"V SLOGI JE MOČ" ^^^^^^^^^^^^^^^^ LIST ZA SLOVENSKI NAROD. ENTERED AT DES PLAINES, ILLINOIS. AS SECOND CLASS MATTER. ! "SLOGA" "UNITY" WEEKLY ŠTEV. (NO ) 38. __DES PLAINES ILL., V CETRtEK SEPTEMBER 25th, 19x9.__VOLUME V. LETO. Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6. 1917, on the file at the Post Office of Clevfeland, O. — By the Ordeir of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. -JL_____■ - " ....... : DELAVSKI NEMIRI. 9 H ' t Velikanski štrajk v železni industriji. v < 75.000 delavcev pustilo delo v chicažskem okrožju. Fp''" V 't®® 1 v X*'"in*1^ '^s '-1 1 » Velikanski štrajk v železni industriji se je pričel v pondeljek |g zjutraj. Delavci se nadejajo da bo, l zmaga njihova. Prvič v z godovo-I ni so jeklarnice popolnoma poči-|'( vale. Vse tovarne v Chicago, Ga-I ry, Indiana Harbor) East Chicago, Joliet, Suoth Chicago. Evan-ston, Milwaukee, De Kalb in' Ster I ling počivajo. V Gary je 97 odstotkov vseh delavcev pustilo de-lo. ... Štrajk se je pričel tnirno. Noč-p ni delavci so odšli domov, dnevni pa niso prišli, i;: Nekateri trde, da bodo tudi ru-i dokopi, železničarji in ladniški I delavci zastrajkali vprid delav-j I ceni v jeklarnicah. Nekateri tovarniški gospodarji |> pravijo da ta štrajk ni velike važ-rv nosti in pravijo, da bodo delali |: kar naprej. K v Predsednik delavske organiza-ii ; cije Saimmuel Gompers še ni iz-I' rekel svojega mnenja o štrajku, Foster''pa-^rari, dS? ;'Annunzio zasedel veliko slovanskega ozemlja. Jugoslovanska armada se ni spjoprijela z njegovomi četami, Pravi delegacija. Najvišji mirovni svet je zato, da se urede razmere ob Jadranskem morju, da postane Reka ita-''j^nska, toda nevtralna, to se pra v'> da Italijani ne bodo smeli ime ti tam svojih čet, da postanejo pristanišča in železnice mednarodne. , Ta načrt so predložili predsedhi ku Wilsonu in od njega je odvisno, kako se ibo stvar odločila. Francija in Anglija ste že odobrili ta črt. . ■ --—o--— Reka, 22. sept. — Italijani so zapovedali, da morajo državljani izročiti vse orožje. Našli so veliko pušk, samokresov in streliva; našli so tudi dve strojni puški-' Predsednik Wilson je večkrat omenil Reko v svojih govorih na potovanju. Rekel je, da hočejo I-talijani dobiti Reko iz strategič-nih ozirov, ne zato ker Lahi tam žiVe. Kakor yse kaže, ni za nobeden predlog, po katerem bi se Reka izročila Italijanom. Farrell, Pa. — Dva štrajkarja sta mrtva, dva ranjena in več vje-tih v boju s policijo. ---o—- Sharon, Pa. — En delavec mrtev, štirje ranjeni in več zaprtih. Čete imajo povelje, naj streljajo. -o—- ' Buffalo, N. Y. — En mož mrtev, trije ranjeni, eden je trileten deček. -,-o---- Pittsburgh, Pa. — En mož bo-najbriž umrl, več jih je bilo ranjenih. Fitzgerald bo visel 17. oktobra. -o-- Sodnik Robert E. Crowe je obsodil pohotneža Tomaža Fitzgerald, ki je na nesramen način pred dvemi meseci umoril petletno deklico Janet Wilkinstm^ na smrt na vešaia. 17. oktober je določen za njegovo smrt- s. l. s jastopila proti vladi. Lisjak in premetenec Fašič hoče ribariti v kalnem. Kakor vsa znamenja kažejo, ga niso ničesar naučile vse žalostne skušnje zadnjih let .'Ljubljanski Slovenec"; glasilo vseslovanske ljudske . stranke, je nastopil z nekaterimi . v« V . * 1 i*i ' ri prav ostrimi članki proti vladi. S-lovenski liberajfi (sedaj demok-ratje) so nastopili proti S- C- L. C, Imenujejo jih izdajalce in stran-karje. Dr. Korošca in Gottničar-ja, ki sta tudi domisijonirala, strastno napada ' 'Jugqslavija" in ' 'Slo Venski narod". — Kdor pozna Dr. Korošca, ta ve, da mora biti nekaj narobe v Belgradu, ako je Dr. Ko- : rošec izstopil. Z napetostjo čaka- : mo riadaljnih časopisov iz domo- : vine. ..----—iQ-- Jugoslovansko ministerstvo. Belgrad, 22. sept. — Jugoslovansko ministerstvo je demisijo-nirab, ker se more podpisati mirovna pogodba z Avstrijo. Mirovna pogodba postavlja Jugoslavijo pod avtrijsko sovereniteto; zato vlada tega ne more potrditi. S tem bi podpisala svojo lastno smr tno obsodbo. Situacija je skrajno resna. --—o- Kliče ženstvo na boj proti boljševizmu. New York, N, Y. 13. sept. Z ve likanskimi težavami in žrtvami si je priborilo * ženstvo . sveto zmago na voliščih. Po celem svetu je ženstvo dobilo svoje pravice. Ravno v tem času se je pa pojavil drug sovražnik ženske svobode in ženske časti — boliše-- vizem. Ta sovražnik je največji sovražnik ženštva. Ta pauk skuša žensko ponižati na stopinjo sužnje, postaviti jo na svetovni trg kot kupljeno blago, zapreti jo v harem in jame hudobij. Zato mora vse ženstvo na nov boj proti boljševizmu. Strašna so poročila o ženskem stališču na Ruskem. Boljševiški vodje hočejo to utajiti. Vendar zastonj! Imamo strašna poročila potrjena od očividcev, ki so sami videli, kako strašno je trpelo'zlasti ženstvo vsled "ponarbdovanja ženstva". Vsakemu človeku se mora gnjusiti, če ima le še iskrico sramu, kar so počeli. Boljševizem hoče ženi v-zeti tudi družino, toraj ho pri Litiji. Omenjena graščina je ' last neke zloglasne gospe Win- ' dischgratz, ,katera je imela med vojno tako malo zaupanja do poštenega slovenskega ljudstva, da je prosila bivšo Avstrijo za štiri : orožnike, da bi jo varovali pred Slovenci. Omenjena gospa ne razume, še manj pa da bi znala slovensko. Ko se je na dan ujedinje-nja troimenega naroda gospa slučajno peljala mimo navdušene množice, ki je dajala duška svojim patriotskim čudstvom, je tudi ga. Windischgratz parkrat vzklila: "Šivio slavia" iz strahu, da bi je "barbarski Slovenci" kaj ne naredili. Tudi mi okolični prebi valci graščine Vagenšperk imamo jako malo zaupanja do germanskih elementov, kakor so ga, oziroma ga imajo oni do nas. Za-toraj naj vzame graščino vojaštvo v svojo oblast in jo porabi v katerekoli namene, saj stanovanj, skladišč in drugega vedno primanjkuje, da se ]e na slovenski zemlji n'e bodo šopirili germanski elementi. • -o-- Umrla je v Kandiji pri Novem mestu ga. Josipina A'hačič, soproga okrajnega gozdarja. --0-—r- Podporno društvo "Fond slovenske emigracije" vrvici je svojo nalogo dovršilo, vsled česar preneha. "Fond" je prejel: Od slavne narodne vlade v Ljubljani 2000, 'od ameriških Slovencev 2376 in od društva "Krek" v Ženevi 1100 švicarskih frankov, toraj skupaj 5476 frankov. To repre-zentuje po sedanjemu stanju valute 32,212 kron. — Cela ta svota se je razdelila med podpore potrebne in vredne, slovenske emigrante, Moji intervenciji v imenu! Fonda se je tudi posrečilo ameriškemu Rdečemu križu doseči podporo za vrnitev/emigrantov v domovino in sicer so dobili potreb ni emigranti za vožnje stroške direktno od Rdečega križa, vsaki veselja in jo narediti najnesreč-nejše bitje na svetu, nesrečnejšo kot nemo iiyal. Zato, ženstvo celega sveta, organiziraj se! Združi se ! In^združeno v boj zoper vse, kar se imenuje bolševizem ali socializem." Tako je govorila voditeljica v boju za svoje ženske pravice, Mrs ankhurst. — Slovenske žefie naj bi čitale te le besede! listnica uredništva. To je zadnja številka "Sloge". Kakor je bilo že omenjeno, je Slo go kupila delniška družba "Edinost". Prihodnji teden, to je, t. oktobra, izide prva številka lista "Edinost". Vse obveznosti Sloge prevzame Edinost, zato bodo naročniki Sloge dobivali tudi Edinost, dokler jim naročnina ne poteče. Iz istega vzroka se bo povest "Križarji" nadaljevala v dnevniku Edinost. Ker Edinost nima no bene zveze z "Ave Maria", zato naj se vsi listi v zameno pošiljajo na: Edinost Publishing Co., Des ■ Plaines, 111.; Za list Aye Maria pa ostarfe stari naslov v Chicago, 111, svoto pa 200 švicarskih frankov ter deloma potrebno zimsko obleko, perilo, obuvala klobuk itd. Ustrežem prijetni dolžnosti, ko s tem gori navedenim darovalcem v imenu"Fonda" izrečem gorko zahvalo za darila. — Collonge sur Territet (Švica), dne 15. majnika 1919. — Mihael Vošnjak, bivši u-pravitelj "Fonda". ---o-i- — Duhovniške vesti. Župnijo Sv. Ruperta na Vidmu dobi trboveljski kaplan g. Jos. Šribar. Na Pernice pride za župnika g. Miloš Kristovič, doslej na Remšniku, kamor je za provizorja določen g. Martin Vrzelak iz Marenberga. Sv, Jernej pri Konjicah prevzame g. Fr. Pavlic iz Hoč. G. dekan Avgust Hecl je od nevarne bolezni okreval. --o-- Okupacija črte Beljak — Sv. Vid. Pod tem naslovom prinaša "La Tribuna" z dne 17. junija, zemljepisno škico, na kateri je debelo zarisana transalpinska železnica. Spodaj pa razpravlja sledeče: V kratkem članku, ki je pojasnjeval brzojavk^,iz Sv. Vida o važnem prodiranju naših čet'na črti Beljak — Sv- Vid, smo pred-očili veliko pomembnost tega podjetja z gospodarskega in vojaškega stališča. Naše prodiranje hoče preprečiti Jugoslavanom posest važne železniške proge, ki spaja Dunaj s Stejersko, Koroško in Kranjsko in služi trgovskemu tranzitu Zaledja s Trstom. Da pa bo imela ta akcija popolen uspeh ter zavarovala Trst in druge ja-ciji z bivšimi avstroogrskimi de-dranske luke v njih trgovski funk-želami, se mora cela transalpinska proga podvreči strogi kontroli. Po italijanskih vojakih započeta akcija mora dovesti do odstranitve vseh zaprek, ki bi jih stavili Jugoslovani na pot ekonomski eks panzivnosti Trsta. Ne zadostuje nam, če posedujemo Trbiž in Beljak, naše čete naj nadzirajo tudi železniško središče Jesenice, ob ob hribovju, ki jasno loči nemško Koroško od Kranjske izročene Jugoslaviji. Razven tega so Jesenice prvovrsten obrtniški centrum, kjer se nahajajo plavži in tovarne industrijske družbe, ki ima tudi v Skednju pri Trstu svoje plavže. Trst je bil pred vojno spojen po treh železniških progah z ozadjem. Glavna proga južne železnice teče mimo Ljubljane, Celja, Maribora, Gradca, Brucka, (od Postojne do Celja teče po jugoslavanskih tleh!) do Dunaja in na tej progi je danes kontrola otežkočena. Po sklepu miru pa se bo moral urediti tranzit blaga v Trst ali ven potom dogovora. Druga proga, ki je velikega pomena za Trst, je transalpinska, ob kateri se je zapričela naša vojaška akcija. Ta proga je tej luki neobhodna , potrebna iato ne smemo dopustiti, da bi Jugoslavija imela kakoršenkoli vpliv na njo. Mi moramo razpolagati z njo v vseh deželah, koder teče Tretja je pontebska proga, ki je pa večje važnosti za Benetke, nego za Trst. Ta ne spada, k današnjemu vprašanju kajti tja do Trbiža teče po ozemlju, ki ga mi ■ v i ■ '!- ■■ ' ■'. fil ' • nadziramo. Končujemo. Menimo, da bo ta vojaška akcija, za-pričeta na široki podlagi, dosledna. (P. P.) -o- MIHAEL TAVČAR. V soboto po prazniku presv. Srca Jezusovega, 28. junija, okrog desete dopoldanske ure je oznanilo trikratno zvonenje velikega zvona žužemberške farne cerkve, da se je preselil v večnost častitljivi starček, železnomašnik, častni kanonik, župnik in dekan, preč. g. Mihael Tavčar. Kmalu potem, opoldne, je donelo turobno zvonenje iz vseh podružničnih stolpov, koder so pustili še kak zvon, in je obveščalo vse farne soseske o tem dogodku. Marsikatera solza se je pri tem potočila. Saj je služboval g. dekan v fari skoro 40 let in je užival splošno spoštovanje. Z njim se je vlegel v grob niož, znamenit in pomenljiv, ne-le za domačo faro, ampak za celo Dolenjsko, da, za celo škofijo. Mož je umrl v visoki starosti. Rojen, let 1823, je dočakal 96 let, redka taka starost. Preživel je vse avstrijske cesarje. -p-- Namestnik eeneralnega civilnega komisarja. Trst, 16. avg. (Namestnik generalnega civilnega kon,iisaria.) Generalni civilni komisar Avgust Ciuffeill razglaša v uradnem listu, da je imenovan za njegovega po-: močnika in. namestnika državni svetnik dr. Adolf Berio- t ". j, - . .. . : . V . Delavci Podpirajte delavsko Podjetje! MI POŠILJAMO DENAR DOMOV / ' CENEJE KO NAJCENJŠI « I 100 Kron.... ...................... $.2.60 . ' i 1000 Kron..........................$23.00 I AKO BI CENE MED TEM ČASOM PADLE, PADLE BODO SEVEDA TUDI NAŠE J I . CENE. S (n ; ' * • • ' ' v- ','. I ' ' i'\: ■' ' \ ■■•'• . . • 'J i najzložneje bodete ! , Vi - ' 1 POTOVALI DOMOV V STARO DOMOVINO, AKO SE J OBRNETE NA NAS f najhitreje bodete koga * DOBILI IZ STAREGA KRAJA, AKO N\M POVERITE TO DELO I najlepše in najceneje in najhitrejše TISKAMO VSE KAR SE DA TISKATI TISKARNA JE UNIJSKA o- . Slovenski delavci ! Nase podjetje je zadružno delavsko podjetje. Sami delavci smo ga vstano-vili za se, slovensko delavstvo. VSAK POŠTEN DELAVEC SE NAM LAHKO PRIDRUŽI KOT SOLASTNIK IN DELNIČAR. ' }" .■ \ • wv • fv ' 'H,/5 "^iy'V- ^^r.Kt'' '»■.."V'tV'' 'ffli+wg W i ■1 iiiVs^V '"s > ^ ' šSfflsS ''* r;'! v'N'-m- C , ; : fi.y.'i^'^ v » 1 >, '»t % h " f m* r * v f< , 't'f » / ' aap t >l \ h-*' Edinost Publishing Company 1847 WEST 22nd STREET OHIOAOO,ILL .V."?'-?V-"-^vi^:*"' ' SI s L OG A TEDNIK ZA SLOVENSKI NAROD._ izhaja vsak Četrtek dopoldan. NAROČNINA: $ 2.00 na leto — $ x.oo za sest mesecev. _CENE OGLASOV NA ZAHTEVO.__ issued every thursday beforenoon By the "EDINOST" PUBLISHING CO. Office of Publication, Des Plaines, HI. 1847 Went 22nd Street, Chicago, 111. Subscription rates: $ 2.00 per year — $ 1.00 for six months. ~ ADVERTISING RATES ON APPLICATION._ Četrtek 25. septembra 1919. Thursday, september 25th, 1919. "ŠTEV. (NO.) 38 VOLUME V. LETO, Srečni socijalisti. : - , Nikakega dvoma ni'več, kakšno stališče zavzema narodna socialistična stranka do boljševizma. Ne samo, da so soglašali s sovietsko republiko na narodni konvenciji v Chicago, ampak so delegati kar skočili na noge in ploskali nekaj minut, ko je bil prebran sledeči manifesto; "Mi se strinjamo z ruskimi delavci, ker so ustanovili sovietsko republiko in priporočamo nemški, avstrijski in ogerski socializem, ki se bori za svobodo. Obsojamo protirevolucijo v Rusiji, katero katero podpirajo caristi in zavezniki- da bi vničili sovietsko republiko. Mi odobravamo industrijalno in politično delovanje v boju za osvobojenje delavskega stanu." Nepatrijotične principe so odbrili v sledeči resoluciji: "Ker spoznavamo težko stališče doma in drugod, zato se pridružuje socialistična stranka v Združenih državah, zbrana na prvi konvenciji po vojni, neupogljivemu delu mednarodne socialistične stranke. Mi priporočamo one oddelke socialistične stranke v Združenih državah, katere so ostale stanovitne za časa vojne." Konvencija se je razdelila v različne oddelke, kakoršnega mnenja, so pač bili člani. Najnovejša politična skupina naj bo komunistična stranka narejena po zgledu ruske sovietske republike ; člani te morajo biti sami delavci..Ta struja namerava ustanoviti šole v vseh večjih mestih, v katerih bodo učili komunizem. Imeli bodo tudi ko-respodenčne šole za one, ki ne morejo šole obiskovati. Sprejeli so tudi program za- pri Komunistična delavska stranka katero so ustanovili