj Edni se zadovolj drugi zopet ne Ameriki sploh je načrt napravil dober utis pri ustaših seveda ne. Ti hrepene po še večji samostojnosti. Toliko je zdaj kubansko vprašanje bližje svoji rešitvi, da se Spanija vsaj voljno pokazala dati Kubi večje pravice, kakor jih je imela doslej. Korak k miru je storj in morda se konečno Spanija in Kubanci do cela sporazume mej seboj žive skupno, ne morejo smatrati za drugo narodnost Vsled tega sklepa deželnega zbora so vsi italijanski poslanci ostavili deželni zbor in odložili svoje mandate Nadalje je sklenil deželni zbor resolucij se pri vseh državnih uradih v Dal maciji upelje hrvaščina kot vnanji in notranji uradni jezik Volitev v štajerski deželni odbor Veleposestvo volilo v štajerski deželni odbor grofa Franc Attemsa, mestni poslanci dr. Derschatto, zastopniki kmetskih občin pri ožji volitvi Slovenca Robiča, iz vsega zbora so voljeni pri ožji vo- litvi dr. Schmiderer, dr. Reicher in Kokoschinegg. Pomenljivo je pri tej volitvi, da sta pala konseivativec Karlon in libe- ® -fcífcíÝiíÝí ;ti iti ífxtiftiítiíti M » Obrtnija. « Stavbeni obrti. Pritožbe o propadu male obrti se vedno bolje sli-Povsod se to posebno opaža, zlasti pa pri stav- šijo. binski stroki tej stroki izpodriva veliki kapital ma- ralec dr. Schreiner. Slovenci se za nobenega teh dveh niso lega mojstra. Nekdanjih zidarskih, tesarskih mojstrov že imeli povoda ogrevati. Slovenci in nemški nacijonalci so pri nj veg5 temveč vsa ta delà in volitvi drug druzega podpirali Sedaj v deželnem odboru Libe mnoga druga opravljajo jeden liberalec jeden Slovenec in štirje narodni Nemci. ralni in konservativni listi se zaradi tacega izida volitev silno jeze. Nemškonarodna .Ostdeutsche Rundschau priznava da stavbinski mojstri, ali jih pa prevzemajo velike stavbinske družbe, s katerimi mali zidarski mojster konkurirati ne more. Naravno je zatorej, da samostojni mali obrtniki prav, da imajo Slovenci svojega zastopnika v dež. odboru, vedno bolje propadajo. Novému državnemu zboru misli se predložiti nov neznatne, marveč se mi zdi, da jim vidim v notranjost » obrtni zakon. Najbrž bode novi zakonski načrt osnovan da jim pregledam čudoviti ustroj, da vse skozi poznam popolnoma po manšesterskih načelih, kakor je bil tišti, tvarinsko presnovo v njih. Zdi se mi, da se mi je še katerega je prejšnji zbornici předložil minister Glanz. sedaj odprl svet. Kamen, rastlina, žival, kako brezpo Naši poslanci morajo gledati, da bode novi zakon prepo- membno se mi je to zdelo ; kakšne krasotě, kakšne umot vedoval tako kupičenje podjetji v jedni roki in zlasti vore pa sedaj vidim v njih! tega ne bode dovoljeval velikim denarnim družbám. Ko sem ravnokar přišel domu, dobil sem na mizi novim obrtnim zakonom mora se premeniti ne sedanji pismo, katero mi je pisal župnik Lomnik. Pismo slove: obrtni zakon, temveč tudi stavbinski zakon. Seveda bodo nekaterniki rekli, da to ne gre, da bi se delà tako dělila. To seveda tišti, ki imajo sami že več obrtov v svojih rckah. Kaj pomaga ves dokaz sposobnosti, ako sme tem 10. 10. Dragi prijatelj ! kaka denarna družba ali večji podjetnik vse začeti, se uničuje samostojni mali obrtni stan in hitro se pribli-žujemo času, ko bodo sami berači in bogatinje. Sedaj imamo državnozborske volitve. Sklicujejo se „Leto dnij je, odkar se nisva videla in si tudi pisala nisva. Meni je bilo to leto čas skrbij in napornega mogoče storiti v delà, urediti sem si hotel kolikor enem letu, svoje gospodarstvo, pri čemer mi je s svetom in v dejanju pomagal prijatelj Zoran. Ne morem se pre-čuditi obširnemu njegovemu znanju in temu, kako vselej volilni shodi, a opažamo, da se na njih jako malo o obrt- na mah pravo p0g0(1L će naju Bog ohrani pri življenju ništvu govori. Kandidatje govore na dolgo in široko o političnih vprašanjih premlevajo že stare fraze, a za obrtno vprašanje se pa niti ne zmenijo. Pa tudi volilci se navadno niti ne spomnijo, da bi poslanca vprašali, kako stališče zavzemlje v tem ali onem obrtnem vpra- » šanju. drugod Samo na Ćeškem je neka obrtna stranka, povsod je politiku obrtno vprašanje nekaka stranska stvar. Tega so pa krivi obrtniki Lsami. Če se sami ne oglase za svoje koristi, se pač tudi njih poslanec žanje brigal ne bode. Zato opozarjamo vse obrtnike, da se že oglase sedaj pred volitvami in zahtevajo od poslancev konkretnih obljub. 4Ž i............................................................................................................... ^ ; fZ -AT.V.^r» ^ - a m .mm m ^.liasmr^trnsim. -s. Z 5? [ Kmetijstvo. \ SHIHK ! i ...........................................................................•»•.» s* 99 Naš gospod učitelj (Spisal F. Š.) (Konec.) 66 V. uredila bodeva moje gospodarstvo tako, kakor ga gotovo nihče nima v naši deželi. Zavlako grem večkrat ; sedaj delajo tam vodovod. Vodo bodo napeljali v vse hiše, po posebni cevi pa v vse hleve, tako, da bo vsaka žival lahko pila, kadar bo žejna. Rad bi to napravo popisal natančneje, toda to bi i meni i tebi vzelo preveč časa. Bolj se o tem poučiš kadar naju priđeš obiskat, kar upam, da kmalu storiš. i Na vsak način pa mi kmalu piši, kako je s Teboj. Bodi zdrav in ne pozabi vernega prijatelja Ignacija Tudi zorán Te pozdravlja!" 