-----    54    -----
Politične stvari.
Govor poslanca Črneta
o adresini debati v državnem zboru.
Po stenografičnem zapisniku.
Gosp6da moja! v 8. seji tega si. zbora je častiti predsednik te zbornice dr. Kaisersfeld svoje stališče zaznamoval z le-temi besedami:
„Kedar gre za državo, za njen obstoj, za pogoje tega obstanka, tačas imajo za nas prepričevalno moč le pričujočno8t, le resnične potrebe narodov in le evropske zadeve".
On se je vstopil na to stališče, da bi dokazal, naj ostane ustava, kolikor je koli mogoče, nedotekljiva.
Dobro, gospfida moja! jaz pritrjujem temu stališču, — on je naj visi, on je merodajni, vse drugo se mu mora podvreči. Jaz mu potrjujem, toda po ravno tem vodilu pridem do ravno nasprotnega sklepa.
Jaz mislim in upam, da mi tudi vi, gospoda moja, ne bote ovrgli, da država, ktera se je tako osnovala in vredila, da nobenega razširjenja ne prenese, da razširjenja ne želi in želeti ne sme, jaz rečem, da si je taka država že sama jamo skopala. V takem stanu je zdaj Avstrija vsled svoje sedanje ustave. Pomno-ženje in razširjenje Avstrije na jugu z Italijani in Slovani, ali povekšanje Avstrije na vzhodu z Rumuni ali Slovani, ali razširjenje Avstrije na severu s Slovani, bi na vsaki način le še pomnožilo naše ustavne zadrege, naše ustavne homatije, kterih se nam dandanes že tako
55    -------
nika.  Tako pomnoženje imelo bi ta nasledek, da
L? mazdai ustavo podpirajoča večina spremenila, ter bi
SetaVa še hitrejše, kakor se bo tako najbrže zgodilo,
razru^j       ^^ ustava glede  teh treh vetrov že tako
1 bo stoji    kako  slabo stoji  še le na četrti strani,  to
?e  proti  Nemčiji!    Proti  tej   strani   se  je   Avstrija   po
oii sedanji vnanji politiki   in  novi  ustavi  v živo na-
skrižie  postavila.    Avstrija,   ktera  domd   na   vso  moč
atralizuje   na Nemškem zagovarja različnost nemških
odov    zagovarja  obstanek  posamesnih državic in njih
zgodovinske pravice.
Kazširjenja Avstrije na tej strani si ni mogoče drugače misliti, kakor tako, da bi se sedanja ustava prej morala premeniti.
Da je taka sama sebi nasprotna politika vničiti sočutje ne samo avstrijskih narodov, temuč tudi vesoljnega nemštva; tega, gospoda moja, mi gotovo ne bote
tajili«
Jaz  rad in  lahko  verjamem,  da  gospodje  iz  une
strani (levice), kteri so nemškega rodu, obžalujejo, da so Avstrijo pahnili iz Nemčije; jaz rad in lahko verjamem, da ti gospodje žele z Nemčijo v politiško zvezo stopiti; jaz rad in lahko verjamem, da cel6 hrepene* gospodarstvo v Nemčiji Prusom iz rok vzeti ali saj ne samim pustiti, ako bi bilo mogoče. Pa verjemite mi, gospoda moja, da to doseči ste vi sami pot zaprli, in to ravno po sedanji ustavi. Glejte, ravno to, kar Prusom očitate, da bi Nemce od njih odvrnili — namreč silno centralizacijo — ravno to delate vi še šilniše domd v svoji hiši. Razloček je le ta, da Prusija centralizuje enorodne, Avstrija pa premnogorodne elemente.
Avstrija s svojimi narodi — in to prosim dobro premisliti — pod zastavo centralizma Prusiji nikdar ne bode kos, in to iz dveh vzrokov ne. Prvič zato ne, ker dve tretjini avstrijskih narodov te zastave za svojo ne spoznate, in bi se le šiloma morale pod to zastavo zediniti, drugič pa tudi zato ne, ker Avstrija Nemcem pravi, da je ravno ta pruska zastava — centralizacija — Nemčiji škodljiva, in vendar tudi Avstrija to zastavo za svojo spoznava.