ultra radikalni člani na konvenciji, h kateri spadajo take nežne.duše, kakor, voditelji 1. \V. W., liaywwood in Reed, ni več dovolj dobra za te boljševike triintridesete stopinje, ki bruha ogenj in žveplo. -----o- Kmalu bodo vse težave premagane in stroji in osobje v naši tiskarni bode v redu. Razni štrajki so nas silno zakasnili. Bili smo prepričanja, da nam bode s 1. augustom mogoče imeti že vse v redu, toda prišle so razne ovire in težkoče, katere smo morali počasi odstranjevati. Pretečeni teden smo že imeli toliko urejeno, da smo tiskali več listov. Ta teden imamo že novo osobje in stroji so v redu. Tako upamo, da bode v najkrajšem času mogoča urediti vse, da bode "Sloga" izšla redno in lepo urejena,. — Naročnike prosimo za potrpljenje. Živimo pač v čudnih časih. UPRAVA "SLOGE". . -o--- Dopisi. CHICAGO, ILL. Dan za dnevom čitamo došla pisma naših rojakov iz starega kraja, iz katerih se vidi globok izraz hvaležnosti, da so prejeli poslane darove od svojcev živečih tu v Ameriki. Veselja ginjeni so,blag ravali dobrotnike, kateri so se jih spomnili še ob času, ko je bila potreba največja. Za enkrat so ti reveži pozabili vso lakoto in pomanj kanje, katero jim je povzročila nesrečna vojna. Kakor razvidno iz došlih poročil, se je glede živil vsaj deloma na boljše obrnilo, a druga poročila pa govore o slabih poljskih pridelkih, posebno, ker jim je toča vse vničila. ■ Zima se bliža, obleke in obuvala nimajo, ako se že kje dobi, so pa cene tako visoke, da posameznikom niti misliti ni, da bi kaj ku "pili, niti za potrebo ne. Da se vsaj ta beda nekoliko olajša, si je Z. J. Ž. in D. širom Amerike nadela nalogo, da vrši to človekoljubno delo. Za ves ta trud', žrtve, in dela ne zahteva nikake koristi in hvale, pač pa prosimo in želimo od strani rojakov splošne podpore. Tridnevni bazar v Pulaski dvo rani se je izvršil se precej povolj-110 z 410 dolarji čistega preostanka. Razun tega je pa še preostalo toliko lepih in dragocenih dobitkov, da smo sklenile še dvakrat imeti enaki bazar. Prvi bode clne 5, in drugi pa dne 12. oktobra, t. j. dve zaporedni nedelji in sicer v Hoerberjevi dvorani, 2131 Blue Island Ave. Zatoraj ponovno prosimo cenj. slovensko občinstvo iz Chicage in okolic, da se polnoštevilno ude leže tega bazarja in tako pokažejo ljubezen in sočutje do ubogega naroda v stari domovini. Odbor Z. J. Ž. in D. ---_o---- INDIANAPOLIS, IND. Cenjeni g. urednik: Prosim, da mi daste nekoliko prostora v listu Sloga. Sicer sem v svojem zadnjem dopisu izjavil, da zadnjikrat odgovorjam na napade na nas Slo vence v Indiauapolisu, katere napada neki J. Vivoda In zopet je ponovil svoj napad v Prosveti št. 210, dne 6. septembra. V njegovem dopisu vidimo vsakovrstno zavijanje, predbnciva nam take stvari, o katerih mu vsakdo dokaže, da niso resnične. Med tukajšnjimi Slovenci hoče delati neko nesporazumljivost med Slovenci, cerkvijo in župnikom. Ta Janez Vivoda trdi, da je vse resnica, kar je trdil v svojem prvem dopisu, toda. kar trdi, še sedaj ni dokazal, namreč, da bi bili Slovenci v Indanapolisu tako slabi, da bi spa dali v kak zverinjak ali kaj podob nega. Samo pove, da, kar je povedal je vse resnica. To je njegov dokaz. V njegovi zadnji pridigi se pritožuje, da mu je /žal za tukajšnje Slovence, ki tako slabo zaslužijo, da niti sedeža ne morejo plačati v cerkvi. Res je, da delavci ne bodo obogateli s svojim težko zasluženim denarjem. Res pa ni, kakor je g. J. pisal, da vlada tako grozna revčšina med nami, ,da ne morejo plačati sedeža v cerkvi. Čudno se mi zdi, kako, da se je ta prerdk, ki je prišel sem iz Detroit, Mich., tako zavzel za naše rojake, da bi jih rad vse naučil, a žal, sam ničesar ne zna; niti pojma nima, kako se dela v naših tovarnah in tudi ne, koliko se zasluži, da je taka grozna revšči-. na med našimi delavci. Morda računa po svoji lastni osebi, ker ničesar ne zasluži in ni za delo v ka • ki železolivarni. Kakor sem čul, • je bil on pri najtežjem delu v De-troitu, v tovarni, kjer delajo pred pašnike za, ženske. Ko pa je prišel v Indianapolis, si je vzel za svojo nalogo napadati cerkev, župnika, šolo in vse, ki niso tako ne umni, kakor on sam. Jaz bi mu pa dokazal, da dobijo nekateri naši dobri delavci od 35 do 50 dolarjev na 5 in pol dni v tednu; seveda, to velja za dobre delavce, ne pa za kricače, kakor je on. Ta nepotreben organizator je res pomilovan ja potreben, ker še. sedaj ne spozna, da bodo tla pod njim postala kmalu prav vroča, če bo še kaj časa vganjal take neumnosti pri nas. Morda dobi priznanje od Pro svete za obrekovanje. Prosvetj si šteje namreč v svojo dolžnost, da napada cerkev, katoliško šolo in župnika. S tem meni, da bodo odrešili narod; zato se je ifiaš Janez lotil tega dela, ker misli dobiti prvo nagrado; toda za svoje delo bo dobil prav kislo plačilo. Pozdrav vsem citate'j eni tega lista. John Kovač. clevelandske novice. V Četrtek 18. sept. je bila the Nottingham Saving and Banking Co. ob 1,00 pop. oropana po 5 ban ditih. Nottingham je predmestje našega mesta ; tam živi več naših ljudi, ki imajo tudi na tej banki shranjen denar. Na banki je bila ena sama gospodična, ki je opravljala vse posle. Pokradenega je bilo $10-000.00 v vrednostnih papirjev in denarju. Njo so zaprli v temno sobo in med tem časom so kradli. Gč. je takoj pod mizo pritisnila gumb, da so slišali v bližnji lekarni. A, •zaman ; banditi so ušli v ukradenem avtomobilu Charles 11. Gib-bsa iz Detroit, Mich.; avtomobil je nostil št. 69448, katerega se ■npje dobili na Euclid Ave. O-banditih nimajo še sedaj nabeue-ga sluha. Kakor poroča the Clev. Press, se je Tone Zaviršek, kateri je ustrelil Matijo Češnovar v sredo 17. sept., sam jayil policiji na Oregon postaji. Trdi daje bila nesreča, da on tega ni mislil narediti- V državi Ohio je registriranih 464,000 avtomobilov. Sam Cleveland premore 7% avtomobilov dr-žave "Ohio. Trgovsko misijo iz Evrope pričakujejo med 22. in 23. oktobrom t. 1. iz držav Velike Britanije, Francoske, Belgije in Italije. Tako javlja Paul L- Faiss pri trgovski zbornici. Zadnji teden je bila tukaj švicarska misija, ki je štela pre ko 200 oseb. Ogledali so si razna dela mesta, tovarne, parke itd. Te dni se je misija razdelila v dva dela, ena je šla v Tolido; Ohio in druga v Detroit, Mich. Mestni svet dela postavo za, zra koplove, kje smejo letati nad mes tom. Zadnje dni je tukaj nek poštni zrakoplovec padel med dve hiši in se precej poškodoval. V našem 23. okraju delajo novo mestno kopališče in telovadnico. Zidarji marljivo zidajo. Pričakuje se, da bo v kratkem času stavba dovršena. Za nas Slovence bo ne kaj koristnega, da bomo imeli ^saj en prostor za skupna zborovanja, za predavanja ali velike ja vne shode. V tej hiši bo več prostora za telovadbo, za zdravnike (mestne), za plavanje ,in Zborovanja- Kaj bodo neki rekli naši rdečkarji, katerim ni po volji, da bo narod tam zboroval. Iz stare domovine se je oglasil jugoslovanski prostovoljec, poroč nik Vekoslav Adamič, kateri se sedaj nahaja pri XXX. pešpolku SHS v Skoplju, Srbija. Pozdravlja vse Jugoslovane. Pri sobotnem predavanju in ka zanju slik iz naše Jugoslavije po v Paul Peftich, so bile kazane tudi tri slike kištarjev (ic) iz Cle-velanda, kateri so se dali slikati. Slike predstavljajo A) 16 zabojev in odbor Zveze