14 dnij za tem dobim dopisnico: » Prijatelj ! Znana je usoda Zoranove neveste ; umrla je ne-nadoma. Enaka usoda je bila sojena tudi njemu; Zorana dnemi se je prehladil, včeraj je umri ni več! Pred in jutri ga pokopljemo. Zavlačani pač ne dobodo več ta kega učitelja! Bogom ! Lomnik. Dve leti sta prešli po Zorničevi smrti. Zopet sem Zopet sem v mestu pri svojem polku. Bivanje na deželi me je popolnoma popravilo, tako da sem se duševno in telesno čil vrnil v svojo službo. Toda nastopila je zima in z njo obilica prostega časa. Kaj naj počnem ? dobil dopust za nekaj dnij in napotil sem se k Lomniku. Spomnil sem se izleta na planine in takratnega premiš- Mož je v tem času mnogo storil ; neutrudno je delo val v ljevanja. Nakupil sem si prirodoznanskih knjig in sedaj povzdigo kmetijstva in je skušal posnemati Zorniča. čitam in čitam, in glej čudo » čeprav sem že precej v Zavlačanih mi je pripovedoval, da so se zelo trudili i da letih » zanima me to berivo izredno; čim bolj se vglab- zopet dobili učitelja, ki bi bil zavzet za kmetijstvo 9 ljam v tajnosti lepe prirode, tem bolj se mi vzbuja ve- da bi jim bil voditelj vsaj pri zborovanjih. Njih trud ni doželjnost. Če pojde tako naprej, se bom več naučil sedaj, bil zaman ; dobili so prav dobrega učitelja, čeprav se z kakor sem se svoje dni v šoli. Prešla je zin^ prešlo poletje in jesen je zopet tu. Kadar skopni sneg, ima vojak več opravila na prostém Zorničem ne more primerjati. Ako bo nadaljeval tako, kakor je začel, brez dvoma postane izboren veščak. Zorniču so Zavlačani iz hvaležnosti postavili krasen nagrobni in hitreje mu minova čas pri delu. Z menoj se je izvr- spomenik, šila čudovita izprememba; popolnoma drugačen se mi kaže svet, odkar sem se natančneje seznanil z večnimi zakoni božje prirode. Stvari v prirodi se mi ne zde več ?4 ítiítiílMliíti it 'JŤ^Ťífo&JŤ. íiWftáfe rh ífc .'ti it. is Poučni in zabavni del. je prisililo vrniti se, tako, da je potovanje v Indijo moral odložiti za drugi pot, in ukazal je pisarju Fer- dinandu Perecu napraviti zapisnik, da se nahaja v pokrajini Mango, in vsi mornarji so se podpisali. Ko Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E. Šreknik.) (Dalje.) Štiriininvajseto poglavje. Ljudska nagrada. Hitra delà za zgrajenje utrdbe vzbudila so prvo bi Kolumb ne bil zapeljan s svojimi idejami, katere si je bil utepel v glavo, gotovo bi bil našel zlato de- želo Mehiko. Čeznaravni napori m trudi po ekspediciji so nevoljo sredi delà navajenih Spancev. Glasno so godrnjali radi težave delà, na katero nikakor niso bili pripravljeni, tem manje, ker so pričakovali, da najdejo v Novem Svetu zakladov brez truda, a sedaj so morali delati po cele dneve pri paleči vročini. popolnoma izcerpali admiralove moči, nekako zaspan je postal. Vrnivši se v trdnjavo Izabelo, je Kolumb se kmalu popravil. Bolje kakor vsa zdravila mu je pomagal nepričakovani prihod njegovega brata Jer-neja. Od kar sta se poslednji pot viděla z bratom, je minolo trinajst let. Sprva Kolumb ni mogel vero- vati svojim očem, a potem od veselja brata objel. Kakor smo že omenili, je Jernej iskal v Angliji Ker so bili ljudje varani v svojih pričakovanjih podpore za náčrte svojega brata in je naposled dobil in nezadovoljni s Kolumbovimi odredbami, so kmalu obljubo kralja Henrika, da vsprejme Kolumbove pred- jeli snovati zaroto na življenje njegovo. K sreči so loge glede iskanja pota v Indijo. Jernej je hitel čez zaroto kmalu zasledili, zarotnike přijeli, kaznovali in Francijo v Španijo, kamor je přišel prepozno, a vendar odpravili nazaj na Špansko. Hkrati je Kolumbu jelo so ga prijazno vsprejeli pri dvoru. Dali so mu naslov mankati živil, kajti izpridilo. seboj pripeljano, se je največ dona in poveljništvo nad tremi ladijami, ki so peljale Kolumbu živil in pomočnih sredstev za naselbino na Da bi naredil konec nezadovoljnosti in zadovo- Hajitiju. Umni, delavni Jernej, ki se je zavzemal za ljil hrepenenje po zlatu, je admiral dne 12. marca bratovo stvar kakor za svojo, je v naselbino přišel tako 1493. leta odrinil z vojaško godbo in razvitimi zasta- o pravém času, da bolje o pravém času priti ni mogel. vami v zlato deželo Cibar. Dne 16. marca je přišel lri četrtine naselnikov bile so bolne, drugi so se pa do gora, našel zlate pesečnike in v njih varstvo ondu upisali in puntali. Peter Boji, kateremu je bilo izro- ukazal zgraditi leseno utrdbo ter pustil 56 mož, potem čeno spreobračanje Indijanov v kristijanstvo in po- se pa vrnil v trdnjavo Izabelo. Tu ga je čakala ža- veljnik vojakov Margarit se ništa hotela pokoriti Dijegu lostna podoba. Mlada naselbina je bila v tužném v Kolumbovi odsotnosti, oba sta s sovraštvom v stanju. Zaloge so bile že skoraj pošle, a novo obde- srcu proti Kolumbu odpotovala nazaj na Špansko na lana zemlja še ni mogla dajati pridelkov. V naselbini ladijah, na katerih se je pripeljal Jernej. Španski vo-začele so se bolezni in glad. Mnogi so britko objoka- jaki, ki so ostali brez poveljstva, udali so se pijanče- vali SVOJO lahkomiselnost, govoreč, da bilo ne- umno, da so ostavili domovino, da sedaj vanju in vsakim zločinstvom. Domačini so se spun-umirajo tali razdraženi zaradi njih nasilstva in ropanja. Glavni glada na tujem. Vsi so dolžili Kolumba, da je zvabil voditelji otočanov so osnovali zvezo, katere namen je jih seboj s svojim lepobesednim opisovanjem novega bil uničenje Spancev in duša te zarote je bil znani sveta. Najbolje je bil nevoljen na Kolumba pater Boji. glavar Kaonabo. Kolumb je bil primoran dati pravo Ko je Kolumb vsled pohajanja živil tudi njemu od- bitko, z 200 pešci, 20 konjiki in 20 besnimi psi. ka- meril manjše porcije, je postal njegov zaklet sovražnik tere je nalašč naučil za boj proti nagim Indijanom, in imenoval je njegova odkritja neumnosti, in Novi je šel proti divjakom. Jedva so rudečekožci zaslišali Svet dežela prevare. prve strelove pušk in. mušketo v, so se raztresli na Lepe sanjarije so prešle, in dejanstvenost je na- vse strani. Za njimi tekli so jezdeci in psi. Na tisoče nesrečnih divjakov so pobili in je raztrgali besni psi stopila. Rožice so uvenele in pokazalo se je trnje. V aprilu je Kolumb, sit vednih razporov, sklenil a najnevarnejši Kaonabo jo je pa odtegnil. Sedaj je izvršiti svoj prvotni načrt in poiskati pot v Kataj. Alonz Obiedo sklenil uničiti tega nevarnega protiv- Pustivši za upravitelja svojega sina Dijega, je Ko- nika. pestjo hrabrih ljudij ga je šel iskat, dobil ga lumb dne 24. aprila razsidral in odrinil proti Kubi, a je, pregovoril ga je, da si