Ustava tedaj, ktera Avstrijo v tak stan deva, da ne more in ne sme razširjevanja več želeti, — ustava, ktera Avstrijo s svojimi narodi in z vsem nemškim ljudstvom v nasprotje in razdvoj pripravlja, se menda vendar ne more za dobro spoznati in braniti.
Gospoda moja! vi mi bote na dalje gotovo pritrdili, da država, ktera se tako osnuje, da se svojega poklica, svojega namena in poslanstva iznebi, sama sebe izda> In glejte! v takem stanu je Avstrija zdaj zarad svoje ustave.
Vsaka velika evropejska država ima svoj namen, svoj poklic. Rusija gleda, kako bi Carigrad v pest dobila; Prusija misli Nemce zediniti v eno državo; Francija dela naklepe po Renu; Italija hrepeni Rim, Trident Ja jadranske bregove pograbiti, — a Avstrija pa nima nobenega namena, in ga tudi imeti ne sme in ne more, in sicer ravno zato ne, ker jej tega njena ustava ae dopušča.
Nekdaj pa je bilo to drugače. Nekdaj je imela Avstrija ta namen, da je krščansko omiko in zapadno-Bvropejsko civilizacijo zoper barbare polomeseca na vzhodu varovala in med-nje širila. Oprostenje Beča turških oblegovalcev, oslobodenje Ungarije iz turškega jarma, vzetje Beligrada z naskokom so preslavni spo-"ociinki njenega poslanstva, njenega namena.
Dandanes se je Avstrija tega poklica iznebila, ter Sa svojemu skuševalcu Rusu — odstopila. Sama pa je Postala zaveznica in braniteljica turškega polomeseca! —
Iz vsega tega menda vendar naravno sledi, da sedanja avstrijska ustava ne more prava biti.
Nadalje. ^ Ako se kakošna država tako osnuje, da je v nasprotji^ s poglavitno idejo svojega časa, — da je v nasprotji z idejo narodnosti, ktera dandanašnji države stvarja in podira, moram reči, da je takošna država naravnost v nasprotje z vsemi velikimi državami izobražene Evrope, ktere stoje na tem načelu in se opirajo na večino svojih ljudstev. Avstrija pa prezira dve tretjini svojih narodov. Taka država — in ta je Avstrija s svojo sedanjo ustavo — se je vstopila na tisto podlago in v tisto vrsto, v kteri v Evropi samo Turčija še stoji, ktera se tudi opira na manjino svojih ljudstev. Prav iz tega vzroka pa tudi druge velike države njo ravno tako kakor Turčijo za stvar imajo, ktere razpad čaka, in ktera le še zato obstoji, ker velike države niso še enih misli, kako bi jo med-se razdelile.
Gospoda moja! ako kako državo — in jaz mislim tukaj Avstrijo — sosedje obdajajo, kteri si želč svojo državo povekšati, in jej groze7 z orožjem narodnosti, ona pa večino svojih ljudstev od sebe paha, moram reči, da taka država se ne oropa le sama svojega naj-ostrejšega orožja, temuč tudi sama tira večino svojih ljudstev v tabor svojih dušmanov.   (Pravo! na desnici.)
Moja gospoda! vsemu temu kriva je sedanja njena ustava!
Poslednjič. Ako se je država tako osnovala, da dvema tretjinama prebivalcev avstrijsko rodoljubje, avstrijsko zavest in sočutje do previsoke carske rodovine v korenini zataplja, taka država si je tudi vse druge moči v nič pripravila in zadušila, sama pa je mrt-vola postala.
Taka je Avstrija vsled svoje sedanje ustave! To sodbo čez Avstrijo je izrekel politikar, kteremu gr6 dandanašnji  v Evropi prvi glas, — ta mož je Napoleon III., car francoski.
Jaz mislim tedaj, da misleči človek mora neho-toma priti do tega sklepa: sedanja ustava je skoz in skozi napačna, in kdor se je drži, on Avstriji jamo koplje.