J. Z. I. D-, katere so nabrale blago, ki so ga darovali naši trgovci (Stanifel, Su- 1 hadolnik, John Gornik, Beno Lev stig. Cerkvenik, Ant. Logar, An- i ton Anžlovar in Frank Butala) ; za par sto dolarjev so ga tudi žen ske nakupie in obenem so plačale kište in vožnjo preko $800.00; druga slika B) predstavlja delavce in delavke teh zabojev, ki so brezplačno sodelovali pri tem pošiljanju zabojev v staro domovino; tretja slika C) so 4 truki, kjer so naloženi zaboji, katere so za prevoz v Clevelandu rabili. G. Jeftich je rekel pri predavanju in kazanju teh slik: "Bratje in sestre, to so Slovenci; kje ste H rvatje in Srbi, tudi vaša je dolžnost, da pošljete kaj enakega; da nes je velika potreba doma." Tretja redna konvencija podpor ne SDZ. je trajala samo 4 dni. Pri čela se je 8. septembra in končana je bila 11. sept- To je prvi rekord naših podpornih Zvez in Jednot, da je bi'a že v tem času končana. SNZ. v Cleveland-u, Ohio je prejela od poslaništva SHS iz Wa shington, D. C. sledeče knjige, brošure itd., katere so se rabile pri mirovni konferenci v Pariz-u. Gospodje po Ameriki 6*krog ŠRZ. so mislili in trdili, da samo oni izdajajo brošure. Svoja poročila, tedenske buletine, so prepisa va H' iz naših brošur, katere smo prejeli že od začetka vojske iz pisarne v Washington, D. C- Knjige so: Jugoslovanska žena za narodno svobodo, Ljubljana 1919; La Question de L'Istrie, Zagreb 1919; La Carinthie, Ljubljana 1919; The Yugoslav Question with Kpe-cial regard to the Croasts of the Adriatic, Zagreb,' 1919; La Province de Gorice et L'Occupation Italienne, Ljubljana 191:9; The Yugoslavic Littoral of the Adriatic Sea, Zagreb, Italian- Germanique, Ljubljana 1919; La point des Contraverse Yugoslave Italien Sous Le Jour De Quelpues Donnees Scientific ques, Ljubljana 1919; Spomenica Goriških 'Slovencev, Gorica 1918; L'Istrie Terfe Yugoslave, Ljubljana 19x9; II litorale Jugoslavs dell' Adriatico, Zagreb 19x9; Trieste et la Yugoslave, Ljubljana .191.9; The Truth concering the Rulnanes in Serbia, Pariz 19x9; La Province De Gorice Terre Yugoslave, Ljubljana 1919; Revolucionarni pokret Jugoslovanskih mornara u Šebeniku god. 1917-18: La Formation Histori- » pue Des Limites Linguestipues I tal o Slovenes, Ljubljana 1919; Les Croates et les Slovenes, Pariz 1919, La Future Frontierre Politipue Entre La Yugoslavie et L'ltalie, Ljubljana 1919; Abre ge de L'Historie Politique De Rie , ka Fiume, Pariz, X919; La Question De L'Adriatipue, Pariz, 1919 La Question du Prekmurje, de la ; Styrie et de la Carinthie, Pariz, . 1919; The Question of Montene-, gro, Pariz, 1919; The Psychology of an Upstart Nation The Bul-gars, ariz, 1919 ; L'Aigle Alle-i mand Regarde Encore Vers Tri-■ este Le Pilier Yugoslave De La : Defense. (Le cri D'un Peuple en Danger!) s slikami. 1 Te knjige so spisali in založili . sledeči: Pisarna za zasedeno oze-: mlje v Ljubljani. Narodno Vije-če Rijeka, Šušak. Hrvatski štam-: parski zavod. Dr. Arthur Gavaz-zi, Dr. D. de Sišič, Dr. Branko Vo ; dnik, Philip Lukaš, M. Roje, R. Nachtigal, Pokrajinski odsek Narodnega Sveta v Gorici, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, T. R. Georgevitch, Dr. Dinko Puc, Mil ko Kos, Ferdinand Seidl, Louis de Voinotich, Gustav Gregorin, F. Kovačič, J. Ribarič, F. de Si-sic et N. Zic, M- Slavic, M. A. Ra dovic, R. Boshkovic and I, Vuko-tic. Dr. R. Lenac, Prof. A. Belic, Th. Sorli, B- Vošnjak; to so avtor je teh izdanih brošur. SNZ. je obdržala te knjige za arhiv, nekaj jih bo oddala na tukajšno mestno ljudsko knjižnico (Public Library). -o-- V soboto 13. sept. t. 1. se je vršilo v John Grdinovi dvorani javno predavanje s slikami. G- Anton Grdina kot predsednik podružnice Dr. Janez Ev. Krek, št. 1. SNZ. je s primernim pozdravom in nagovorom otvoril predavanje ob 8.15 zv. Prva je dobila besedo gč. Mary Gladwin iz'Akron, Ohio, ki je, članica Ameriškega Rudečega Križa in se je za časa vojne nahajala v Belgradu in po Balkanu. Gč. Gladwin je v lepi angleščini povedala celi položaj za časa pri-četka vojne, med vojno in sedaj ko je bilo sklenjeno premirje, kaj je ona vse videla, kaj je pomaga! pri tem ameriški rudeči križ. One nosi na svojih prsih tri srebrne medalje, katere je zaslužila med tem časom strašne vojne, kol strežnica (Nurse). Po končanem govoru se ji je g Grdina v lepem tonu v slovenskem in angleškem jeziku zahvali za njen govor. : Kakor hitro je Grdina končal svoj pozdrav, je gč. Jeneta Per-dan, kot navdušena Slovenka, podarila v imeu elevelandskih Jugoslovanov zlato pero in držalo gč. Gladwin za spomin današnjega dne in za usluge, katere je ona na-naredila za Jugoslovane na Balkanu- Gč. Gladwin se je v lepih besedah iskreno zahvalila za lep dar, Za govorom gč. Gladwin je govorila druga strežnica (Nurse) in objednem soproga g. Paul Jef-tich-a, katera je v vojaški obleki razložila svoj položaj. Ona je rodom Skotin ja. Opisala je ekspedi-cijo -škodskih strežnic in zdravnikov na Balkanu za časa epidemije, ki je v Srbiji takrat tako razsajala. ovedala pe marsikaj novega in strašnega, kaj je vse doži vela. On in ona sta bila tudi pri u-mikanju srbske vojske čez Albanijo v Črnogoro, ko so rabili 77 dni, preclno so prišli do svojega cilja. . t, Ko je ga. Jeftich končala svoj govor, se ji je g. Grdina zahya-lil za njen krasen dolg govor. Vsi navzoči so bili -z obema govoroma zadovoljni. Za tretjega govornika je bil po zvan g. Paul Jeftich, kateri nosi jugoslovansko častniško uniformo. Kot zdravnik je govoril v ler pi srbščini, da ga je lahko vsak ra ' zurnel. Po njegovem govoru je po kazal slike muk in trpljenja našega naroda, naravne krasote mes ta Dubrovnika, naše bele Ljubljane, narodne noše, učinke takoz- vanih dum dum krogel, kako so Bolgari naše ljudi, kako so Madžari in Avstrijci obešali naše kme te, vojake, gospode, žene itd. Poleg vseh teh slik smo videli slike istih častnikov in moštva, ki so se dali slikati poleg vislic. Po končanem predavanju in ka zanju slik, so člani SNZ- nabrali med občinstvom svoto $40.04 za The American Jugoslav Relief New York, City. Občinstvo se je jako mnogošte vilno udeležilo; med njimi so bili Slovenci najbolj številno zasto-(Dalje na 3. strani, 7. Rolona.) ROJAKI - POZOR! .."...,.,.' ' ...,'; -'/j!-',.!;, jf. ■'■'■- V; :. r' ' Po dolgi in težki borbi imate zopet priložnost HITRO in ZANESLJIVO pomagati svojcem v stari domovini, ako pošljete denarno pomoč potom EMIL KISS BANKE PO KABLU. Neposredna zveza za Kranjsko, Štajersko, Spodnje Koroško, Istrijo, Primorsko, Dalmacijo, Hrvatsko,, Slavonijo, Bosno in Hercegovino ter po našem posredovanju potom PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE V ZAGREBU. t 100 Kron .......................$ 3.00 f i 500 Kron ........................ $..15.00 t x 1000.00 Kron .................... $..30.00 t % 5000.00 Kron .......... _____...... $.150-00 X ž 20.000.00 ......................... $.570-00 ž t 30.000.00 .......................... $.840.00 t I 50.000.00 ......................... $1375.00 I S Čez petdeset tisoč kron izvanredno znižana t % cena- $ VSE DENARNE POŠILJATVE SO ZAJAMČENE! Prodaja parobrodnih listkov v vse kraje Evrope. Ne podajajte se na pot, dokler ne dobite od nas potrebnih navodil in nasvetov, ki se dajejo ustmeno ali pismeno BREZPLAČNO. Bodite vedno oprezni in ne poskušajte kjersibodi, kadar pošiljate denar v stari kraj, temveč se vedno zaupno obrnite na staro in znano tvrdko, katera oskrbuje ze nad 20 let denarne pošiljatve v vašo staro domovino, s katere postrežbo je vsakdo zadovoljen in katere naslov je: EMIL KISS, Bankir, 133 SECOND AVE., Cor. 8th~Št., NEW york, N. y. Vstanovljeno 1898. -Posluje pod državnim nadzorstvom. -- NOVOST Najlepši žepni nož, o katerem nisi imel pri-p. like slisati ker je popolnoma nova iznajdba. Ta nož je najboljše vr-j se je najcenejši- Poleg I tega žepnega noža ki je zavsako rabo, pošljemo t*udi revorver z 22 calibar. Prodamo jih na sto vsaki dan. In samo mi imamo zalogo. Žepni nož najnovejšie vrste z revorvejem stane $4-95- Ni ptreba^pošiljati denarja naprej. Samo izstrižite ta oglas in pridenite 25c v znamkah za poštnino, da pošljemo blago. Pišite takoj na: . IMPERIAL NOVELTY COMPANY. Department 2628 A-1136 Milwaukee Ave. Chicago, IU. NOVA IZNAJDBA! Vi si lahko strižete lase sami, brez da bi morali k brivcu. Vse skup vas bode stalo samo $2.25 To je najnovejša iznajdba, s katero si lahko vsak človek sam ostriže svoje lase doma, brez d bi potreboval brivca- Ostrižete si lahko lase sami prav tako kakor si lhko počešete svej else. To oroclje je tako izdelano da ne potrebujete, nobenega brivca in nobenega pod , uka. Na tisoče mož že ima to orodje. Kupite si še danes ker pri tem bodete prihranili čas in denar. In poleg tega bodete sam svoj gospodar in vam ne bode treba plačevati visokih cen. za striženje lase, ko lahko sami to storite. Ni treba pošiljati denarja naprej. Samo izstr ižite ta oglos in priložite 25c v znamkah in za poštne stroike- Plačali bote $2,25, ko prejmete pdšiljatev. Pišite takoj na: VARIETY SALES COMPANY 1 Dept. /»zg A. 1136 Milwaukee Ave- Chicago, 111. pozabljene besede , ljubezni. \ --s 1. Nekoč se je zgodilo, da je vila, t lepa kot cvetlica srepa, kakor kača ki se pod njo skriva, sklenila, da se bo maščevala nad vsemi ljudmi velike pokrajine. j Kje je bila ta pokrajina? Ali je bila na planinah ali ravninah, na bregu reke ali na morskem o-brežju?! Ne vem; o tem ne pripoveduje pravljica. Kakšna pa je bila žalitev, da da je vilo tako razsrdila- Pravljica niti o "tem ne govori; morda so jo pozabili povabiti h krstu kraljeve hčere, ali bržkone je bilo kaj drugega; pe vem, ampak samo toliko vam povem, da je bila vila zelo razsrjena. Povpraševala je, kako bi ljudi kaznovala. Ali naj pošlje tisoč, malih duhov, da bi zapustili svoje skrivališče v be?gu in cvetlicah, tako, da bi žalostno ovenele, ali naj bi vse mlade lepe deklice iz-premenila v stare ošabne babe? Lahko bi bila odprla vrata strašnim sapam, na njen ukaz bi bile gore bruhale po vsi pokrajini potoke žgoče lave, lahko bi bila ukazala solncu, da bi menjalo svojo pot, tako, da bi nastala na zemlji večna tema — ali vse to se ji ni zdelo zadosti strašno. To raj nič tega, temveč vzela je le ljuderrt — možem in ženalm — dve besedici, dve božji besedici: "Ljubim te!" In ko je to napravila, je zagnala peklenski smeh in izginila. • ' 2. Izpočetka ljudje še zapazili niso, da jim nekaj manjka. Samo zdajpazdaj se jim je zdelo, da nekaj pogrešajo, ali nič niso vedeli, kaj bi to bilo. Zaljubljenci, ki sc si obljubili na večer sestanek v ti-»hi ulici, in zakonski, ki so se po govarjali za" spuščenimi zavesam v veseli kamricij so naglo prekinil I čudenja in pričakovanja gledal p* svoje ljubkovanje ter so se poln za nekaj, česar so bili vajeni: ne * kaj, kar so zmeraj, zmeraj pongv ljali.bodisi kako vprašanje ali od govor, a niso vedeli, kaj bi to bilo Premišljevali so,, pa se niso mogl domisliti. Med tem pa niso ljudje še pre-eč trpeli vsled izgube dragocenih 1 esed, zakaj imeli so v uteho še i nnogo, mnogo drugih ter tudi ti-očero ljubkovanj. — Ali, oh! To : li trajalo dolgo, že so padli v glo- ' »oko žalovanje. Zastonj so se , j ubili, zastonj so si dajali najslajše poljube; zastonj so pri-sezali, da umro drug za dru-jega; zastonj so si dejali "dušica moja" in " sreča moja", čutili so 00 naravnem* nagibu potrebno povedati in slišati še nekaj drugega nekaj, kar je bilo krasnejše.ko vse Iruge besede ljubezni. Od žalosti so se pričeli prepiri. Ker ni bila njih sreča, kakor so mislili, popolna, niti niso vedeli, kaj jim manjka, so si dajali trpke očitke, dolžili so drug drugega hladnosti, izdajstva, niso verjeli v nežnost, ki se ni uresničila tako, kakor so si želeli. In tako je prišlo, da so utice ostale prazne, ker se v njih ni90 J shajali zaljubjenci in zakonski so t sedeli drug od drugega oddaljeni. V vsi pokrajini^ je zavladala žalost, zakaj more li radost biti tam, kjer ni ljubezni? Če bi bila svet opustošila vojska ali če bi bila ljudi pomorila kuga, bi ne bili bolj žalostni in bolj obupani, kakor po izgubi dveh besedic ljubezni. 3- 5 V ti nesrečni deželi je živel pesnik, ki je bil še posebno pomilovanja vreden. Pa 'ne morda, da bi bil obupal, ker ni mogel več hih izgubljenih besedic šepetati svoji ljubljenki ali jih slišati iz njenih sladkih ust — zakaj ljubice ni imel, a bil je liričen pesnik in ni mogel dokončati pesmi, ki jo je pričel ono usodno uro, ko je vila zgovorila svojo kletev. In pesem se je imela končati baš z besedama: "Ljubim tel"1 bilo je naravnost nemogoče izmisliti drugo iz- premeno. Kresnil se je bil na čelo, ga na- 1 slonil v dlan ter vprašal samega i sebe: "Pa menda se mi ni zmeaa-i lo?" Gotovo se je spomnil, da je i ob začetku svoje ode dobro vedel ■ oni besedi, ki sta imeli stati pred - zadnjim klicajem. V dokaz, da je - vedel za to spremembo, da je ča-. kal na njo in ni hotel drugega ne-i go ust, ki potrebujejo, da bi se z- družila v poljub, še enih ust. In na ta važen prepotreben stavek je pozabil, ni se mogel domisliti, da ga je kdaj vedel. Bila je v njem neka tajnost, pa naj že bo, kar hoče, pesnik je o tem neprestano premišljeval. Padel je v globoko melanholij 9, zakaj nič ni za pesnika bolj grozno, kakor, če ne more dokončati začete pesmi. Bežal je od ljudi, bežal je v gozd, posedal ob žubore-čem potočku, kjer so vile in gorski duhovi plesali svoj ples v lu-linem svitu. 4- Ko pa je nekoč tako sanjal pod zelenimi drevesi, ga je zagledala zlobna in hudobna vila in se je v tem trenutku vanj zaljubila. Vile niso pretirano sramežljive in preje, nego poljubiti metulj rožo, je pritisnila svoje ustnice na njegove in dasi je bil pesnik v duhu tako zaposlen s svojo odo, je il vseeno odpeljan v zlatem vozu iv katerega sta bila vprežena zla-1 konja v sinjino. rdecekoprtve. Cirkus brez klovna ni nič, — ta :o so si mislili naši slavni slovenski republikanci pred odhodom v Washington. Zato so vzeli s seboj t; lobro dresiranega komedijanta, n unaka zgodovine,( v pravem pome t mi izvrstnega narodnega pajaca. t * * * Da naredi večji utis in privlačno silo na poslušalce in gledalce, <■ nataknil si je na nos tudi očala. ( Ker ima pa več vrst očal, si je v > smoti mesto jugoslovanskih, na- j taknil italijanske na nos. Ni čuda j da je potem slikal vse primorske 1 pokrajine v italijanskih barvah. * * * Ata K. & K. Co. sta pa vzdihni-la: Ah, usoda, kako si bridka! Sezidali smo z veliko težavo veliko ; in mogočno jugoslovansko fed. -republiko in ta nam je pa celo zgradbo podrl- * * * Da, da usoda; ata Krže so nedavno