je nadel okrašene okove, na . maja je odrinil od Kube proti jugozapadu in od- katerih so viseli mali zvončki, ki so se iako dopadli kril je otok Jamajko, katerega je imenoval Santa Glo- Indijanom vsled svojega zvonenja. Prostodušni divjak, rija. Plujoč proti severu in zapadu in obratno je od- ki ni poznal pasti, je bil jako zadovoljen, ko so ga kril celo vrsto otokov, in naposled je přišel do otoka posadili na konja v okovih za Špancem in ga peljali Pinosa blizu zapadnega konca Kube. Tu je mislil, mimo njegovih podložnikov. tem je Obieda. ne da da ni daleč od zlatega Kersonesa, kakor so imenovali bi glavar kaj opazil, oddálil se od Indijanov. Naposled v starem veku polotok Malako. Slabo stanje ladije ga je zgrabil glavarja za pas in zbežal proti bregu pred 75 očmi besnečih Indijanov, ki so prepozno orožje, da osvobode svojega vodjo. přijeli za podkralj indijski, gospod Kolumb, zopet vabi želajoče podati se ž njim na tretjo ekspedicijo? vjetnikom vred je pogumni Obiedo srečno přišel v trdnjavo Izabelo, kjer so Kaonabo zaprli in oštro zastražili. Pozneje so glavarja odpravili v Spa-nijo z vračujočim se Kolumbom, a Kaonabo je umri na sirnem morju. Predrzni postopek Obiedov je Indijane še bolje razdražil. Prišlo je drugič do krvavega boja, po ka- Pre- Slišali smo že! odgovorili so mu. Popol- noma nerazumlj je kako da sta nj iju veličanstvi in go dali tako malo pomena tožbam patra Bojla spoda Margarita, da dovoljujeta Genučanu pogubljati nove španske duše! Ehe rekel je nekdo Vendar je Kolumb od ondu pripeljal toliko zlata in drugih pridelkov, ki jasno dokazujejo bogastvo odkrite dežele. No, to ni dežela prevare! terem se je moral ves otok pokoriti Špancem. maganim Indijanom naložil se davek: slednji rudeče-kožec, živeč v zlatonosni deželi, moral je štirikrat v letu prinesti merico zlatega peská, v deželah, kjer ni prevare! — zaklical je prvi. — Ne vem, kaj Presveta Mati Božja, kaj govori! Ni dežela moglo zlata, je pa vsak domačin moral dati po 25 funtov mene preslepiti, da bi tja potoval. Prokleti Genučan ) pavole. Ko se je Kolumb bojeval na ta način z Indijani, je prišlo iz Španije nekaj ladij, na katerih je bil kraljevi pooblaščenec, Aguado po imenu. Naselniki so z začudenjem slišali, da sta njiju veličanstvi kralj in kraljica naročili preiskati nerede, ki so se godili mej naselniki. Kolumb je s čudovitim premagovanjem poslušal kraljevski ukaz, in přepustil gospodu Aguadu, da ga izvede. Kmalu je poslednji našel dovolj povodov, da je obdolžil admirala in sklenil vrniti se v Spanijo z obdolžitvami. Kolumb je videl, da se zbira nad njegovo glavo nevihta in boljše se mu je zdelo naravnost se jej nasproti postaviti. Odpravljajoč se z Agu- svojega namestnika za adom v Spanijo, je določil brata j Jerneja, a za vrhovnega sodnika, španskega ple XX i enitaša Rodjana, kateri mu je bil ostal Potem je dne 10. marca ostavil Hajiti z dvěma ladí-jama. 225 Španci in 30 Indijani, odpeljal se mimo ki je pogubil toliko ljudij, se zastonj baha z zlatom s špansko krvjo omadeževanim. To zlato so dobili od domačinov le s krvavimi poboji, v katerih je padlo na tisoče Kastilcev, — seveda za to se Genučanu ne briga, on je dosegel svoj namen! Oslepil je njiju velečanstvi z bleskom zlata in vedno bolje in bolje utrjuje svoj položaj pri dvoru. Da, da, pritrdil je tretji mornar, kar ježiti mora koga, ako pomisli, da ta ničeven prišlec zavzemlje pri dvoru mesto, kakor kak star velikaš, in se v novoodkritih zemljah smatra za podkralja. Vrag naj vzame Lugurčana! — zaklical je jezno jeden prisotnik. Obesiti je dal mojega brata Jožeta kakor psa zaradi dveh starih bab! No, tvoj cenjeni brat je pa to popolnoma zaslužil, vmešal se je drugi kakor sem slišal zvest. Ni samo grdo ravnal s tema ženskama, temveč ju je naposled še zadavil, da je jima vzel zlat nakit. No. kaj je pa potem ? — je surovo rekel go Malih antilskih otokov in dne 11. junija se izkrcal v voreči. Indijani pagani, mari ne bodo prej Kadiksu. ZavedujoČ se vojih zaslug Kolumb ravno ali prej goreli v večnem ognju? Tako je sodil prosti narod. višjih slojih tako kakor prvi pot slovesno potoval po Španiji in prebivalstva je pa bilo več nasprotnikov Kolumbovih, pogumno se představil kralju, da se opraviči proti Zasluge gospoda Kolumba so neoporečne obdolžitvam. Njegova samozavest, obrazci dragih pro rekel je nekoč v razgovoru z dvorniki Peter Martir, izvodov z novoodkritih otokov in odkritosrčna pripo- vzgojevatelj infanta (princa) — a sodim, da je gospod vedovanja o vseh dogodkih v trdnjavi, so pregnala zamotan v mnoge zmote, ki se pojasnijo še le v bodoče. vso nevoljo kraljeve dvojice. Celo prazno trditev, da Kaj hočete s tem reči, gospod Peter ? je Kolumb našel v Hajitiju bogato Indijo, so verjeli. yprašal je škof Huan Rodrigec de Fonseka, ki je bil Ferdinand in Izabela sta si prizadevala z vsemi mo- nedavno imenovan za kontrolorja in nadzornika za gočimi počastmi poravnati doprinesene mu razžalitve. indijske stvari. Vse, kar je Kolumb predlagal za utrjenje blagostanja To so samo domnevanja, milostlj prelat Opirajoč se na v Novem Svetu, se je potrdilo. V ta namen se je pri- odgovoril je Martir, klanjajoč se. pravila tretja ekspedicija. Tudi sedaj se ni o drugem svetopisca Toskanellija, misli Kolumb, govorilo kakor o odkritjih Kolumbovih. Vendar naudu- otoki leže blizu Indije. Jaz nočem trditi nasprotnega, da njegovi šenje ki je vladalo v glavah mornarjev in klativi tezov, je začelo razprševati. Nikogar ni več vleklo v novo obljubljeno deželo, ki je za mnoge postala de žela prevaranih nad a veličina zemlje me vendar ključku. — Vendar so ljudje, — navaja drugemu za- rekel je škof, ki po i « • Ste slišali, vprašal stari mornar obiskovalce gostilnice v nekem predmestju, da trjujejo mnenje Kolumbovo, da od bregov Spanije do indijskih dežel ni tako daleč. Ljudje pogosto zmešavajo zemljo in nebo, 