Taka in enaka premišljevanja so menda bila, ktera so možu, ki je nekdaj v vaši sredi visokočeščen vodnik bil, in kterega ste tudi na ministerski klopi še slavili, to misel vdihnila, da je za Avstrijo naj veča potreba, da se z vsemi narodnostmi stori pogodba. Ta mož je moral pasti zarad svojega boljšega prepričanja. Pa dovolite mi, da vas prašam: ali je zato nevreden Av-strijan postal? Po vaših mislih: da! Toda prihodnost, in ne jako daljna, bode nas najbrže kaj druzega učila. —
Take in enake misli so najbrže bile, ktere so tistemu gospodu, kteri našo vnanjo politiko v rokah nosi, in kterega ste vi, ni še davno, skoro obožavali, kteri je sam rekel, da je dober Nemec ostavši dober Avstrijan postal, take in enake misli so morale temu gospodu po glavi rojiti, in so ga k spoznanju pripeljale, da Avstrija se mora poprijeti politike, ktera porazumljenje dela med avstrijskimi narodi.
Ali je pa ta gospod zato slab Avstrijan postal? Vi porečete: da! Saj adresa večine za njega ni druga kakor nezaupnica, zlasti pa še, ako se jej pridružijo besede, ktere je una (leva) stran te hiše govorila: podrite ga! pade naj ! (klici na desnici: Prav dobro!)
Toda kaj pomaga, naša nezaupnica ga ne doseže. On po svoji visoki službi ne sme gledati na to, da bi to ali uno stranko, to ali uno narodnost zastopal; njegov namen mora visi biti, on mora Avstrijo zastopati. Ako je toraj on s svojega visokega stališča glede se izrekel za  porazumljenje med narodi — in  to je tukaj
de
-----   56   ___
vpričo nas storil — je to gotovo znamenje,  da je tako porazumljenje za Avstrijo neobhodno potrebno.
Kaj pa pomeni porazumljenje avstrijskih narodov? Gotovo mi boste pritrdili, da je to vprašanje zato važno, in jaz na to vprašanje odgovarjam:
To porazumljenje pomeni novo življenje v vseh delih Avstrije; pomeni poživenje avstrijskega rodoljubja in sočutja do cesarske rodovine pri vseh avstrijskih narodih; pomeni poravnanje Avstrije z duhom sedanjega časa, z idejo tekočega stoletja; pomeni nadaljevanje nekdanjega slavnega poklica avstrijske države; pomeni poslednjič nastop take vladne sisteme, ktera bo kos tudi zunaj Avstrije si dobiti prijatlov.
Vi, gospoda moja, nam očitate in pravite, da mi — manjšina — nobenega programa nimamo, da smo ne edini in da vsak kaj druzega hoče.
No! gospoda moja, jaz vam moram povedati, da vse to, kar sem vam zdaj pravil, da vse to je program manjšine. Jaz vam rečem, da v tem programu je ze-dinjena vsa opozicija, — ta, ki je v ti zbornici zbrana, in una, ki zunaj hiše stoji, da se v tem programu strinjajo vsi njeni nameni, kteri niso drugo kakor ojačenje Avstrije. (Pravo! na desnici.) Ta namen pa ima opozicija zato, ker ve in vidi, da ohra-njenje in omočenje Avstrije je najboljše poroštvo tudi obstanka in ohranjenja nasprotujočih narodov.
Ta program pa ima v sebi adresa manjine, ne pa una večinina adresa.
Vidite toraj, gospoda moja, da opozicija ima svoj program, da je zastran njega edina, da je ta program avstrijski, in da za to opozicijo stojite dve tretjini avstrijskih narodov.
S praznimi besedami, z zvijačami ali celo s podti-kavanjem druzih namenov ali z natolcevanjem, naj se to dela s posamesnimi možmi ali celimi narodi, se ne bo dalo dokazati, da ta program ni pravi, ne izpeljivi in ne potrebni! (Prav dobro! na desnici.) Tako natolcevanje in podtikanje bo toliko hujše, kolikor manj ima v sebi resnice, na njih začetnike — natolcevalce — bode telebnilo. (Pravo! na desnici.) Ista osoda bo zadela tudi tiste črnovidne preroke, kteri iz gole samosebnosti na vse vetrove nesrečo prerokujejo. Jaz mislim, da ta beseda ostane vekomaj resnična, da za Avstrijo je le tista ustavna osnova prava, ktera je tudi prava podlaga za blagor in srečo vseh njenih narodov.