pisali v svojem "času" sle deče: Če organizacija S. R. Z. ni naredila do sedaj še nič druzega, smo vsaj podirali, kar so drugi zidali. No, sedaj pa žalostni vaši pristaši podirajo, kar vi zidate. Ljudstvo pa pravi: Takih odre čenikov jugoslovanskega«, problema, reši nas, o gdspod! * * * Klovnu pa priporočamo, naj si pridno deva prav mfzle obkladke na glavo. Moralne propalice imenuje ljud stvo v starem kraju vše dopisnike in poročevalce lista "Naprej", katerega pisavo je obsodilo tudi vse starokrajsko časopisje. Ni čuda, da potem uredniki new yorš-kega dnevnika, "Glas Naroda" vedno tako strasno napadajo novo jugoslovansko vlado, ker povza mejo vsa poročila le iz omenjenega lista. * * * Urednik clevelandske " Enakopravnosti" je pisal dolgo — dolga pismo uredniku Nove Domovine. Predno ga je odposlal, se je ob odprtem pismu jokal cela dva tedna. Jokal se je pa zato, ker ne mo- ] re izruvati žeblja, s katerim je pribita gola resnica. Plakal bode ; pa še dolgo; kajti pribito je tako . da se ta žebelj ne bode omajal. * * * Neki starokrajski list poroča sle deče: G. Etbin Kristan je že na ■ovr&tku v staro domovino, da am uredi vso politiko socialistič-,e stranke. To je zelo čudno ; po-emtakem je bil sedaj v Washing onu le njegov duh. * * * Enakopravnost poroča, da je 5. R. Z. zidano visoko v oblakih, jospodje, prosimo vas, le ne previsoko, ker visoko v zraku je do 50 stopinj pod ničlo, in mi se bo-imo za predsednika nove republi o • $1 na don. S. D. izplačuje zraven - smrtnine, tudi zapoškodnino in raznovrstne operaoije. Za nadajna po-pasnila se obrnite na sledeči, 54 Low Road; John Golobic, podpredsednik, 5621 Carnegie Ave.; George Wese-lich, 1. tajnik, 5222 Keystone street; Josip L. Bahorich, II. tajnik, 5138 Dresden Way; Anton Skerlong, bla-ganik, 5124 Butler Street. Mesečne, seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjurtraj v K. S. Domu. — Rojak! Rojakinja! pristopi še danes kajti jutri bo mogoče prepozno.'---' '"I SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Slov. Kat. pevsko društvo Lira, Cleveland, Ohio. Preds. John Zulich, 1261 Norwood Rd., Podpreds. in pe- " vovodja Math. Holmar, 1109 Norwood Rd.; tajnik, John Strle, 6711 Edna Ave.; Blagajnik, Frank Matja-sič, 6515 Edna Ave.; Kolektorja: Anton Hlabše str. in Mary Petrovčič. Pevske vaje so vsaki torek četriek in sobota zvečer ob 7 uri v stari šoli sv. Vida., Seje vsaki prvi četrtek , v mesecu. DRUŠTVO SV. VIDA STEV. 25 K. S. E. J. ma redno mesečno sejo prvo nedeljo t mesecu v KNAUSOVI DVORANI— Predsednik: A. Grdina, 6127 St. Cla,ir ive., tajnik, Joseph Russ, 6619 Bonna Lve., zastopnik. Jernej Knaus, 6129 >t. Clair Ave., N, E., društveni zdrav-lik Dr. J. M. Seliškar, 6129 St. Clair we., N. E. Člani se sprejemajo v društvo od 6. do 45. leta.—Postmrtnina je 5250.00, $500.00, in $1000.00, bolniška jodpora je $6.00 na teden. Vp^ite ,udi svoje otroke v otroški oddelek-Novo vpisani član mora prinesti tdravniško spričevalo I. tajniku 14 dni pred sejo, nakar se isto po?ljo radovnemu zdravniku, in ako ga odobri, glasuje društvo pri prihdonji seji o prejetju. DR. LOŠKA DOLINA .boruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob jni uri popoldan v John Grdina dvo-ani Uradniki so: Predsednik Jernej, Krašovec, 5609 St. Clair ave. podpred »ednik Matija Truden; H52 E. 61 St., I. tajnik Louis Prijatelj, 6206 Schade Ave, II. tajnik Fr. Mulec, 1180 E. 60. St.; blagajnik Anton Mihelčič, 1x50 E. 61. St. Mesečnina je $J.qo Bolniškr podpora znaša na teden $7.00 Rojaki se vabijo, da vstopijo v našr 'ruštvo. Posebno se yabijo Ložani k %Kilnofrm nficinmt Denar , st.ro domovino. V »tari kraj se more potovati... Potni listi se zopet lahko dobe. Vsak teden odpotuje jo eden.ali vež parni-kov francoske družbe s atarokrajskimi potniki. Tako od-plujejo: 20. septembra parnik La Touraine 24. septembra parnik La Loraine ------ - 4. oktobra parnik Niagara 8. oktobra parnik Frahce 14. oktobra parnik Rochambau 16. oktobra parnik La Savoie 25. oktobra parnik La Touraine 25. oktobra parnik La Loraine 4- novembra parnik France. Za vsak parnik imamo nekaj kart naprodaj. Kdor ima potni list in hoče) hitro odpotovati, naj pride na moj naslov pred odhodom parnika, s katerim hoče odpotovati. Pošiljanje denaija. Hitro, zanesljivo in poceni morem poslati denar v sta-ri kraj, vsaka pošiljatev je zavarovana proti izgubi. Cene Denarja. 100 Kron za........................$ 2.00 Kron za____/...................$ 5-5° 50oKron za.........................$ 1300 1000 Kron za.........................$ 25.00 5000 Kron za . ?.....................$125.00 10.000 Kron za ......................$250.00 50. Lir ............................ $ 5-9° 100 Lir.............................$ «-40 iooo Lir ........................... $110.00 ; 500 Lir .............................$ 55-00 ; Denar pošljite po Money order, po American Express > Co. ali po bank draftu. k . ^ ' - ■ • •" •: - ' • ■■ j Potni listi. [ Onim, ki sami nočejo imeti kakih sitnosti, preskrbim I tudi potni list. Leo Zakrajšek 1 70 — 9th Ave. Hew York, N. Y. kište y stari kraj. Vsem ki hočejo poslati zaboj v stari kraj naznanjam, da se bo-dem založil z raznim blagom, kakor platnom, blagom za obleke, svilnatimi robci, čevlji in drugim. Prodajal bodem ceneje, kakor dru god. Moja 20 letna izkušnja v trgovini mi bode omogočila vsakega zadovoljiti. Poleg tega bodem pa še vsakemu brezplačno zapo-kal, ker razumem to delo. Vse podrobnosti izveste v moji trgovini. IVAN GOTTLIEB 1821 W. 22nd Street, Chicago, Lil. Telephone: Canal 3073 Adv. Prepričani smo, da, če bi imel ta človek zdrav razum, bi jo bil že davno popihal tja, odkoder je prišel, da ne bi bil tukaj ljudem na potu. Mi podpisani se ne mara mo s tem človekom prerekati, pač pa hočemo poročati, kar je res, da ne bodo ljudje mislili, da Janez resnico poroča. Mi protestu-jemo in ne dovolimo takih napadov na cerkev, šolo in župnika. Slovenci v Indianapolisu bomo uredili svoje razmere po naših najboljših zmožnostih in ne rabimo narekovanje od strani Vivo-le. Upam da je s tem stvar pojasnjena in želimo, da ga sreča pamet v doglednem času. Vsakomur pa svetujemo, naj ne trati več papirja in črnila zavoiio take o-sebe: Anton Gerbajs, Anton Struna, Frank Rodeš, Nikolaj Dugar, Martin Mavsar, Joseph Gačnik, Aloysius Medvešek, Martin Čes-nik, Joseph Krajsec, Martin A1I-drajna, Alpysius Stergar, Louis Rudman, Louis Komlanc, Matija Linkovič- ■!" -————o-- CLEVELANDSKE NOVICE- (Nadaljevanje iz 2. strani. ) pani, v drugi vrsti Srbi in1 najmanj pa Hrvati. To je že tukaj navada, da se Hrvati najmanj zanimajo za kako stvar. Tudi urednikov naših dveh listov nismo videli na tem predavanju. G. Š. se je lepo sprehajal po ulicah mesto, da bi ti ljudje šli na zborovanje in potem : ljudstvu poporoučali bedo našega ' naroda doma, da bi ljudstvo pri-' spevalo v American Jugoslav Re-: lief. Bilo bi lahko še več naših ro-' jakov, toda izgovor je bil, da je bila sobota (Buseness) ? r X. Član SNZ- Dobro zdravilo asa žene. To js kar lahko raie eno od naj-boljih znanih priprav, ki s® jih morejo posluiiti trpeče žene in dekleta kot sredstvo za hitro in trajno od-pomofi v svojih izkuiiijah nerodnosti, ki se tičejo svojega spola. Ime tega zdravila, je Severn's Regulator (Severov Regulator) in prostor kjer ga dobite je v vseh lekarnah* Seveda morate zahtevati pravega in I odkloniti vse ponaredbe, kajti le na I ta način ste lahko sigurni, da dose-I žete najboljši in najhitrejši vspeh. Cena $1.28 in 5c davka. Mr ^ • " ' , . ~ * , j "i '' s ^ '' i' 'i ' ' 'k ' ' " ' aJ 't*' ODPRTA OKNA. Ko ste imeli odprta okna čez celo poletje, je gotovo vaše stanovanje zaprašeno od cestnega prahu. Ako hočete ves ta prah odstraniti, se nikar ne trudite z navadno metlo, ker to je za vas pre-težavno in bre zvspeha. Kupite si Elektric Cleaner, električni čistilni stroj, S katerim bote o-čistili vaše stanovanje najlepše in z najmanjšim trudom. Električni čistilni stroj lahko kupite pij The Illuminating Co. Illuminating Bldg., Public Square CLEVELAND«. N (.