76 * A W ođgovoril je ironičnu smejajoč se odgojitelj infantov. potem je pa hotel razbojnike odvaditi človekožrtšva. Trditev, katere se tako trdovratno drži Kolumb, Prepeljavši te pagane v Španijo, je hotel odstraniti da Azija drži blizu k zapadnemu bregu Evrope, naspro- nevarnost za naše naselbine in odkriti divjakom do- tuje vsem mojim zemljepisnim znanjem. Tudi dvomim, stop kulturi. Poleg tega pa ni pozabiti, da se pri da bi bili novoodkriti otoki tako veliki, kakor misli nas na sejmih v Sevilji in Granadi prodaja na tisoče Kolumb, da bi na pr. Ispanjola bila več;a, kakor vsa mavriških vjetnikov. Španska. Sploh Kolumb vse rad pretirava. Vaše poslednje mnenje, gospod, se popolnoma vjerna s tem, katero jaz imam o podkralju indijskem, opomnil je do tedaj molčeči učeni Konde. Zanimivo bi bilo vedeti gospod, kako vi so- dite o admiralu vprašali so navzočniki. Konde, Gospod Kolumb, — je zamišljeno spregovoril je vsekako člověk, katerega je težko raz-umeti. Po mojem mnenju je on pred vsem prerok in trgovec, ki ne spušča izpred oči vere pa tudi ne praktične barantije. Njegovo častiljubje je ogromno, a administrativnih sposobnostij nima nobenih. Tudi ga ni mogoče imenovati učenjaka. Vsa njegova znanja so nepopolna in jaz zares dvomim, da bi bil obiskoval vseučilišče v Paviji. Ne sme se pozabiti, da je Kolumb zajel svojo idejo od Toskanellija, da je tako izvrševatelj misli tega učenjaka, o katerem se govori, da je narisal zemljevid za njegovo potovanje. — Vse je tako, — opomnil je škof, — a vendar stvar ni prav v redu, celo kraljica sama je sprožila vprašanje, če se prav ravna z Indijani. To vprašanje je mogel sprožiti sam Kolumb, opomnil je Martir. Jaz dvomim, da bi bil on za to sposoben. je ironično opomnil Konde. — Že v mladosti je Ko- lumb se pečal s pravim morskim roparstvom Pripo- vedujejo, da je vozeč iz Genue v Afriko kot pravi trgovec z robi nabiral svoje črno blago. Ta pripovedovanja jedva zaslužijo verojetnost rekel je Martir. nolost Zares je, da je Kolumbova mi-malo znana, a vendar se ve, da je kot gra-desar délai pri svojem očetu in še sedaj je vpisan v zadrugo gradešarjev in tkalcev v Genui. Vendar mi ne morete oporekati, da je gospod Kolumb skrajno častiljuben, lakomen in neusmiljen? Gospod Konde ima prav, popolnoma prav, rekel je nekdo iz slušateljev. Ne ozirajoč se na vse te okolnosti, pomanj-šujoče zasluge admiralove — je nadaljeval učenjak, ima on o sebi jako visoko mnenje Ste videli nje gov podpis, gospoda? On stavi pod svoje ime v pe-dantični sestavi sedem pismen, kateri imajo kazati njegovo neposredno zvezo s Kristusom Odrešenikom. On se smatra za nekakega križarja, od Boga pokli-canega za razširjenje krščanstva, in dobrotnika pre-bivalcev odkritih dežel. Mari ni brezvestno postopal, ko si je prisvojil nagrado 10.000 maravelisov, katero je bil kralj določil tistemu, ki prvi ugleda novo zemljo? To kraljevo milost je zaslužil mornar Rodrigo de Triana, nikakor pa sam admiral ! ... ne Nočem soditi o tem, rekel gospod Peter Martir, — a jaz mislim, da postopanje admirala to opravičuje, da je on prvi videl blodeče luči, — ozna-njevalke blizosti suhe zemlje. Vsekako je še toliko antipatičnih potez v njegovem značaju, a njegova ne-odjenljiva odločnost dognala delo, ki pripada k naj- zasmejal se je škof Fonseka. Ha, ha, ha! Kakšen dobrotnik ! . . . Vi imate prav, vaša prevzvišenost, Kolumb ni dobrotnik, temveč naravnost ograbitelj domačinov. Mari ni porabil vseh načinov za dobivanje zlata? v pogovor, večjim delom vseh časov, to se mora priznati. svojim odkritjem je Kolumb otvoril novo obširno polje človeštvu za razvoj in plodovito delavnost Tega nikdo ne oporeka, — vmešal se je škof da si tudi, če se strogo sodi, Kolumb Mari oni ni za to žrtoval na tisoče domačinov ? Mari ni izpolnil tega, kar je obetal. Kataja še sedaj ni do- on ni naredil začetka trgovini z ljudmi in robstvu? segel, dežele dišav pa tudi še manj. Odkritosrčno govorjeno, jaz ne vidim nobenih dobrih lastnostij na podkralju. V vseh njegovih delih se kaže njegova genuška izprijenost, njegovo nezmerno hrepe- začuđeno Martir. Kaj, Kolumb je vendar pripeljal pridelkov, ka tere je předložil njiju veličanstvoma ? vprašal je nenje po bogastvu, njegovo florentinsko dvojezičje, njegova pripravljenost, prodati čez duše in telesom slednjemu, kdor več da. Oprostite, gospod . . . Če tudi moram priznati, da je o naših besedah mnogo resnice, vendar naha-jamo v Kolumbovem značaju mnogo tacih potez, ka- tere more vsakdo ceniti, besedo učenjaku Martir. je z gorečnostjo pretrgal Vi govorite, da je on Hm . .. godrnjal je zase škof Fonseka. Vse to je jako dvomljive vrednosti. Ko bi kraljica Elizabeta ne bila tako lahka ... On je jako značilno pretrgal svojo frazo in odšel v notranje prostore dvorca, pustivši dvornikom obso- jati osebnost admiralovo. (Dalje sledi ) začel trgovino z ljudmi? Toda ne pozabiti, da je on hotel s tem v prvič pokriti stroške za potovanje, 17 Poučni in zabavni drobiž. Zdravniki na Koroškem. Lani je bilo na Koroškem zdravnikov, mej temi 87 doktorjev zdravilstva jn roča o prodaji redutnega poslopja in hiš št in v Flo- 11 celnikov. Pred desetimi leti jih je bilo Babic Koroškem 21 in in 39 rano-bilo 103. Živinozdravnikov živinozaravniških kovačev. rijanskih ulicah in predlaga, da naj se imenovana poslopja prodado neobremenjena mestni občini Ljubljanski za 27.500 gld. Predlogu se pritrdi. sedmi seji dDe 12. februvarija poročal poslanec io na Koroškem 375. V Celovcu je jeden zdravnik na 693 prebivalcev, jedna babica na 472 prebivalcev, v šmo-horskem političnem okraju je jeden zdravnik na 2602 in jedna babica na 792 prebivalcev, v celovški okolici jeden zdravnik na 4576 in jedna babica na 942 prebivalcev, v špitálském dr. Zitnik o prošnji Elizabetine otroške bolnioe v Liubljani za podporo. Letna podpora v znesku 300 gld. se podaljša na tri leta. — Posl. Višnikar poroca o prošnji vdově okrož-nega zdravnika Julije Mayer za pokojnino. Dovoli se ji letnih 200 gld. dosmrtne milostné pokojnine Muzejskemu dru- okraj jeden zdravnik na 7584, babica na 823, v šent štvu za Kranjsko se dovoli na poročilo posl. barona Schwegla viškem jeden zdravnik na 3820, babica 955, beljaškem jeden A — I • zdravnik na 3298, babica na 930, velikovškem jeden zdravnik na 5951, babica na 1623, v volfberškem jeden zdravnik na 3824 in babica na 150 0 prebivalcev, v vsej Koroški je na 7085 preb. jeden zdravnik in 962 prebivalcev jedna babica. 