Posebno znamenje večinske adrese — kar je tudi vzrok, da jo vsak dober Avstrijan po pravici obsoja — je to, da molči na tisti klic prestolnega govora, s kterim se cesar do vseh svojih narodov obrača in na kterega tudi gotovo veliko važnost stavi* Ta klic so namreč besede njih c. k. apostoljskega Veličanstva na vse narode, kakor se bere v 11. oddelku prestolnega govora. Prosim, da mi gospod predsednik dovoli, da ga berem. Glasi se tako-le: ,,Jaz sem gotov, da so vsi moji narodi z mano vred prepričani, da se bo slava častne preteklosti le po dobrem spoznavanji pričujoč-nosti ponovila, brez tega spoznanja pa se zn& le prelahko zatemniti. Zato se tedaj tudi jaz v tej zadevi zanašam na tiste rodoljubne misli svojih narodov, na ktere se jaz in moji spredniki še nikdar nismo zastonj zanašali. Jaz se na to zanašam, ker mislim, da bo premišljevanje, da blagor države je tudi porok resničnega blagra in sreče kraljestev in dežel, vendar nasprotne namene zedinilo, in jih zediniti mora".
No, gosp6da moja, jaz sem adreso večine bral in bral, pa odgovora na klic Njegovega Veličanstva v njej nisem bral.
Ali morebiti je to prava misel avstrijske slave in njene častne  preteklosti,   da   se   ustave  nepremekljivo
držimo? Ali je morda to pravo spoznanje pričujočnosti, da se ravno ustave po klopje držimo? Ali bo morda izvršitev sedanje ustave pravi in edini program za prihodnost?
Jaz se upam reči: V večinski adresi preteklost ni premišljena, pričujočnost ni spoznana,  pogled  v prihodnost pa je otemnjen.
Pa mi bo morda kdo kazal 8. oddelek večinske adrese. Kaj pa ima prav za prav v sebi ta 8. oddelek in kaj je njegov pomen? 8. oddelek večinske adrese ni drugo kakor obožovana podoba, ktera predstavlja nemško tretjino, pred ktero bi dve tretjini avstrijskih narodov kleče, prose" in mole* trepetati imeli, ter se jim pravi: bodite pridni, delajte tako in ne drugače, ako vam je drago, da se bodo vaše prošnje in želje v posvet vzele; ako pa ne, bo druga pela! — To, go-sp6da moja, je zapopadek 8. oddelka večinske adrese.
No, gospoda moja, ali je morebiti to pravi odgovor, na klic, ki ga je Njihovo Veličanstvo do vseh narodov poslalo? Ali je to prava pot, da se le en del enega naroda poda tje pred sedež Veličanstva, vsa druga ljudstva pa na stran odriva in jim besede ne dd, — to presoditi bo delo Njegovega c. kr. Veličanstva, kteremu se bo adresa izročila.
Dasiravno so avstrijske zadeve res take, da jih — naj s prestolnim govorom rečem — vsak rodoljub neizrekljivo obžalovati mora, vendar nam bo le še potrpežljivosti treba, ker naše reči danes nekako tako stojč, da so krivci tudi sodniki. Ker je pa tudi naravno, da nobena vlada ne odstopi rada od tega, kar ima v rokah, in ker se od nas ne bo pričakovala Kodrusova krepost, čeravno ne grč za naše življenje, temuč edino le za zapuščenje sedežev v tej hiši, si mora opozicija le to tolažbo delati, da čas ni daleč, ko bote stara avstrijska sreča in pa sila okoliščin sedanji stan pre-menili.
Za zdaj nimamo druge tolažbe, kakor to, da smo brane in glasovaje za adreso manjšine svojo dolžnost storili.   (Pravo! na desnici in v desnem središču*)