-sreča ne prigodi — bodite pripravljeni. Pain-Expeller pomiiga takoj pri «p»h-nenjn, udarcu »II opeklinah. Pazite lift »ink 8JDR0. Po v«eh lekarnah po 86« SJf " in «I>0 aH pa p»ite na F. AD. RICHTER & CO.. 326-330 Broadway, New York KRIŽARJI ZGODOVINSKI ROMAN V ŠTIRIH DELIH > Spisal: H. SIENKIEWICH .j* Poslovenil: POPRAVSK1;{ (Dalje.) Na te besede omahnejo obema Voltoma roke; čez trenutek spusti starec svoj meč, mlajši pa svoje kopje na tla in oba skloneta nekoliko glave, toda lica so jima bila še neprestano mračna. Matija se nasmeje in reče: "Hvaljen bodi Jezus Kristus!" " Na veke vekov." "In sveti Jurij 1" "Služiva mu." '"Prišel sem k vam kot sosed z dobro voljo." Šele sedaj priskočil k Matijcu stari Volk in za njim tudi sin in oba mu stisneta desnico. Nato ga posadita na prvi sedež za mizo. Na to kakor bi trenil, nalože služabniki drv na ognjišče, pokrijejo mizo. prineso sklede polne jedil, pivo in medico. Nato jamejo skupno jesti in piti. Mladi Volk je vpiral v Matijca sedaj pa sedai svoj radoveden pogled, v katerm je -nadkriljevalo spoštovanje do gosta tajno mržnjo, vendar pa mu je stregel tako marljivo, da je kar obledel od napora, ker je bil ranjen in še slab. Oče in sin, oba sta bila silno radovedna, čemu neki je prišl Matija k njima. Vsekakor pa ga nikdo ni vprašal tega, čakaje, dokler sam ne začne govoriti. Matija, kot človek, ki pozfna običaje, je hvalil jed, pijačo in gostoljubje, in ko se je nasiail, je pogledal po svojih gostiteljih ter de-jat: * "Ljudje se pogostoma prepirajo in celo stepejo med seboj, toda najbolje je, ako vlada med sosedi mir." ' "Ničesar boljšega ni nego je mir!" odvrne enako resno strai Volje. "Dogaja se tudi," nadaljuje stari" Matija, "da je človeku, ki mora na daljno pot, žal celo za onimi, s katerimi je živel v prepifu, in da noče oditi od njih brez slovesa." "Bog vam poplačaj to odkritosrčno besedo 1" „ "Ne le besedo, temveč tudi dejanje, ker prav radi tega sem prišel semkaj." "To je nama j ako drago. Zahajajte, ako je treba, celo vsaki dan." "Daj Bog, da bi vaju mogel pogostit v Bogdancu tako, kakor se spodobi ljudem, katerim je znano, kaj je viteška čast; toda jaz moram takoj odriniti na pot." "Ali zopet na vojno, ali na kako božjo pot?" "Jedno, kakor drugo bi mi bilo enko ljubo. Toda z menoj je huje, ker grem med Križarje." "Med Križarje?" zakričita soglasno oče in sin- "Tako je odvrne Matija. "Kdor pa ne gre med križarje, ta ni njihov prijatelj, ta se mora poprej spraviti z Bogom iz z ljudmi, da v tem slučaju ne pride le ob časno, marveč tudi ob večno življenje." ... "To je res čudno!" reče stari Volk. "Jaz še ne poznam človeka, ki je imel opraviti z njimi, kateremu bi oni ne povzročili krivice." "Kakor celemu našemu kraljestvu," doda Matija. "Na Litvi, predno je bila krščena, niti Tatarji niso bili hujši, nego so ti zlodjevi redovniki." "Td je živa resnica! Vidite pa tudi to: Nabiralo se je in nabiralo, dokler ni prekipelo. A sedaj je treba napraviti temu konec. Evo, tako je!" Po teh besedah si pljune stari v dlan, mlajši pa doda: "Drugače že ne more biti!" " Gotovo je, da do tega pride, ali kdaj ? Toda to ni naša skrb, mar več kraljev. Morda pride kmalu do tega, morda tudi ne. To ve sa:m Bog, toda sedaj moram jaz iti med nje." " Morda z odkupnino za Zbiška?" Na te besede sta postala oče in sin še bolj radovedna, in starec, ki se ni mogel dalje premagati, reče: "Ali naftia hočete povedati ali ne, čemu pojdete tjakaj?" "Hočem, hočem!" odvrne Matija, kimaje z glavo. "Toda pe-prej vama še povem nekaj druzega. Evo, glejta, po mojem odhodu bo oddan moj Bogdanec v varstvo božje. Zadnjič, ko sva se jaz in Zbišek bojevala pod knezom Vidoltom, je nadzoroval najino siromaštvo bistrovidni opat 111 nekoliko tudi Zih iz Zgorelic, toda sedaj ostane moje posestvo brez nadzornika. Strašno otožno je za človeka, ko pomisli da s.e- je zastonj trudil, zaman delal. Saj itak vesta, kako je. Ljudi mi naščujejo, meje razdero, od črede vsakdo vzame, kar se mu bo ljubilo, inako mi gospod Jezus dopusti, da se srečno vrnem, najdem tukaj zopet le puščavo. Proti temu je samo jedno sredstvo: dpber sosed. Radi tega sem tudi prišel semkaj, da vaju kot spsed poprosim, da blagovolita paziti na moj Bogdanec in ne dopustita, da bi mu kdo delal krivico," Oba Volka močno osupneta, ko Začujeta to prošnjo. Nastalo, je nekaj časa molčanje, kajti niti jeden niti drugi mu ni mogel takoj odgovoriti- Matija dvigne kupico medice k ustom, jo izpije ter nadaljuje tako mirno in zaupljivo, kakor bi bili že davno najboljši prijatelji med seboj. Povem vam odkritosrčno, koga se bojim, da mi bo tu delal večjo škodo. Nikogar drugega nego Čtana iz Rogove. Od vaju, naj bi se tudi ločil v sovraštu, se ne bojim ničesar, a to radi tega, ker vi ste vitežki ljudje, ki se ne boje pogledati svojemu sovražniku v oči, ne pa, da bi se.zmaščevali za njegovim hrbtom. Hej, z vama je nekaj povsem druzega! Kar je vitez, to je vitez. Toda Čtan je prostak in od prostaka se moreš .nadejati vsega, to pa radi tega, ker je on name jako hud vsled tega, da nisem dopustil, da bi on ugrabil Zihovo Jagjenko." "Katero čuvate za svojega si novca!" zakliče mladi Volk- Matija ga strogo pogleda, nato pa se obrne k staremu te reče povsem mirno: "Vedite, da se je moj sinovec oženil s hčerko nekega mazurske-ga plemiča ter si z njo vred pridobil zdatno doto."' Nastane novo in še glob je molčanje; oče in sin sta gledala nekaj časa Matijca z odprtimi usti. Konečno spregovori stari: "Hoj! Kako ? Kaj pravite ? No, govorite!" Matija nadaljuje, kakor da bi ne čul tega vprašanja: Prav radi tega moram na pot in zato vaju prosim: pazita na Bogdanec in, ne dopustita, da bi kdo delal krivco, zlasti pa me čuvaj-ta kot dobra in poštena soseda pred Čtanovim maščevanjem." Mladi Volk, ki je bil bistrega, uma, je takoj spoznal, da je dobro imeti Matijca za prijatelja sedaj, ko je Zbišek oženjen, kajti Jagjenko je gojila do njega.zaupanje ter je bila vsikdar pripravljena ravnati se po njegovem svetu. In pred očmi mldega vročekrve ža se takoj pojavi novo obzrje. "Sedaj ni dovolj, da Maticu ne nasprotujem, marveč si ga moram pridobiti!" je dejal: In dasi je bil nekoliko opit, je vendar dobro vedel, kaj dela; urno je stisnil očetovo koleno pod mizo v znamenje, naj ne reče ničesar nepotrebnega, sam pa je dejal: "Čtana se ne bojte! Oho! Naj samo poskusi! Nekoliko me je res opraskal, pa tudi jaz sem mu jih dal toliko, da ga lastna mati ni spoznala. Ne bojte ,se ničesar, nego odpotujte povsem