400 gld. podpore. Posl. Modic poroča o prošnji župan- stva Črnivrh za podporo za nasipanje ceste od Zaloga v Čr-nivrh. Prošnja se izroži deceinemu odboru, da preišče in po- trebno ukrene o tej zadevi Posl Grlobočnik poroča o uvrstitvi novega mostu Čez Bohinjsko Savo med okrajne cestne stavbě. Poročevalec predlagai da naj se pod Bodeščami novo Brezplačno parlamentarno poročilo. Na Luksenburškem napravljeni most čez Bohinsko Savo uvrsti med okrajne cestne je Že petnajst let navada, da vsem volilcem pošljejo poročilo stavbě Predlogu se pritrdi. lsti poroča o prošnji občine o razpravah državnega zbora. Poročila navadno volilci dobe že Predoslje za ustanovitev samostojne občine Primskovo Prošnja drugi dan po seji v roke. Na ta poročila se ne delajo nobeni Se izroči na priporočilo posl. Kalana deželnemu odboru, da naslovi, temveč se jih na vsako pošto Pismonoše pa že imajo naslove volilcev, mej katere potem raz- pošlje gotovo šlevilo. zadevo preišče in stavi potem predloge. Posl. Po vše po- roca o neso potočila. Seveda je to mogoče kot je Luksenburška. občine Staraloka za uvrstitev občinske ceste, ki v tako majhni državi vodi iz Stareloke do okrajne ceste v vaši pri sv. Duhu med okrajne ceste. Prošnja se izroči na priporočilo posl. Kalana deželnemu odboru, «s potem poroča. da Posl «5 1 wmM&fám Novice. il» «»»"■.............. Deželni zbor kranjski. V šesti seji dne 10. februvarija poroča poslanec Višnikar imenom finančnega odseka o proračunu učiteljskega po- zasliši o tem okrajni cestni odbor in Po vše poroča o prošnji vaščanov z Brezove Rebri, Sela itd za izloČitev iz občina Mirna Peč iz •4 * združitev z občino Ajdovec. Zadeva se izroči deželnemu zboru v poizvedovanje in poročanje stí poroča o prošnji gospo- darskega odbora v Sanoboru za podporo za napravo cestnih kanalov mej Sanoboťom in Savetniki. Prošnja se izroči dežel nemu odboru, da dovoli primerno podporo Posl. dr. Tavčer kojninskega zaklada za 1897. Proračun s potrebščino 32.784 gld se odobri in reši vec prošenj učiteljev, učiteljskih vdov in sirot za zvišanje in podaljšanje pokojnine in dovolitev miloščine. — Posl. baron Schwegel poroča o računskem za- poroča o prošnji mestnega magistrata v Ljubljani glede di- * ^tí* f . h . ■ i » * rektne in tajne volitve deželnih poslancev ter o prošnji slovenskega katol. delavskega društva v Lj ubijani za premembo ' JÊ volilnega reda za deželni zboř. Poročevalec predlaga, da naj se obe prošnji izročita odseku, ki se bode pečal s porocilom ključku deželnega zaklada za 1895. Dohodki so znašali deželnega odbora glede premembe dež reda Pred- 952 476 gld . stroški 1,234.383 gld. primankljeja je torej logu se pritrdi. Posl Višnikar poroča o prošnji krajnega 281.907, ima svoj izvod v izvanrednih razmerah, v ka- šolskega sveta v St Rupertu za uvrstitev nadučiteljske službe terih se je nahajala dežela v potresnem letu 1895. Računski v St Bupertu v ffi plačilni razred Prošaja se izroči dežel- sklep se po podrobni poročevalčevi obrazložbi stroškov in do- hodkov odobri gledališkega Posl. Hribar poroča o računskem sklepu zaklada za 1885 Potrebščina ]e znašala nemu odboru, da jo predloži dež. šolskemu svetu v rešitev. Vdovi okrajnega ranocelnika Jož. Janzekovič na Vrhniki se ^ ^ * j ^ # * » % na poročilo istega poslanca dovoli 150 gld letne milostné po- 34.411 gld., pokritje 11 308 gld ; premoženje se je vsled potresa zmanjšalo za 20.154 gld. Istotako se je te vsled potresa prekoracil proračun, ker je bilo treba poprav na po-slopjih. Proračun za 1. 1897 kaže 11.504 gld. potrebščine in 11.600 gld. pokritja. Poročevalec želi, da bi dramatično društvo skrbneje izbiralo igre, da ne bi se več predstavljale kojnine. Posl. Je lov š ek poroča o uvrstitvi občinske ceste pri Logu na Vipavskem mej okrajne ceste in o uvrstitvi občinske ceste pri vasi Sobočevo pri Borovnici tudi mej okrajne da obe uvrstitvi mej Poslanec grof ednake igre » kakor je bila včerajšnja burka „Slovenec in Nemec", kjer so slovenski jezik smeši. Posl ceste. Poročevalec predlaga, okrajne ceste izvršita. Predlog se Barbo poroca o prošnji- mlekarske zadruge v Trnovém při II. Bistrici za podporo in predlaga; da:naj se dovoli 500 gl. Posl. dr. Tavcar za- posojila vračljivega v desetletnih obrokih po 50 "gld. govarja dramatično društvo, ki ima jako těžko nalogo, pravi, da omenjena igra ni žaljiva za Slovence in poudarja, da ne spadajo v zbor take malenkostne zadeve. Posl. Kalan pripo- slovenskemu gledališču, da naj gleda na to, da se ne predstavljalo kaj neuravnega. Posl Lenarčiču se zdi, roca bo ; WĚĚJĚtĚtĚĚEKjFEtĚ da je pri gledališču, nastavljenega preveč osobja, in priporoča dežťlnemu odboru, da naj varčuie. Posl. dr. Schaffer poudarja da - imajo vse tri pri gledališču nastavljene osobe dosti delà. Posl. Lenarčič predlaga resolucijo, da naj deželni odbor skrbi za to, da se napravi shramba za glediščine dekoracije in opravo. Ta se zdaj kvari, ker so prostori, v katerih je spravljena nedostatni. Posl. dr. Schaffer potrjuje poslednje in na-znanja, da bo deželni odbor pripravil primerno shrambo za muzejske in gledališčne namene. Račun' in proračun se odo-brita ter sprejme Lenarčičeva resolucija Posl. dr. Papež po- Jelovšek poroča o prošnji županstva v Trzinu za odpornoč -m JZ ' M ft proti povodnjim potoku Pešata