mirno. Niti jedna vrana ne izgine na Bogdancu!" "Kakor vidim, ste jako pošteni ljudje. Ali mi obljubita?" "Obljubiva!" zakličeta oba. "Na viteško čast?" "Na viteško čast." "In na sveti križ?" "Da, tudi na sveti križ! Tako nama pomagaj Bog!" v Matija se zadovoljno nasmeje in reče: "No, to sem tudi pričakoval od vaju. Ker pa je temu tako, hočem vama še nekaj reči. . . . Zih, kakor je vama znamo, mi je izročil v skrb svoje otroke. Za to sem tudi Jtanu in tebi, mladenič, stopil na pot, ko sta hotela, posiloma vdreti v Zgorelice- Toda sedaj, ko bodem v Marburgu ali Bog ve kje, oni ne bodo imeli nobenega varstva .... Resnica je, da nad' sirotami čuva Bog in da onemu, ki jim povzroči krivico, odsekajo glavo ter ga vrhu tega še proglasijo človekom brez časti. Vsekakor pa mi hudo dene, da moram oditi. Grozno mi je hudo. Oblubita mi, da Zihovim sirotam ne le vidva ne povzročita nikake krivice, temveč da ne dopustita, da bi jim jo kdo drugi delal." ^ . * "Priseževa! Priseževa!" "Na vitežko čast?" " Na vitežko čast!" "In na sveti križ?" "feog je to slišal. Amen!" doda Matija. Nato si oddahne globoko, kajti vedel je, da ona ostaneta zvesta svoji prisegi, čeprav bi si imel vsakteri.odgrizniti svoje prste od je-ze in zlobe. Nato se je jel poslavljati, toda ona ga skoraj posiloma pridržita. Moral je piti in se spoprijatljiti s starim Volkom; mladi pa, dasi se je rad prepiral, kadar je bil pijan, je to pot le Čtanu grozno pretil ter skakal olcolo Matijca tako vneto ,kakor bi že jutri imel dobiti od njega Jagjenko. Pred polnočjo je zelo utrujen omedlel, in ko so ga pripravili k zavesti, je kmalu zaspal ter. spal kakor hrast. Stari Volk se je kmalu ravnal po vzgledu svojeg sina in Matija je oba kakor mrtva pustil za mizo. V (Dalje prihodnjič.) -T:?'1'fwTO.: 's\ »• - <■•>[■'■,.<■ ' . ;• •• '.•.••::.■ ■ . >. ;.f .'•■ i •■■•< -v, ...v- v PAŽNJA ...... .......... Jugoslo venskim trgovcima u Americi "Prva Amerikanska Jugoslovanska Eksport- Import Korporaci-ja" u Chikagu traži PET STOTINA trgovaca sa manufakturnom robom« Srba, Hrvata i Slovenaca, koji bi hteli da budu povjerinici ovoga združenja za Ameriku. Posao bi njihov bi jo, da svaki u svome mjestu pakuje sanduke ( bakse) sa robom, koju če naš narod kupovati i slati u domovinu. Umoljavaju se ist, da sa odmah pismeno ja-ve na niže navedenu odresu. Povjerenici koji i prime zastupstvu za noše udruženje, dobči sva upustva u pogledu otpremanja tih saduka kao ipovjereničke is-prave. Ovim se pruža i dana prilika u prvom redu našem trgovcu da prodaje svoju robu našem narodu, a\ u mjestu u kom nema na-šeg trgovca, ove vrste* dačo se to pravo najpovjerljivijim trgovcu, koji nije Srbin, Hrvat ili Slovenac. First American Jugoslav Import Export Corporation 29 South LaSalle Street CHICAGO, ILLINOIS Naznanjam cenj. občinstvu, da sem preskrbel z zimskim obuvalom od najmanjše do največje mere. Kdor ima največjo nogo, naj se zglasi pri nas. Kajti pri nas se dobi : Ženske črevlje od najmanjše pa do mere 10. Moške, od mere 6 — pa do 14. Največji ljudje so lahko brez skrbi, da ne bodo hodili bosi. Cene so primerne. Se priporočam. FRANK SUHADOLNIK 6107 ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND OHIO. 1 —r-^Mfl-TmrrriT^n—TTM^^mTrn^ -n- 9 I Molitveniki z velikimi črkami za p slabovidne in vse druge knjige I iz bukvarne Ave Mana | se dobe pri ### I ANTONU STRNIŠA I 6305 Glass Ave. Cleveland. O. . ; i John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVENUE se priporpča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOJKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. ^ Telefon: Main 1441. Telefon: Ca Iral 8821-V« I Mihael S. Čerezin \ HRVATSKO-SLOVENSKI ODVETKUK I PISARNA: SOBA ŠT. 414 ENGINEERS BUILDING, ^ na četrtem nadstropju. |. Vogal St. Clair in Ontario ceste, blizu Public Square ) CLEVELAND, OHIO. j DR. S. HOLLANDER, j S 3% DENTIST M I 1355 E. 55th St. vogal St. Clair Ave. > NAD LEKARNO. \ i Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah ( ; popoldne in ob nedeljah. Pohištvo, peči in hladilnice Ice - Boxes Vedno najbolše in najcenejše pri THE STAR FURNITURE CO. 5824 ST. CLAIR AVE. GOTQVINA ALI KREDIT. . VZAMEMO LIBERTY BONDE KOT GOTOV DENAR. i Dr. J. V. Župnik } ZOBOZDRAVNIK 7 ____________' \ \ l 6127 St. Clair Avenue t nad Grdinovo prodajalno. ) Najbolše mogoče zobozdravniško delo za zmerne cene. j Kot plačilo se vzame tudi "Liberty \ Bonde" NAZNANILO iliiiiiiiiiiiuiioiiiiiiniiiii Eno posestvo na vogalu za več trgovin. Posestva katera imamo mi za prodati so sledeča: Eno posestvo na vogalu za dve trgovini. Eno posestvo, residence z 7 sobami. Eno posestvo, residence s 12 sobami. ■ Eno posestvo, residence z 7 sobami in kopališčem. Eno posestvo, residence z 8 sobami in kopališčem in garage. Eno posestvo, residence z 9 sobami. Dve posestvi, residence z 8 sobami in kopališčem. Eno posestvo, residence z 10 sobami iti kopališčem. Eno posestvo, residence z 4 sobami in kopališčem in približno en aker sveta zraven na Blvd. . Vsa zgoraj navedena posestva so v dobrem redu in zelo po ceni ter se lahko kupijo na lahka odplačila. Zatorej bode v vašo lastno korist če se oglasite pri nas predrto kupite kje drugje. Imamo tudi zrlo veliko lotov v različnih lokalih po nizkih cenah. ST. CLAIR REALTY CO. 6313 ST. CLAIR AVE. Ali je tudi vaš želodec na štrajku? Štrajki so danes na dnevnem re du. Če ju tudi vaš želodec zastav-kal, ima gotovo velik vzrok, in vise morate potruditi da se stanje vašega želodca zboljša. Najboljša pripomoč za to je Triner's A-merican Elixir of Bitter Wine, najboljša pripomoč zoper glavo-bolj, zaprtje. — V slučaju "High fever" poskusite Triner's Antiput rin. V mlačni vodi je najboljše sre dstvo za izpiranje nosa in grla. Joseph Triner Company, 1333— 43 So. Ashland Ave., Chicago, 111. NAROČNIKOM • "SLOGE" V CLEVELAND, OHIO. Kdor želi naročiti aliplačati list ali .dobiti zaostale številke, naj se obrne do zastopnika: Mr. F. Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. , National DrugStore Slovenska Lekarna vogal St Clair in 61 ceste. Naša lekarna je tekom svojega Dbstanka postala znana kot najboljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, iveža in dobra zdravila. Z vso 'krbjo tudi izdelujemo zdravila po edravniških predpisih. Kadar dobiš od zdravnika pred >is za zdravila, pridi vselej k nan n boš zadovoljen. Naša zdravila so vedno sveža. j OBRESTOVATI ^ Se prične vsaki dan ? kadar naložiš v 1 j SHORE i BANK l Obresti se plačujejo do dneva, ko ) vzdigneš denar, kakor po splošni ) regulaciji. j St. Clair and E. 55th St. ) Prospect and Huron Rd. I Superior and AddisonR. VAŠA OBLEKA bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro o-bleko prenaredimo po novi modi. Frank's Dry Cleaning Co. Telefon: Central in Rosedale {694. Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. naproti Lake Shore Banke. :OLLINWOOD — PODRUŽNICA ^ 15513 WATERLOO RD. j. j. peshell Box 15 Ely, Minn. ima v zalogi molitvenike z malim in velikiji tiskom. ZAST -i MIK Frank Gaspari CB7 Ansel Road Cleveland, O., is »i sledeče knjige: Molitvenik z mi mi in debelimi črkanli. Abecedri e in Katekizme vezane in nevezane. Istotako lahko dobite pri Frank Suhadolnik-u • . 6107 St Clair Ave., Cleveland, p. Kupujte Vojne Hranilne Znamke!