in za uvrstitev neke poti mej okrajne ceste. Zadeva se izroči deželnemu odboru v poizvedovanje in poročanje. Posl. Grlo b o čni k poroča o prošnji občin Breznica in Begunje za uvrstitev občinske poti od Begunj do Žerovnice mej okrajne ceste. Prošnjo je podpisal posl. Ažman in se je izročila deželnemu odboru v poizvedovanje in poro- čanje. Posl. dr. Papež poroča o prošnji občine Račina za podporo za osuševanje račenske doline Prošnja se odstopi deželnemu odboru, škov za osuševanje. vlado zaradi ustnovitve javne hiše v Ljubljani. naj tudi državo pritegne k pokritju stro-Posl. Po vše in Uw ariši interpelujejo Prihodnja seja bila dne 17. febr. IS — Volilcev v peti kuriji je v Ljubljani 6519. Ti volijo kakor znano razdeljeni v 6. okrájev skupaj 59 volilnih mož Volitve vršile se bodo po novi določitvi one 4 -marca od 8. ure zjutraj do 1. pop. in od 3. pop. do 6. ure zvecer. Za vse okraje bo poslovalo po najnovejem določilu 14 volilnih komisij. — Z zgradbo novega poslopja na mestu prejšnje takozvane meščanske bolnice v Spitalskih ulicah se prične takoj. Zidarska tesarska in kamnoseška delà so že oddala, istotako dobava Železnine. Določeno je da ima biti zgradba pod streho do 15. okt. 1897 iu popolnoma dovršeno mora biti poslopje do 1. nov. 1898. Stroški za novo zgradbo bodo znašali čez 300.000 gld. — Slovensko planinsko društvo je imelo dne 15. februvarija zveČer v Narodnem domu v Ljubljani poučno-za-bavni večer, pri katerem je društveni častni član preč. gosp. župnik Jak Aljaž predaval jako zanimivo 0 svoji iznajdbi, 0 optienem telegrafu. Za hribolazee je ta iznajdba neprecenljive vrednosti. — Muzejsko društvo za Kranjsko je imelo dne 15. februvarija svoj občni zbor. Predsednik g. ravnatelj Sene-kovič je poudarjal, da društvo ne najde zasluženega zanimanja pri občinstvu Društvo šteje le 239 članov, 20 manj nego minolo leto Zanimivi so predlogi, katere je stavil g. ravnatelj Subie in katere je občni zbor soglasno sprejel. Predlagal je, da naj bi se v Ljubljani ustanovila opazovalna štacija za potres in naj bi se v to sviho naprosilo učno ministerstvo za potrebni seismograph ; dalje da naj bi se izposlovalo pri c kr. centralnem geologiškem zavodu, ki ravno sedaj po svojih or-ganih preiskuje dežeio kranjsko v geologiškem oziru, da bi tudi deželni muzej dobival po eden komad najdenih rudnin in konečno, da naj se društvo obrne do občinskega sveta Ijub-ljqnskega s prošnjo, naj bi vpeljalo primerno poludnevno znamenje, kar bi bilo tem laglje mogoče, ker ljubljanski grad menda v kratkem pride v last mestne občine. — Umri je v Metliki dne 8 februvarija g. F. Zalokar, mestni župan, okrajni zdravnik v. p. in ravnatelj 1. dolenjske posojilnice. Mož je bil zelo delaven na gospodarskem polju. Bodi mu blag snomin ! — Umri je v Ljubljani dne 16. februvarija Anton Premk, c. kr. višji poštni kontrolor v. p. in posestnik v starosti 66 let. Vrlemu rodoljubu bodi blag spomin ! — Poboj. 14 febr se je pri nekem plesu v Zadobrovi pri D. M. v Polji pod Ljubljani vnel pretep, pri katerem je bil Valentin Cajhen tako nevarno zaboden z nožem, da je kmalu na to umri. — Poskušen samomor. C. kr. okr. sodnik iz Mo-kronoga gosp. Starič si je v hotelu „Lloydk< v Ljubljani dne 12. februvarija přeřezal vrat Našli so še živega in ga přivedli v bolnico, kjer ga upajo še ohraniti pri življenju — Železnica Divača Loka. Znano je, da pri osrednji vladi na Dunaju prevaguje namen, da naj bi se kot druga železniška zveza v Trst gradila proga čez Ture in kot po-daljšek te Bohinjska železnica do Gorice. Shod odposlancev deželnih odborov, trgovskih zbornic in mest ki so najbolj in-teresovani pri novi nameravani železnici je pa dne 28. julija 1890 v Celovcu spoznal za najbolj primerno drugo železniško zvezo s Trstom progo. ki bi šla od Celovca preko Karavank do Loke in dalje do Divače. Z ozirom na zgoraj omenjeni namen vlade torej se je občinski svet celovški obrnil do deželnih odborov Češke, Moravske, Nižjeavstrijske, Gornjeavstrijske, Koroške, Kranjske, Istrije in Trsta ter na trgovske in obrtniške zbornice v Pragi, Brnu, Olmucu, Hebu, Plznu, Bude-jevicah, Dunaji, Lineu, Ljubnem, Gorici, Ljubljani, Rovinju in Celovcu, da naj bi se sredi meseca marca zopet sešel v Pragi ali Budejevicah shod odposlancev, ki naj bi storil potrebne korake v namen opustitve nameravane proge in zgradbe železnice Divača-Loka. — Koliko Ljubljana na leto potrebuie. Po uradnem izkazu se je leta 1896. daću podvrženega blaga v Ljubljana pripeljMo, kakor sledi: 23115 litrov ruma, araka, rozolje in likerjev, 1051 hektolitrov žganjevca, 804 hl ž^anja, 18102 M vina, 2517 hl vinskega mošta, 76 hl sadnega mošta, 21490 M piva, 1306 hl kisa, 3905 volov, bikov, krav in telet nad jedno leto starih, 8006 telet do jednega leta starih, 3398 ovac, ovnov, koz, kozlov in koštrunov, 3742 jagujet. kozlicev i» prašičkov do 5 kg, 368 prašičkov od 5 3o lS^/a kg, 7252 prašičkov nad 19y2 kg ttžkih, 872 met svežega, nasoljenega in prekajenega mesa, salam in klobás, 11190 puranov, gosij, rac in kopunov, 35409 parov kokošij, piščet in golobov, 325-srn in divjih koz, 2486 zajcev, 558 kg razsekane in erne divjačine; 381 fazanov, divjih petelino^ in divjih kokosij ; 468 gozdnih jerebic, kotornov, divjih gosij in rac, kljunacev in divjih golobov ; 63 lisk, kozic in potapljavk ; 18 tucatov drozdov, brinjevk, prepelic in škrjancev; 105 met. stotov rib in školjk iz morja, rek in potokov, potem ribjih iker in sardin[; 150 met. stot. klinov, navadnih morskih rib, polenovk, sla-nikov, rako\T, polžev in ostrik; 1484 met stotov riža; 55.744 mot stotov moke, pšena, škroba, pekarij, sladkarij, malega kruhka in prepečenega kruha ; 28 769 met. stotov sena, slame in otrob : 382 met. stotov zelenjave ; 7.697 met. stotov, svežega sadja ; 714 met stotov suhega in vloženega sadja 1, 4399 met. stotov ovsa v zrnij ; 726 met. stotov masla, staa-rinovih in lojnih sveč; 37 met. stotov loja in tolšče; 54.1 met. stotov svinské masti, sala in slanine; 527 met. stotov mila ; 725 met. stotov sira; 1,298.414 jaje; 1696 met. stotov ko-nopnega, lenenega in goršičnega olja ; 275 met. stotov oljki-nega, mandelnovega in orehovega olja; 30.485 kubičnih me-trov trdih drv, borovega in brinjevega le3a ; 4.910 kubičnih metrov mehhih drv in butaric; 2.420 met. stotov oglja ; 301 571 met. stotov premoga in koaksa. — Mejnarodno zrakoplovenje. Včeraj so izpustila iz Pariza, Strassburga in Berolina zrakoplove, opremljene z meteorologičnim orodjem, zaznamujočim vse samim od sebe. Ob ednem so spustili tudi druge obljudene zrakoplove. Mogoče je, da se pokaže tudi pri nas kateri teh zrakoplovov. Ce se' to zgodi, naj se zaznamuje natančno čas in smer plovenja in naj se to naznani ali meteorologični postaji ljubljanski ali pa naravnost c kr. osrednjemu meteorologičnemu zavodu na Dunaju. — Dolgoletni jetnik. Te dni izpuščen je bil iz državne ječe v Jolietu v Ameriki člověk, kateri je prebil 28-let med štirim zidovjem. Njegovo ime je Louis Jackson. Osem^ najst let star ubil je Benjamina Raney, vsled česar je bil obsojen v dosmrtno jtčo, sedaj pak ga je guverner Altgeld po-milostil. 1. oktobra leta 18t>9. doveden je bil v ječo v JolietT tedaj ni znal ni brati, ni pisati, danes razumi eno in drugo, zraven se je zelo izobrazil. Star je 56 let. Za časa, ko je bii zaprt, odpuščenih je bilo iz jolietske državne kaznilnice 11000 kaznjencev. . — Čudna strast. V Anamosa v Ameriki je umrla gospa Elija Carson, katera se je v svojem življenju blizu 250krat vozila čez antlantiško morje. Ko jej je nje mož umri leta 1864 , je prišla na povabilo njenega brata s svojimi ma-íimi hčerami v Ameriko Dve leti na to jej je brat umri ia zapustil premoženja blizu pol milijona dolarjev, nato se je pri-čela voziti skoraj neprenehoma s parnikom „Lucania" iz Ame-merike na Angleško in zopet nazaj. Minolo leto jo ;e hotel dati nje zet pod kuratel, ali njegov predlog je bil odklonjen ia v zahvalo zato je volila 1000 dolarjev, vse ostalo premoženje pa je volila častnikom in pomoršcakom parnikom „Lueania*. — Tatvinska lovca in orožnik. Blizu Godinga je orožnik Ulrich naletel na dva tatvinska lovca in ju hotel are-tovati. Tatvinska lovca sta ga umorila, potem pa zbežala v gore. - 79 — Zaprli» Na Dunaju so zaprli dne 10. t. m. Janeza Stasnega, ki je v Mislevici na Českem umořil hči tamošnjega vrtnarja Marijo Farnik in jo oropal. Stasny je stanoval pri Farnikovih in jim pomagal delati Živeli so stari Farnik, njega hči in on sam v posebni hišici. Hči je gospodinjila. Stasny je dobro vedel, da ima stari Farnik dosti denarja in je že dolgo premišljal, kako bi přišel do tega denarja, potem jo pa pobegnil v Ameriko. Farnik je nedavno umri in zapustil svoje imetje hčeri. Sedaj sta Marija Farnik in Stasny sama stanovala v hiši. Poslednji je sklenil dekle ubiti in oropati. Ko je devojka spala po noči, je vzel sekiro in jej razbil glavo. Po tem se je umil, ker je bil krvav. Potem še ulomil v vse Uff f - M w omare, pobral precej denarja, revolver, hranilnicno knjižico in odpotoval v Prago, da potuje od tod v Ameriko. Na potu v Prago je izvedel v železniškem vozu, da brez dokumentov ne more v Ameriko. Peljal se je na Dunaj, da ondu dobi potrebne dokumente. Na Dunaju ga je přijela policija, kateri je svoje zločinstvo přiznal. — Stroga kazen. Šestnajstletni Peter Koch v čikagu bil je te dni obsojen na 10 dolarjev globe, ker je nekemu dečku, ki je prodajal novine „Tribune" vzel jeden iztis. — Gostilne v Čikagu. Ob novem letu se je nahajalo v Čikagu 6000 gostiln, městu morajo plaćati 3 milijone dolarjev za toČilno pravico. Pivovarnarjev je v Čikagu 49. V čikagu se izpije na leto pijaČ v vrednosti 15 milijonov dolarjev. — Bankeroti 1, 1896. Preteklo leto je bankerotiralo t » v Zjedinjenih državah več ljudij, nego katerokoli leto popřed, namreč 14 980 s svoto 225 milijonov dolarjev. — Nesreča pri grajenju. Y Liskárgu v Angliji se je podrl oder pri grajenju nekega vijadukta blizu postaje Men-heinot. 12 delavcev je palo 150 metro v globoko in se ubilo. — Tatvina pri dragoceninarju. K diagoceninarju Mercieru v Nizzi prišla sta dva tujca nekaj kupovat. Porabila sta to priložnost, da sta ukrala nakit, vreden 60.000 frankov. — Pogorela je vojašnica v Rostovu v Rusiji. Pet-najst voj ako v je zgorelo Dva sta se smrtno nevarno poško-dovala, ko sta poskakala skozi okna. — Prvi albanski stávec. V tiskarni „Bosnische Post" je bil te dni oproščen tiskarski učenec Ivan Veljalo iz Albanije. To je prvi Albánec, ki se je izučil tiskarstva. — Potres so imeli na več krajih na Siciliji in južni Italiji dne 12. t. m. Škode posebne ni napravil. — Župan — slepar* Lvovski listi javljajo da je sodišče dalo zapreti lvovskega župana Sternina pl. Buczacza radi zlorabe uradne oblasti. . ft ti ^ . « — Umor v železniškem vlaku. Iz Bruselja se poroca: Z brzo vlakom iz Pariza v Brusel j vozeČ se gospod je bil na belgijskih tleh v vagonu umorjen Morilec ga je oropal in truplo vrgel skozi okno, kjer ga je našel železniški čuvaj. p* v — Castniki — vohuni. V Levovu je policija are-tovala umirovljenega stotnika Vanička, vodjo pripravnice za jednoletne prostovoljce, in nekega umirovljenega nadporočnika, ker je dobila dokaze, da sta ta dva avstrijska častnika bila — ruska vohuna. — Za poskušen samomor kaznovan. Igralec Balla v Aradu se je pred nekaj tedni poskusil mej predstavo na odru umoriti. Ranil se je sicer smrtnonevarno, a vendar še okreval. Zdaj ga je policijsko ravnateljstvo obsodilo na 50 gld. globe, ker je s tem, da se je na odru poskusil usmrtiti, grešil — zoper gledališke předpise. — Šolsko poslopje se je podrlo. V Pereyu v Arne-riki se je podrlo z opeko zidano šolsko poslopje in bilo v razvalinah pokopanih 25 otrok in učiteljica. Mnogo otrok in učiteljica je tako nevarno poškodovanih, da se je bati za njih življenje. — Strašne ženske. V Szbelyju blizu Temešvara je prišlo sodišče celi vrsti groznih hudodelnic na sled. Aretovala je doslej osemnajst žen, glede katerih je sumilo, da so zastru-pile svoje može. Sodišče je dalo mrliče izkopati in zdravniški izid je pokazal, da so bili možje rez zastrupljeni. Ženske so umorile svoje može, da so mogle brez ovir občevati s svo-jimi ljubimci. ■ » — Dobra sestra. Blizu Velike Kaniže na Ogerskem bile bi se te dni morale zaročiti hči nekega vaškega sodca z nekega posestnika sinom. Dekle se ni upalo očetu povedati, da si je izbralo drugega, lepega hlapca, upalo se je pa s svojim zaljubljencem pobegniti. Tako bi bila morala biti za-roka, ali neveste ni bilo. To pa jih ni dosti niotilo. Ženin je spoznal, da je nevěstina sestra ravno tako lepa in ljubeznjiva, in izjavil je, da bi se ž njo poročil. Ta je bila tudi zadovoljna in vsemu je bilo pomagano iz zadrege. — Ogenj v cerkvi. V Drazdanah je pogorela protestantska križna cerkev. Ogenj je bil nastal ob neki poroki. Hitro se je razširil po vsej cerkvi. Ta cerkev je bila jedna najlepših v Dražianah. Pogorela je že večkrat in jedenkrát so jo bili z bombardovanjem mocno poškodovali. V letih 1764 do 1781 so jo bili popolnoma prenovili. — Oropana menjalnica. V Temešvaru zaprli so nekega Simona Petru a, katari je cekine kar zapravljal. Pri njem so našli še 240 rumunskih cekinov. Přiznal je pri policiji, da je vlomil minoli mesec v Turnu Severinu v neko rumunsko me-njalnico in odnesel mnogo denarja. Rumunska oblastva so se obvestila 0 tem dogodku. — Mnogo po svetu. Pred dunajskim deželnim sodi-ščem je bil te dni obsojen zaradi tatvine v osemnajstmesečno ječo 361etni dimnikar Henrik Menzi. Bil je že kaznovan za- m ^ m 0 radi tatvine 21krat v raznih deželah. Menzi je v svojem življenju prepotoval Nemčijo, Francijo, Anglijo, Sudan, Prednjo in Zadnjo Indijo. Naposled je dobil službo pri dunajském zve-rinjaku, kjer pa ni dolgo ostal. Ukral je neko 10 gld. vredno kaseto, jo razbil, misleč, da je denár v nji. Zaradi tega je přišel v ječo. — Vihar in hud mraz imeli so zadnje dni v Rusiji. Vihar je potrgal mnogo telegrafskih in teleíonskih z vez. Tudi več ljudij je ubitih in poškodovanih. — Požar v Bakun. V Bakun, kjer dobivajo surovi petrolej v veliki meri, je te dni bil nastal silen požar. Pogorelo je pet velikih skladišč za surov petrolej in 29 vrtalnih stolpov. Škode je nekaj nad milijonov. — Poboj v Braziliji. Indijani so napali rusinsko na-selbino Moeno v državi Parana v Braziliji. Pobili so devet-najst ljudi. Vlada je poslala, ko je izvedela, kaj se je zgodilo, policijste v njih varstvo. Vzela je pa v službo nekaj posebnih stražnikov v varstvo kolonije, kateri so vajeni po gozdih zasledova i Indijane. — Veleposestnik Pfeifer je te dni umri v Pragi in v svoji oporoki naročil, naj njegovo truplo odpeljejo v Grotto in ondu sežgo. Zato se mu je odrekel cerkveni blagoslov pri odpeljavi trupla iz Prage. — Samomor. A Vanda, hči nekega iz Levova na Dunaj došlega trgovca, je skočila iz Četrtega nadstropja na cestni tlak in se ubila. Mešalo se jej je v glavi. Prepeljali so jo bili na Dunaj, da jo izroČe v blaznico. Tržne cene V Ljubljani dne 13. febr. 1897. Pšenica gld. 9 - kr. rž gld. 6-70 kr., ječmen gld. 5.50 kr., oves gld. 6*50 kr., ajda gld. 7*20 kr., proso gld. 6'— kr., turšica gld. 5'— kr., leča gld. 12-— kr., grah gld. 11'— kr., fižol gld. 10 — kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) 80 - Sprej mej o se Loterijske srečke. V Lineu dne 13. febr. t. 1.: 65, 85, 63, 28, 48 kateri gostilničarje in zasebnike na deželi obiskujejo, nudi se jim prilika prevzeti zbirko lahko razpečajočih řeči od dobro stoječe t\rdke; visoka provizija jim je zagotovljen i. V Trstu dne 13. febr. t. 1.: 35, 57, 30 66, 23 V Pragi dne 18 fťbr t 17, 46 44 60 Ponudbe pod : ,, Agent 100" , pošiljajo naj se poste f . % . w restante Hauptpost, Graz. Največja zaloga aznega semena na pr. večne nemške detelje (lucerne), štajarske detelje, in-karnatke, turške in travniške detelje, raznih vrst velikanske pese, ki je splošno znana kot najboljša krma; potem travná semena za suha, mokra, peščena ali ilovnata tla. Velika zaloga raznih semen salate, kumar, peteršilja, zelene, sladkega gralia, fizola drugih zelenjadnih vrst Mnogobrojnega poseta prosi (i) PETFR LASSNIK v Ljubljani. sukneno Jeden odrezek 310 m dolg zado-stuje za jedno obleko za gospoda in velja le ) » y> 410 4-80 6 7 74 9* 10-50 dobre pristne naj bolj še ' ovčje fine finejše . najfinejše) volne 1 odrezek za črno salonsko obleko gld. 10 Blago za vrhne suknje, loden, peruvien, dosking. Blago za državne in železniške uradnike, grebenčasto in ševejot blago, razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana (i) sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ako se naravnost od nas naroči, kakor Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako tovarniških cenah brez krojaškega zasebne naročnike zelo oškoduje. Jedino pravi (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju in tovarne farmacevticnih paratov A. Thierry-ja V svrho varnosti ob- Rogatec-Slatini. činstva pred nic- Preskušen vrednimi ponareja-nji nosim od sedaj nadalje to-le oblast- veno registrováno varstveno znamko. potrjen oblastev. zdravstvenih Najstareje, najpristneje. najre elneje najoeneje ljudsko mačo zdravilo, plućne bolesti tranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta \saka steklenica s srebrno kapico, v katero njena moja tvidka Adolf Thierry, lekarna gelju varhu". V&ak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe leno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni nejo tem n č vrednejo ponaredbo Pazi natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Pona-rejalce in posnomovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre