Komentar teilna Vsaka pametna družba mora načrtovati tudi za svoj jutri. Tako tudi slovenska in jugoslovanska. Čeprav se na načrtovanje prihodnosti nekoliko „lepi" glas, češ kaj bi planirali za leto 2000, ko nimamo urejenih sedanjih problemov pa je le treba povedati, da bi cele vrste problemov, s katerimi se spopadamo v sedanjiku ne bilo, če bi na primer pred 10 ali več leti bolj smotrno planirali tok družbenega razvoja. Morda prav zaradi tega danes ugotavljamo, da se je tudi naša republika razvijala precej neenakomerno. 84 odstotkov slovenskega ozemlja je pod stalnim pritiskom večje koncentracije mest in ljudi, 8 odstotkov slovenskega prostora stagnira po številu prebivalcev, iz 7 odstotkov pa lije migracijski tok na delo v tujino. Vendar je treba ob tem povedati, da mnogo več kot 1,300.000 prebivalcev teži samo k ljubljanski regiji oziroma Ljubljani in to kljub temu, da so v Delavci in občani — odločamo in prispevamo V ponedeljek, 28. oktobra je bila pod predsedstvom Nestla ŽGANKA seja odbora podpisnikov družbenega dogovora o skupni in splošni porabi v občini Velenje. Odbor je po tehtni in dobro zastavljeni razpravi sprejel zaključke, ki naj služijo vsem delavcem in občanom občine Velenje pri obravnavanju programov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1975. Socialistična zveza in sindikati bodo nosilci politične aktivnosti, ki bo v času od 8. do 24. novembra v krajevnih skupnostih in od 15. do 24. novembra v TOZD. Na teh sestankih — zborih, bodo delavci in občani obravnavali problematiko skupne in splošne porabe za 9-mesečno obdobje ter oceno te problematike za leto 1974, razpravljali in odločali o programih interesnih skupnosti za leto 1975 ter izvedli priprave na volitve delegacij krajevnih skupnosti in TOZD za interesne skupnosti. Volitve teh delegacij bodo v začetku decembra 1974. O ČEM BOMO ODLOČALI? Samoupravne interesne skupnosti bodo s predložitvijo programov dela za leto 1975 ponudile delavcem, kaj lahko opravijo na področju otroškega varstva, šolstva, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, invalidskega in pokojninskega zavarovanja, zaposlovanja in kakšne so proračunske potrebe. Ljudje ne živimo med seboj ločeno, temveč smo združeni v skupnostih. Spoštujemo drug drugega, kar je osnova socialističnih družbenih odnosov. Tako združeni skušamo ustvariti družbo, ki je organizirana tako, da se lahko vsak občan izobražuje, koristi kulturne, telesnokulturne, zdravstvene in druge usluge, ki so naša skupna skrb in družbena nujnost. Nova ustava, ki smo jo sprejeli spomladi nam vse to omogoča še v večji meri: na samoupraven način se delijo rezultati dela delavca v rudniku, tovarni, šoli, zdravstvenemu domu, vzgojno-varstvenem zavodu, kulturnem domu, na športnih igriščih i.dr. Drug drugemu smo potrebni, drug drugega rabimo, vsak prispeva in odloča po svojih sposobnostih, znanju in zavesti: SKUPNO ODLOČAMO, SKUPNO PRISPEVAMO! Pojavljamo se kot UPORABNIKI DOBRIN in IZVAJALCI DRUŽBENIH NALOG. Namen pa ne bi bil dosežen, če ne bi pred razpravami o programih interesnih skupnosti informirali delavcev in občanov. V ta namen se je odbor podpisnikov družbenega dogovora o skupni in splošni porabi odločil, da izda v povečani nakladi kot prilogo Našega časa, dne 15. novembra letos programe samoupravnih interesnih skupnosti s finančnim ovrednotenjem za leto 1975. Tako bodo delavci, kot neposredno zainteresirani uporabniki družbenih dejavnosti, razpravljali o nalogah interesnih skupnosti, obenem pa odločali p tem, kaj od tega je potrebno opraviti s skupnimi napori. Odbor je zavzel naslednje stališče: v letu 1975 bomo izvedli vse naloge, ki so z ustavo obvezne, ki zagotavljajo nemoten razvoj naše družbene skupnosti kot celote in občana kot dela te skupnosti, poleg tega naloge, ki jih dokumenti ZK, SZDL in sindikatov postavljajo kot prvenstvena področja bodočega razvoja in tiste najnujnejše investicije, ki omogočajo še hitrejši in uspešnejši gospodarski, socialni in družbenopolitični napredek naše občine. Zato bomo na zborih delovnih ljudi in občanov sprejeli dogovor o svobodni menjavi dela: vsakdo bo pokazal kaj dela. kaj ima in kaj bo menjaval. Vsaka interesna skupnost bo ponudila svoj program. Obenem pa finančno ovrednotenje, tako da bomo letos lahko že pred zaključkom leta ugotovili: kaj od tega moramo storiti, koliko to stane, kaj morebiti ne moremo izvesti, katere so prvenstvene naloge ter kaj je tisto, kar ne smemo več odlagati. DELAVCI IN OBČANI! Ko bomo gradivo prebrali, razmislimo o njem in se spomnimo ustave, ki poleg pravic jasno določa tudi dolžnosti — naloge — obveze. Odločimo: menjujemo delo, izmenjujemo mnenja in stališča, izkušnje. Vsak lahko prispeva po svoje, pri uresničevanju vloge delovnega človeka. Zato bodo zbori družbeno priznanje programov, obenem pa osnovna orientacija, kaj in koliko je potrebno priznati na samoupravni osnovi, ko odločkmo in prispevamo! - mj NA POVABILO DANSKE KRALJICE MARGARETE II. Tito na obiska na Danskem Predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo Jo van ko je v torek dopoldne dopotoval na uradni obisk na Dansko. Povabila ga je danska kraljica Margareta II, obisk pa so pred tem že dvakrat (zaradi bližnjevzhodne vojne in smrti danskega kralja Frederika) preložili. Danska in Jugoslavija sta sicer deželi z različnima družbenima ureditvama in tudi različnim mednarodnim položajam (ena je članica bloka NATO, druga pa je neuvrščena), vendar pa ju vežejo mnoge stične točke - od tega, da sta v drugi svetovni vojni obe, vsaka po svojih močeh, sodelovali v boju proti nacizmu, pa do tega, da se obe zavzemata za prijateljstvo, sodelovanje in mir na svetu. Pogovori bodo zajemali tako politične kot gospodarske teme, pri čemer bodo pri slednjih predvsem skušali razširiti obseg blagovne menjave, ki sedaj zaostaja za možnostmi, še zlasti pa tesnejše sodelovanje pri izrabljanju tehnologije, kooperacije in drugih oblik gospodarskega sodelovanja. regionalnem razvoju Slovenije vzniklila tudi nova središča, centrov — na primer Koroška, jugovzhodna Slovenija itd. Zato bo treba v prihodnje največja koncentracija prebivalcev na področju centralne Slovenije z Gorenjsko, v Celju z okolico in na območju Maribora. Zanimiv je tudi podatek, da ima Slovenija sicer samo 20 odstotkov kmečkega prebivalstva, vendar ja ta odstotek neenakomerno porazdeljen: v "'omurju jjih je skoraj 50 odstotkov, v centralnem delu Slo-snije pa lle 2 do 13 odstotkov. Vse te eelemente in še seveda mnoge druge mora upoštevati bodoča smotrna urbanizacija Slovenije. To pomeni, da bomo morah tudi na račun nekoliko počasnejšega razvoja Ljubljane in ljubljanske regije krepiti nekatera slovenska „obrobja". Tako na primer še cela vrsta območij v Sloveniji nima svojih [ gravitacijskih centrov — na primer Koroška, jugovzhodna Slovenija itd. Zato bo treba v prihodnje - na primer -močno okrepiti slovensko cestno omrežje, zvišati števi prebivalcev v številnih slovenskih manjših mestih in jih seveda ustrezno zaposliti. 'Cestno omrežje poudarjamo med drugim tudi zaradi tega, ker urbamzacijski plan predvideva, da mora biti do leta 2000 9 do 10 prebivalcev Slovenije sposobnih v pol ure priti na delovno mesto, ne glede na to, če so od njega oddaljeni nekaj kilometrov. Šele skozi očala takšnega planiranja pravzaprav vidimo vse slabosti velemesta, h kateremu — seveda v naših okvirih — teži na primer Ljubljana. Mnogo več dobrih rezultatov na področju gospodarjenja, kulture, izobraževanja, zdravstva itd. bomo namreč dosegli tako, da bomo v prihodnje bolj enakomerno razvijali Slovenijo kot celoto. MILAN MEDEN m iz V Velenju je bila v soboto oktobra javna radijska od »Spoznavajmo svet " 10med katero sta znanje s področja kulture in športa pet-ekipi ZSMS obalnih in Velenja. Velenjsko so sestavljali Ita Gaber-L, dijakinja velenjske gimnazi-Jože Hudales in Janko Luk- * študenta, Jože KrebI _ JO Gorenje in dijakinja sred e ekonomske šole v Celju Da-ika Drame, doma iz Zibike. Ekipo oballnih občin pa je edstavljalo pet fantov iz sred-pomorske, strojne in elek-hniške šolle v Portorožu. Idaja, ki je bila posvečena 30. obiletnici svobodne tvije, je bila razdeljena na tekmovallne kroge. V pran sta moralii ekipi odgovarjati vprašanja ss področja notra-poUtike, v drugem pa s pod-zunanje.. Sledila je kultu-ob koncu ppa še šport. Potem sta napovetdovalca RTV Lju-Milankta Bavcon in Vili :c pcostavila po šest-vprašanj obema ekipama, bilo stanje; 6:6. Sledila so vpraššanja, kjer so imeli SMELO V NOVE PROGRAME Kljub velikim tažavam, s katerimi se srečujejo tako pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali kot zaradi nenehnega zvišanja cen, si v Združenih industrijskih podjetij „Gorenje" Velenje prizadevajo, da dosežejo za letos načrtovani obseg proizvodnje in celotni dohodek (3 milijarde 800 milijonov dinaijev). Osnovna naloga zaposlenih v POSPEŠENO UVAJANJE vseh organizacijah združenega dela pa je, da dosežejo tak dohodek, ki bo omogočil kritje višjih življenskih stroškov zaposlenih in naložbe v družbeni standard in razširjeno reprodukcijo. Materialni stroški so letos precej nad predvidevanji. Lani poleti, ko so pripravljali gospodarski in finančni načrt za leto 1974, so sicer računali na zvišanje stroškov proizvodnje, vendar na tako občutno povečanje materialnih stroškov ne. Zato je tudi dohodek nekoliko manjši, kot so načrtovali, saj interni ukrepi za stabilizacijo in za boljše gospodarjenje niso mogli. odpraviti vseh posledic višjih stroškov proizvodnje. NOVIH PROGRAMOV, SKLADNO Z RAZVOJNIM NAČRTOM V Združenih industrijskih podjetij „Gorenje" Velenje pa si prizadevajo, da bMudi v prihodnje zadržali takšen tempo razvoja, kot je bil značilen za ..Gorenje" vseskozi doslej. Prizadevanja za boljše gospodarjenje in za ostvaritev predvidenega razvoja pa gredo v dveh smereh; optimalno želijo izkoristiti obstoječe proizvodne zmogljivosti, skladno z razvojnim programom pa uvajati nove programe. Ena od značilnosti letošnjega gospodarjenja je tudi povečeva- več sreče Velenjčani in zmagali z 9:8 in dobili 1350 dinarjev. Naslednji nasprotnik zmagoval- ne ekipe bodo mladi iz Radovljice. V zabavnem delu oddaje so sodelovali Fran Milčinski Ježek, Marjana Držaj in ansambel Mojmira Šepeta. nje proizvodnje, kar je v glavnem namenjeno za izvoz. V primerjavi z letom 1973 povečuje „Gorenje" prodajo na tuja tržišča za okrog 40 %. Uspešna pa so tudi prizadevanja za nadaljnje povečanje produktivnosti dela, ki se je v letošnjem letu povečala za 9 %. Istočasno pa so uspeli zmanjšati porabo nekaterih materialov, s čimer so deloma uspeli ublažiti vpliv podražitev. Smelo pa uvaja „Gore-nje" nove programe. V tem letu so povečali proizvodnjo barvnih televizijskih sprejemnikov in zmrzovalnih skrinj, na tržišču pa so se pojavili še stroji za pomivanje posode ter zmrzovalne omare. In če omenimo še novo proizvodnjo keramičnih ploščic, ki bo stekla v mesecu novembru, smo povedali glavne letošnje novosti iz proizvodnega programa velenjske Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje". Podobno pa je tudi v drugih organizacijah združenega dela Združenih industrijskih podjetij „Gorenje" Velenje. Tako povečuje Tovarna elektromotorjev „Gorenje. — Sever" Subotica prodajo na tuje v primerjavi z letom 1973 kar za enkrat, občutno se je povečala produktivnost, na tržišču pa so se pojavili novi izdelki, posebej s področja reduktorjev in črpalk. Tovarna „Gorenje — Muta" širi obseg proizvodnje male kmetijske mehanizacije in orodja, na tržišču pa so se pojavili tudi s proizvodi za vrtičkarje. V Tovarni kovanih izdelkov gorenje - Fecro" v Slovenj Gradcu je naposled začel obratovati nov obrat za proizvodnjo izdelkov iz nerjaveče pločevine, v Tovarni „Gorenje - Elrad" v Gornji Radgoni povečujejo proizvodnjo kanalnikov, Tovarna „Gorenje - Metalplast'* Ruše pa proizvodnjo sanitarne plastike itd. 1975: ZIP „GORENJE" 5,75 MILIJARD DIN CELOTNEGA DOHODKA i Omenimo naj še, da so Združena industrijska podjetja gorenje" Velenje že v juliju letos sprejela načrt gospodarjenja za leto 1975, ki predvideva ustvaritev 5 milijard 750 milijonov din celotnega dohodka, na tuja tršišča pa bodo prodali za poldrugo milijardo dinarjev izdelkov. S proizvodnim programom pa so že seznanili vse kooperante, prav tako pa tudi trgovske organizacije združenega dela, ki prodajajo izdelke Združenih industrijskih podjetij „Gorenje" Velenje. 1974 leto X št. 42 (250) cena 2 din Glavni in odgoverni urednik Ljuban Naraks pphjl k r KL J JJ HIT Cf^d Ht jmii ! ZADNjE DNI PO SVETU... SREČANJE PO TRIDESETIH LETIH - Predsednik republike Tito je v Beogradu sprejel upokojenega sovjetskega polkovnika Aleksandra Sergejeviča Šorriikova. Ta je pred tridesetimi leti naredil kratko, vendar pomembno nalogo v epizodi narodnoosvobodilne borbe. Polkovnik Šornikov je bil glavni pilot letala s katerim je iz Kupreškega polja poletel na Vis predsednik Tito. Z otoka Visa je Tito nadaljeval vodenje končnih operacij za osvoboditev Jugoslavije. Za vojne zasluge so polkovnika Šornikova proglasili za narodnega heroja Sovjetske zveze. To najvišje odlikovanje pa je dobil tudi v Jugoslaviji. - Na fotogra/iji sta predsednik Tito in upokojeni dvakratni narodni heroj polkovnik Šornikov ko ste se srečala po tridesetih letih v Beogradu. V MOSKVI OLIMPIJADA 1980 - Internacionalni komite je na zadnjem sestanku na Dunaju sklenil, da bodo poletne olimpijske igre leta 1980 v Moskvi. Glavno mesto Sovjetske zveze bo prvo mesto v neki socialistični deželi, ki bo organizator olimpijskih poletnih iger. Zimske igre pa bodo leta 1980 v ameriškem mestu Lake Placid. - Na sliki sta župana ameriškega mesta Lake Placid (levi) in Moskve, ki drug drugemu čestata, ker sta bili mesti izbrani za organizatorja olimpijade v letu 1980. TUJCI OSTANEJO V ŠVICI - Poizkus ekstremnih političnih organizacij, da s pomočjo referenduma dosežejo sprejetje zakona o izgonu pol milijona tujih delavcev, je propadel. Švicarji, ki se zavedajo, da brez tujih delavcev njihova dežela ne bo napredovala, so na referendumu 30. oktobra izglasovali „ne". Če bi zmagala zamisel pobudnikov zakona, bi morala mnoga podjetja zapreti vrata, velika posestva pa bi bila neobdelana. Zdrav razum je premagal nacionalistično ozkost. K temu je verjetno pripomoglo dejstvo, da so prvič v zgodovini Švice odšle na volišča tudi ženske. Na sliki vidimo Svicarke, ki prvič glasujejo. ■ ■ 1 Š DOSEŽEN SPORAZUM V RABATU Po treh dneh nenehnih posvetovanj in razpravljanj so v maroškem glavnem mestu Rabatu naposled dosegli sporazum med predstavniki Palestinske osvobodilne organizacije, ki jih vodi Jaser Arafat in delegacijo Jordanije, ki jo vodi kralj Husein. To je dobra novica za arabski svet, saj je odpravljeno eno izmed tistih žarišč nesporazumov, ki so doslej zastrupljali ozračje sprave in dobrega sodelovanja. Ob sodelovanju voditeljev devetnajstih arabskih držav (samo Libija je poslala zgolj veleposlanika) sta se obe strani sporazumeli o nekaterih najpomembnejših, pa doslej leta in leta spornih točkah, ki zadevajo bodočnost palestinskega ljudstva. Omembe vredno je predvsem, da je kralj Husein pristal, da prizna palestinsko osvobodilno organizacijo za edinega zakonitega predstavnika palestinskega ljudstva na zasedenih ozemljih, s čemer se je praktično odrekel vsaki možnosti, da bi lahko kdaj Jordanija govorila v njihovem imenu. To pomeni, da bo poslej Izrael moral na ženevskih pogovorih razpravljati o bodočnosti Palestine ne samo z Jordanci (kar so v Tel Avivu vselej sprejemali kot koristno), marveč s Palestinci samimi, kar pa Izraelci nikoli doslej niso želeli. Sporazum iz Rabata predvideva tudi ustanovitev zakonite palestinske oblasti na vseh zasedenih ozemljih, na katerih Jordanija ne bo imela nikakršne oblasti in moči. Ta sporazum je prišel dokaj nepričakovano, saj je vse dotlej veljalo prepričanje, da sta obe nasprotujoči si strani, Palestinci in Jordanci, gluhi za kakršenkoli kompromis. Njuni nepopustljivi stališči sta slabili tudi enotnost Arabcev kot celote, pa je zato doseženi sporazum toliko več vreden, saj ne pomeni samo kažipot za palestinsko bodočnost, marveč tudi boljše možnosti za razumevanje in sodelovanje v arabskem svetu nasploh. SCHMIDT V MOSKVI Medtem pa je zahodno-nemški kancler Schmidt, ki je dopotoval na uradni obisk v Moskvo, že imel prve politične razgovore s svojimi gostitelji. Zahodna Nemčija tako nadaljuje politiko sodelovanja in popuščanja napetosti z Vzhodom, ki jo je začel že prejšnji kancler Willy Brandt in ki jo nadaljuje tudi njegov naslednik. Kapljica pelina vsicer prijazno ozračje ob sprejemu kanclerja Schmidta v Moskvi pa nedvomno pomeni poraz socialdemokratov na deželnih volitvah na Bavarskem in v pokrajini Hessen, kar je omajalo že tako ne kdove kako trdno prevlado Brandtove stranke v Zvezni republiki Nemčiji. To se seveda na pogovorih v Moskvi, ki bodo zajeli vse drugačne teme in razsežnosti, ne bo kdove kako poznalo, poznalo pa se vendarle bo, pa čeprav samo posredno. KISSINGER V NEW DELHIJU Zahodnonemški kancler ni edina ugledna osebnost, ki te dni potuje po svetu, v Indiji je ameriški zunanji minister dr. Henry Kissinger, ki nadaljuje svojo dolgo turnejo, med katero bo obiskal šestnajst držav, med njimi tudi našo. Kissinger se je mudil najprej v Moskvi, kjer se je dogovoril za (prvo) delovno srečanje ameriškega predsednika Geralda Forda s sovjetskim voditeljem Leonidom Brežnjevim. Dobršen del poti šefa ameriške diplomacije je (če odštejemo pogovore v Moskvi, ki so zadevali predvsem dvostranske odnose) namenjen nafti - posredno ali neposredno. Medtem ko se bo v arabskih državah, ki jih bo še obiskal, pogovarjal o tem, kako zagotoviti nemotene dobave črnega zlata za Združene države Amerike (in po možnosti po nižjih cenah), se pogovarja v drugih, denimo sedaj v Indiji, o tem, kako pomagati deželam, ki jih je podražitev nafte najbolj prizadejala. I I 8 S ■ 8 ■ ■ PRAZNOVANJE - Po 30 letih je bil partizanski Semič znova prizorišče pomembnega kulturnega dogodka. V predzadnjem letu NOB so se v njem sešli slovenski kulturniki - partizani na prvem kongresu (4. 1. 1944), sedaj pa so delegati kulturne skupnosti Slovenije sprejeli smernice za nadaljnji razvoj kulture in njeno podružbljanje. Ob tej priložnosti je bila v Semiču tudi proslava, ki je bila povezana s praznovanjem krajevnega praznika. Med mnogimi gosti, ki so ob tej priložnosti prišli v Semič so bili tudi Edvard Kardelj, France Popit, Sergej Kraigher, Mitja Ribičič, dr. Marijan Brecelj in drugi. PRIZNANJE - Na sklepni slovesnosti IX. srečanja slovenskih dramskih gledališč v Mariboru je bil podeljen Borštnikov prstan, Borštnikove nagrade in nagradi združenja dramskih umetnikov Slovenije in občinstva. Borštnikov prstan, kot najvišje častno priznanje za življenjsko delo, je prejel igralec, režiser, gledališki organizator in pedagog Slavko Jan. NESREČE - Potres, kije za nekaj trenutkov premaknil kozjansko zemljo in napravil veliko škode, nas je doslej veljal nekako 68 milijonov dinarjev. Ob tem pa je zanimivo, da se okrog nas vsak dan dogajajo potresi, ki smo jim sami, če že ne popolnoma, pa vsaj delno krivi. Prometne nesreče na slovenskih cestah nas vedno veljajo trikrat toliko kot potres na Kozjanskem. Naši zavarovalnici (brez Croatie in Jugoslavije) sta izplačali lani 430 milijonov dinaijev, in sicer zavarovalnica Sava 360, Maribor pa 70 milijonov dinarjev. Skupnost zdravstvenega zavarovanja je lani izplačala milijardo sto milijonov, vendar brez kmetijskega zavarovanja. Več kot milijardo je stalo zdravljenje, invalidnine in tako dalje. Lani je bilo v Sloveniji poleg izredno velikega števila mrtvih še 12.000 hudo ranjenih udeležencev v prometu. Letošnja bilanca pa bo verjetno še bolj zastrašujoča. INFLACIJA - Temeljne usmeritve dokumenta o skupni politiki družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije v prihodnjem letu so podprli tudi člani odbora zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ za tržišče in cene. To se predvsem nanaša na rast družbenega proizvoda (približno za 7 odstotkov) in industrijske proizvodnje (okoli 8 odstotkov), kakor tudi na protiinflacijsko akcijo. Poudarili so, daje treba v politični in ekonomski akciji za prihodnje leto zagotoviti rešitve na ključnih področjih, predvsem v zajezitvi inflacijskih gibanj. .IN DOMOVINI PREKRŠKI - Po podatkih zveznega tržnega inšpektorata so septembra letos v OZD ki se ukvarjajo s proizvodnjo, prometom in raznimi storitvenimi dejavnostmi, ugotovili 4193 prekrškov predpisov o cenah. Sodnikom za prekrške so inšpektorji poslali 1648 zahtev za sprožitev postopka. Javni tožilci so dobili 277 prijav za gospodarske prestopke in 21 prijav za kazniva dejanja. Tržni inšpektorji so poleg tega sprejeli 920 rešitev o izvajanju upravnih ukrepov. Ugotovili so nadalje nezakonito ustvarjeno razliko v ceni v višini deset milijonov dinarjev in nezakonito pridobljeno lastninsko korist za prek 27 milijonov dinarjev. Zaradi odstopanja v kvaliteti proizvodov so prepovedali prodajo raznega blaga v vrednosti 18 milijonov dinarjev. ŠTIPENDIJE - V republiški gospodarski zbornici v Ljubljani so podpisali družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju politike štipendiranja v Sloveniji. Podpisniki tega pomembnega dokumenta so samoupravne interesne skupnosti, skupščine občin, SZDL, Zveza sindikatov, Zveza socialistične mladine, Zveza skupnosti študentov, Republiška gospodarska zbornica ter skupnosti in združenja za vzgojo in izobraževanje. Dogovor med drugim predvideva, da mora biti osnova za odrejanje štipendij iz združenih sredstev mesečni strošek dijakov in študentov, ki ga vsako leto ugotavljajo podpisniki sporaAima, medtem ko so za do- ločanje višine štipendij TOZD in skladov samoupravnih interesnih skupnosti izdelali kriterij uspeh v šoli in hitrost šolanja. Letos je treba v Sloveniji zagotoviti 8000 štipendij iz združenih sredstev in 7000 štipendij iz j TOZD. ZDRAVLJENJE -Na kliniki I za kirurgijo srca in krvnega obto-1 ka v Ljubljani so začeli uporab-1 ljati novo napravo, tako imenp-1 vani „pacient EKG monitor", Id I sta ga izdelala ing. Branko I Kocbek in medicinski tehnik I Martin Hostnik, strokovnjaka I kliničnega laboratorija za elek-1 troniko. Gre za novatorsko delo, | aparat, ki ga uporabljajo v opera-1 cijskih dvoranah za srčne bolni-1 ke in ob vsajevanju vzbujalnikoi I za srce. Naprava, ki je zelo pre-1 prosta ža rokovanje, je bila izde-1 lana v slabem letu dni. UVOZ - Od januarja dol oktobra letos smo uvozili v našo I državo 45.680 potniških avto-1 mobilov, to je za 20 % več kot I lani. Največ jih je bilo uvoženih I iz ČSSR, in sicer 18.074, nato iz I DR Nemčije 7.620, ZRN 7.362,1 Francije 4.973, SZ 4.563, Italije I več kot 2000, iz Velike Britanije I za približno 1500. Ta podatek je | močno vznemiril domače proiz-f vajalce, ki so zaradi svetovne! avtomobilske krize zahtevali! omejitev nakupa avtomobilov »I tujini, kajti v tem vidijo naj-1 boljšo pot za zmanjšanje velikih| zalog domačih avtomobilov. HtHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllN • Aktuolno KONGRES V CELJU Drugi teden, 7. in 8. novembra se bo v Celju zbralo na osmem kongresu Zveze sindikatov Slovenije 388 delegatov, več kot 200 gostov in okrog 100 akreditiranih novinarjev. Iz velenjske občine bodo na kongresu delegati Franc Miklavčič in Branko Briški iz rudarsko elektroenergetskega kombinata, Marija Bole iz osnovne šole Bratov Letonje, Milena Novak in Valter Cimperc iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje, Ignac Hanžič iz Vegrada in Franc Melanšek iz rudarskega šolskega centra. Občino Slovenj Gradec bosta na kongresu zastopala Oto Skobir iz temeljne organizacije združenega dela Gozdarstvo Mislinja in dr. Nado Vo- cbpija iz splošne bolnišnice, iz Mozirja pa Stanko Voler. V Šaleški, Mislinjski in Gornji Savinjski dolini so člani na številnih predkongresnih sestankih in občinskih predkongresnih konferencah pregledovali kongresno gradivo. Povsod so soglašali z akcijsko usmeritvijo osnutkov sklepov 8. kongresa, vendar pa so imeli tudi nekaj spreminjevalnih predlogov. Tako so spregovorili o premalo določni opredelitvi samoupravne delavske kontrole, o sindikalni listi, ki bi jo bilo potrebno poenotiti s podob- nimi dokumenti v drugih republikah, o prepočasni graditvi delavskih stanovanj'in še o drugih vprašanjih. Na članskih sestankih v občini Velenje je bila večkrat poudarjena zahteva, da se morajo kongresni sklepi v vseh sindikalnih sredinah dosledno uresničevati. Kako bodo posamezne sklepe uresničevali pa je dolžnost sindikalnih vodstev. Ti naj bi o izvrševanju sklepov sproti obveščali članstvo. Takšnih in še mnogo drugih pripomb so člani sindikata povedali še več. Na republiški svet Zveze sindikatov pa je prišlo več kot 3 tisoč zapisnikov o množičnih članskih sestankih. Posebej velja omeniti, da so povsod sprejeli tudi statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindi- j katov in Zveze sindikatov na Slovenskem. Poleg delegatov, ki so jih izvolili na predkongresnih sindikalnih konferencah, je izvoli-1 lo za kongres 5 delegatov še slovensko društvo upokojencev. Status delegata pa imajo tudi vsi člani sedanjega republiškega sveta ZSS in člani nadzornega odbora. Med izvoljenimi delegati 8. kongresa je kar 79 odstotkov iz neposredne proizvodnje oziroma osnovne dejavnosti, 41 odstotkov je delavcev, 42 odstotkov žensk, 28 odstotkov delegatov pa je mlajših | od 27 let. ................................................................................................. • MARJAN MARINŠEK. PODPREDSEDNIK !S, O OBISKU NA ŠVEDSKEM Vendar ga Švedi načrtno izkoriščajo zelene površine. Ni se mi posrečilo, da bi kjerkoli v mestu videl zelenico na kateri bi bila trava daljša kot pa si lahko zamišljamo zeleno preprogo. Povsod vlada red in mir. Stano- • KOPALIŠČA POLNA OD JUTRA DO VEČERA Imel sem priliko, da sem si ogledal tudi centralna kopališča. Švedi še zelo radi kopajo in so odlični plavalci. Na mestu, kjer je danes eden najmodernejših kopališčnih objektov na svetu, je bil že leta 1892 manjši letni bazen in javno kopališče. V pokritem delu je glavni bazen s kapaciteto 2.000 kopalcev, prostorom za gledalce in skakalnim stolpom. V pokritem delu so še razni manjši bazeni za otroke vseh starosti ter razne kopeli, savne, turške kopeli in masaže. Zanimivo je, da se še vedno veliko Švedov kopa v javnih kopališčih, bodisi, ker nimajo doma kopalnic ali pa ker potrebujejo pomoč pri kopanju. Vsaka garderoba je velika okrog 4 m2 in ima poleg omare ter drugih prostorov za osebno ureditev še posteljo za krajši počitek. Vsa voda v bazenih se v pol ure v celoti zamenja. PROSTEGA ČASA NA PRETEK V zunanjem delu kopališča je poseben bazen s skakalnim stolpom od 3 do 10 metrov, plavalni bazen veličine 50 x 21 m ter trije manjši bazeni in posebni islandski'vrelci (bazen z vodo 60 Ce, ki v curkih priteče iz odprtin na dnu majhnega bazena). Okolica bazena je delno betonska, delno pa razgibana travnata površina (zelena preproga). Vsem kopališčem je skupna posebna športna hala, kjer lahko najdeš prostor skoraj za vsak šport. Pouk plavanja v šolah je obvezen. Sezona kopanja v letnih bazenih je od 15. junija do 15. septembra. Parkirnih prostorov je 250. • STANOVANJA - PREPROSTA IN PRIJAZNA • DOM INVALIDOV V TRGOVSKEM SREDIŠČU Kot smo že pisali se je iz NORRKOEPINGA na Švedskem vrnil Marjan MARINŠEK, dipl. pravnik, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje, ki se je kot predstavnik Velenja udeležil letne konference šestih partnerskih mest, med katerimi je tudi Velenje. Objavljamo nekaj njegovih spominov o bivanju na Švedskem in ker se nanašajo na ogled objektov družbenega standarda na Švedskem, upamo, da bodo zanimivi za vsakega našega občana. Predstavniki na konferenci šestih pobratenih mest • STOCKHOLM - MIR IN UREJENOST i Po dobrih treh urah letenja z DC-9 sem iz zagrebškega letališča prispel v Stockholm. Švedsko prestolnico sem si kar dobro ogledal. Prijeten vtis je naredila name izredna čistoča in umirjenost. Tudi v najbolj prometni trgovski ulici se ni nikomur nikamor mudilo in slišati ni bilo nobenega trušča. Mesto se po pravici imenuje „severne Benetke" saj je prepredeno s_ številnimi kanali in zalivi, kjer se zibajo tudi večje ladje. Številne palače so mogočne in sploh niso tako okinča-ne kot n.pr. na Nemškem ali na Danskem. Na ogromni centralni železniški postaji si skoraj izgubljen, vendar se s pomočjo urejenih informativnih sredstev znajdeš in stopiš na pravi peron in v pravi vlak, čeprav ni nikjer nobenega železničarja. • DEŽELA IGLAVCEV IN TISOČERIH JEZER V vlaku, s katerim sem se odpeljal v 170 km oddaljeni Norrkoeping sta vladala predvsem red in mir. Vsi so čitali časopise. Pokrajina je bila precej kamnita in porasla z iglavci med katerimi so se zlatile breze. Kdo bi mogel našteti vsa jezera, ki krasijo to pokrajino! Številne letne hišice in kopališča zgovorno pričajo, da je poletje na Švedskem kratko in da ga dobro izkoristijo. Kmetje živijo od gozdov, turizma in živinoreje. Vse opuščene kmetije in gospodarska poslopja spreminjajo v letne hišice. Hiše so zelo enostavne, lesene in temno-rdeče barve. Ceste so široke in udobne^ tako, da tudi na Evropski cesti št. 4, ki povezuje Helsinki in Lizbono ni pravega prometnega vrveža. Vlak ni zapeljal nikoli preko katerekoli ceste ... • NORRKBPING - MESTO PRIHODNOSTI Norrkoeping leži 170 km jugozahodno od Stockholma in je industrijsko in pristaniško mesto s 118.000 prebivalci. Kljub/ industrijskemu videzu pa ima mesto številne parke in vanjski bloki so povečini nizki in na velikih površinah. Združeni so v mestne četrti s približno šest tisoč prebivalci. Taki četrti pripada šola, vrtec, trgovska hiša ter prostori za preživljanje prostega časa. ' • URAD ZA PROSTI ČAS Pri mestni občini je poseben „Urad za prosti čas", ki se ukvarja s problemom kako zaposliti otroke, ki ne hodijo več v vrtce, ter mladino in tudi odrasle, v prostem času, ki ga na Švedskem ni malo. V večini stanovanjskih četrti že obstoji poseben dom za preživetje prostega časa. V .posebnem prostoru so najmlajši, taki, ki potrebujejo še varstvo. Imajo svoj bife, kjer si iz lastne žepnine kupujejo slaščice in sadne sokove. Tam delajo domače naloge ali se ukvarjajo s športom (minigolf, kegljanje, namizni tenis...) Mladina ima'predvsem prostore za najrazličnejši šport in disco-klub. Starejši prebirajo časopise in knjige, šahirajo ali pa si v hoby delavnicah, ki razpolagajo z vsakovrstnimi orodji izdelujejo razne potrebščine za svoj dom. Bivanje v tem domu je brezplačno. Vse plača mestna občina iz davkov. • VZGOJITELJICA ZA 6 OTROK Ogled otroških vrtcev je presenetil ne samo mene temveč tudi Nemce in Nizozemce, ki so bili navzoči pri ogledu. Na zunaj je precej enostaven, delno lesen in temno obarvan. Arhitektonsko je podoben našim vrtcem v Velenju. Vrtci sprejmejo vse otroke, katerih starši to želijo. Vsaka vzgojiteljica ima v varstvu največ šest otrok. Oskrbnina stane 60 švedskih kron dnevno, starši pa plačajo le 12 kron, vse ostalo krije občina iz davkov (1 krona je 3,60 din). V igralnicah lahko vidiš same praktične igrače, med njimi mini kuhinjo z vsemi gospodinjskimi aparati. * V osnovni šoli je v razredu največ 25 učencev. Kabinetni pouk je razvit tako daleč, da lahko v kabinetu za tehnični pouk vidiš pravo delavnico, kjer se deklice in dečki učijo isto snov. Tudi v kabinetu za gospodinjstvo so deklice in dečki vsak v svoji kuhinji z vsemi elementi, kamor spada tudi električni štedilnik in hladilnik. Le pralni stroj in stroj za pomivanje posode sta skupna za ves kabinet. Stanovanjski bloki in tudi zasebne hiše so na zunaj precej preprosti. Pravzaprav je zasebnih hiš sorazmerno malo in se nahajajo šele več kilometrov iz mesta. Hiše nimajo vrtov. Stanovanja so udobna in velika. Dobijo se v najem ah pa se kupijo. Krediti za gradnjo so dostopni vsem, vendar kreditov, ki bi jih dajal delodajalec, skorajda ni. Stanarina je zelo visoka. Na tleh je parket, v vežah in pa stopniščih pa so odlične talne obloge. V „švedskih" kuhinjah imajo tudi po štiri manjše hladilnike. V vseh prostorih so številne lučke. Zvečer prižigajo številne sveče in luči. Tudi na skoraj vseh oknih visijo lučke tako, da je zvečer pogled na prižgane luči na oknih res čudovit. Na mizah so svečniki pa tudi posebne kristalr^ posode v katerih plavajo svečke. Pravijo da jim lučke naredijo dolge zimske večere prijetnejše in toplejše. Na Švedskem se eno uro prej stemni kot pri nas. • KONFERENCA PARTNERSKIH MEST Med zasedanjem predstavnikov šestih evropskih mest (Vienne, Schiedam, Esslingen, Norrkoeping, Udine in Velenje) smo se dogovorili za medsebojne stike v prihodnjem letu. Naši mladinci bodo potovali v Francijo in Nemčijo in bodo tudi sprejeli mladince iz teh mest. Razen tega bo Schiedam organiziral razstavo otroških risb iz vseh partnerskih mest, Esslingen pa festival zabavnih orkestrov vseh mest. V Velenju bo prihodnje leto odprta razstava, na kateri se bodo predstavila vsa partnerska mesta. Razen teh bo še več dvostranskih stikov med mesti. Velenjčani so bili pohvaljeni za organizacijo mladinske izmenjave v preteklem letu. Schiedam pa zaradi finančnih težav v prihodnjem letu ne bo organiziral mladinske izmenjave. Veliko govora je bilo tudi o tem, da bi v to šesterico sprejeli še kakšno angleško mesto. Predlog Schiedama za mesto Wandsworth ni bil sprejet, ker ima mesto skoraj četrt milijona prebivalcev. Omenim naj, da je predčasno že bilo vključeno angleško mesto NEATH, ki pa je bilo izključeno zaradi premajhne aktivnosti. Na konferenci so sodelovali predvsem župani partnerskih mest in predsedniki mladinskih organizacij. Iz Velenja, Udin in Vienna je zaradi velike oddaljenosti prišel le po en predstavnik mesta, iz Esslingena in Schiedama pa sta bila po dva predstavnika.' Tako je minilo kratko bivanje na Švedskem in letalo me je zopet preko KOEBENHAVNA preneslo v domovino. Zelo sem zadovoljen, da so nam švedski organizatorji v času konference pokazali namesto turističnih atrakcij in muzejskih zbirk vsakdanje življenje v tej daljni deželi. Svedli se najraje kopajo v javnih kopališčih. Ta pa so izredno urejeena Na Švedskem se invalidov ne izogibajo. Invalidski dom je praktično v centru mesta. V stavbi, kjer je ogromna trgovska hiša TEMPO s preko 300 parkirnimi mesti (do vsakega parkirnega mesta vodi betonska stezica tako, da lahko kupljeno blago pripelješ s posebnim vozičkom do avtomobila), je tudi invalidski dom, kamor zahajajo invalidi, da bi preživeli dan. Pripeljejo se s posebnim, nalašč za invalidske vozičke prirejenim avtobusom, ki jih zvečer tudi razvozi po domovih. V domu lahko invalidi opravijo vse svoje opravke. Tu imajo svojega zdravnika, zobozdravnika, brivca, fiziote-rapevta ter številne negovalke, ki skrbijo, da jim v domu ničesar ne manjka in da lahko tu izdelujejo tudi razna ročna dela. Tako mine invalidom dan, poln dela in raznih opravkov. Oskrbnina je minimalna, vsa ročna dela pa ostanejo v -domu. POGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SVETA ZSS VELENJE MARCELOM MEDVEDOM POGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SVETA ZSS VELENJE MARCELOM MEDVEDOM Kongres mora biti kongres akcije V četrtek, 7. novembra se bo v Celju začel 8. kongres slovenskih sindikatov. Kongres se sestaja v času izredne družbene dejavnosti in v času odločilnega boja delavskega razreda za uresničitev ter uveljavitev samoupravljanja na celotnem področju družbenega dela. In kako tečejo priprave na republiški kongres v velenjski občini. O tem smo se pogovarjali s predsednikom občinskega sindikalnega sveta Marcelom Medvedom. „Najprej so o kongresnem gradivu razpravljali na petih konferencah strokovnih sindikatov. Prva je bila 24. septembra, zadnja pa 1. oktobra. Na teh konferencah smo izvolili tudi sedem delegatov za osmi kongres Zveze sindikatov Slovenije in tri za jugoslovanski kongres sindikatov. 3. oktobra pa je bila v domu kulture predkongresna konferenca, na katero smo povabili vse delegate občinskih sindikalnih konferenc, člane občinskih odborov sindikatov, predsednike osnovnih organizacij sindikatov in konferenc osnovnih organizacij sindikatov ter izvoljene delegate. Veliko je bilo tudi gostov. Te po mojem mnenju zelo uspele občinske predkongresne konference ali „kongresa v malem", kot smo jo imenovali, se je ude- I I nizacij sindikata ter to vnesli v zapisnik." — Kaj pričakujete od kongresa? „Osmi kongres mora biti kongres akcije za dosledno uresničevanje ustave in dokumentov 10. kongresa ZKJ ter 7. kongresa ZKS. Od kongresa pričakujem čimbolj konkretne sklepe, ki bodo jasno povedali, kaj je treba storiti in kdo ie za kaj odgovoren. Po načinu, kako te sklepe sprejemamo — sleherni član ima dejansko neposredno možnost vplivati nanje, sem prepričan, da bodo takšni kot si jih želi večina članstva oziroma kot si jih delavski razred. Geslo, ki je krasilo dvorano, v kateri smo imeli predkongresno konferenco v Velenju... nič, kar je pomembnega za delavca, brez sindikata ... je zahteva, ki jo postavlja statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v naši republiki. Uveljavitev tsga dokumenta bo razglašena na kongresu, če ga bo članstvo sprejelo v dveh tretjinah osnovnih organizacij sindikata v republiki. To je prvič v zgodovini delavskega razreda in sindikatov, da smo šli v tako široko razpravo ob sprejemanju takšnega temeljnega dokumenta. Prepričan sem, da bodo dokument sprejeli v sleherni osnovni organizaciji, ne vem pa, če se vsi zavedajo nalog in odgovornosti, ki jo sindikati s tem sprejemamo." FRANC TRATNIK, PREDSEDNIK OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA MOZIRJE _ Delo je treba stimulirati Slovenski sindikati so pred pomembno prelomnico pred osmim kongresom. Sindikatom res niso več potrebni splošni sklepi, pač pa sklepi, ki bi kar se da natančno povedali, kaj je v naslednjem obdobju predvsem treba storiti in kdo je za kaj odgovoren. Potrebni so sklepi za organizirano akcijo vseh članov sindikata, ne pa le posameznikov. O pripravah na kongres smo se pogovarjali s predsednikom občinskega sindikalnega sveta Mozirje Francem Tratnikom. n - ležil tudi direktor centra za samoupravljanje pri republiškem svetu ZSS Stjepan Šaubert. Na predkongresni konferenci so vsi delegati razen enega posegli v razpravo. Vendar s tem razprav za 8. kongres ZSS še nismo sklenili, saj so bile predkongresne konference le del predkongresne dejavnosti. V sleherni osnovni organizaciji na območju občine smo imeli še članske sestanke. Priznati moram, da so sindikalni aktivisti opravili v osnovnih organizacijah svoje delo v glavnem dobro." — Torej ste s pripravami na kongres zadovoljni? „V celoti ne. Še vedno je več osnovnih organizacij, ki niso poslale zapisnikov o predkongresnih sestankih. Nekaj pa jet celo takšnih, kjer teh sestankov sploh niso imeli ali pa so o kongresnem gradivu razpravljali samo predsedstva osnovnih orga- Kako osenjujete predkongresno dejavnost v občini Mozirje? „Moram reči, da zelo dobro, saj so bili prav v vsaki osnovni organizaciji sindikata sklicani članski sestanki, na katerih so delavci odločali o sprejetju statutarnega dogovora o org^pizi-ranosti in delovanju sinidkatov. Teh sestankov se je udeležilo 2182 delavcev, to je 73 odstotkov vseh zaposlenih- Na predkongresni konferenci so sodelovali člani vodstev osnovnih organizacij in zveze sindikatov, premajhna pa je bila udeležba s strani vodstev nekaterih drugih družbenopolitičnih organiza-cij." Katera vprašanja so se naj-češče pojavljala na predkongresnih sestankih? „Vprašanj in opozoril na določene probleme je bilo veliko. Omejil bi se na tiste, ki so se pojavljali v različnih sredinah, imajo pa skupne stične točke. Kongresno gradivo premalo opredeljuje vprašanje življenj- skega standarda delavcev, predvsem tistih z nižjimi osebnimi dohodki. Kritizirana je bila tkz. košarica življenskih potrebščin, ki se v kongresnem gradivu prevečkrat ponavlja. Takšni izrazi naj bi se izločili iz besedila kongresnih razprav. Tudi nadomestilo osebnega dohodka v času bolezni bi bilo treba predruga-čiti. Kot osnova naj bi se vzel povpreček OD zadnjih treh mesecev. Bolj se bo treba posvetiti vprašanju varstva delavcev, kar je povezano z delavsko kontrolo. Delovanje delavskega nadzora je premalo čutiti. Delo je treba stimulirati. Uveljavljanje otroškega dodatka, štipendiranja, varstva otrok je merjeno po kriteriju dohodka na družinskega člana. Veliko pa je delavcev, ki prisežejo ta maksimum za nekaj dinarjev, zato pa so oškodovani za nekaj tisočakov. Torej se v mnogih primerih ne splača več delati, čeprav je to v določenih sredinah nujno in družbeno potrebno. Zdravstvo in šolstvo naj bosta v celotni republiki enako ovrednotena, ker ( zavarovalnica sava roslovna enota celje ekspozitura velenje zastopstva slov. konjice šentjur rogaška slatina 7 Več poudarka stimulaciji v gradbeništvu IGNAC HANŽIC. je skladiščnik v GIP .Vegrad Velertje--TOZD industrija gradbenega materiala. Je tudi predsednik osnovne organizacije sindikata v tej temeljni organizaciji. Član zveze komunistov je od leta 1958. Tudi Ignac Hanžič je eden izmed tistih delegatov, ki bodo zastopali velenjsko občino na 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, ki bo čez nekaj dni v Celju. Ob našem pogovoru še ni vedel ali bo sodeloval v razpravi ali ne. Menil pa je, da bi moral kongres razpravljati tudi o stimulaciji v gradbeništvu. „Delavec v gradbeništvu je zelo slabo stimuliran za svoje delo. To je težaško in naporno delo. Po osebnih dohodkih so gradbeni delavci nekje na repu. Delavec v gradbeništvu mora delati cele dneve, tudi sobote pa še nedelje Na prvi pogled izgleda da dobro zasiuži. Vendar če odštejemo nadurno delo, lahko ugotovimo, da je njegov dohodek zelo majhen. Gradbeništvo ne more priti na zeleno Vejo, ker cene gradbenega materiala nenehno rastejo. Mi sklenemo pogodbo in medtem ko dela izvajamo, cene občutno porastejo." - Kako ste se pa pri vas seznanili s predkongresnim gradivom? ..Premalo časa je bilo, da bi lahko vsi temeljito predelali predkongresno gradivo. Težava je v tem, da imamo naša gradbi- šča vsepovsod raztresene; ne le v državi, ampak tudi zunaj naših meja. No, to pa ne pomeni, da ne vemo, o čem govorijo dokumenti." Je bilo pri vas še posebej slišati, kakšen problem, ki bi ga morali rešiti sindikati? ,.Menimo, da bi morali tudi v gradbeništvu zaradi tega. ker morajo delavci nenehno delati nadure, uvesti benificirano delovno dobo. Zdaj se je v primerjavi s preteklimi leti veliko spremenilo. Danes se tudi pozimi dela. V tem času pri nas skoraj ni več dopustov." bodo le tako zagotovljeni enaki pogoji zdravstva in šolanja. Otrok ne bi smel čutiti ali je doma v siromašnejši ali bogatejši občini. Tu so zametki socialnih razlik, saj program revnejše občine glede na finančno stisko ne more nuditi tistega, kar lahko daje program bogatejših. Na našem območju je tristo delavcev sekačev in treba bi bilo gozdnim delavcem delovno dobo beneficirati, glede na njihove pogoje dela. Oddih in rekreacija se ne more prevaliti na zvezo sindikatov, ampak na osnovne organizacije in določene interesne skupnosti. Ob koncu bi še omenil, da se mi zdi dva delovna dneva za kongres le premalo, če upoštevam pomembnost in širino določenih vprašanj, ki jih bo moral kongres pojasniti, sprejeti stališča in sprejeti konkretne sklepe." LIZA PODPEČAN -KUHAR Naši delegati so na. predkongresni konferenci dokazali, da se resno pripravljajo, da kongres seznanijo z našimi problemi in željami. Želim, da na kongresu izpovedo naše razpoloženje in pripravljenost za večjo aktivnost sindikatov." — Kakšne so poglavitne nalv ge velenjskih sindikatov v sedanjem obdobju? ..Kongresno gradivo in predkongresna razprava nam nalagata vrsto nalog, od katerih bom naštel le nekaj trenutno najvažnejših. Poleg priprav na 7. in 8. kongres nadaljujemo z razvijanjem in poglabljanjem samoupravljanja v TOZD in drugih organizacijah združenega dela. Nadalje uveljavljanje delegatskega sistema in delavske kontrole. Izpopolnjevanje in izboljševanje obveščanja. Izvedba volitev delegatov v TOZD za samoupravne interesne skupnosti oziroma njihovo konstituiranje." - Kako je v občini urejeno obveščanje sindikalnega članstva? „Zavedajoč se, kako velikega pomena je obveščenost članov, je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta imenovalo posebno komisijo za obveščanje. /V njej so predstavniki vseh uredništev internih glasil OZD oziroma večjih delovnih organizacij, predstavnik TIS in lokalnega časopisa. Ta komisija je začela izdajati ..Sindikalni obveščevalec" in to z namenom, da dosežemo hitrejšo in večjo povezanost ter boljšo obveščenost med občinskim svetom zveze sindikatov in osnovnimi organizacijami sindikata ter konferencami. V obveščevalcu bomo objavljali sklice sej, konferenc, posvetovanj, sprejete sklepe in stališča sindikatov v občini ter drugo aktualno gradivo. Doslej sta izšli že dve številki. Občasno pa bomo izdajali še glasilo „Velenjski sindikati". Prva številka je izšla že 25. prejšnji mesec. V njih bomo objavljali sklepe organov osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije, strokovne analize in drugo." S. V. JO Podružnica Velenje 1 100 LETNICA hranilništva in posojil-ništva v šaleški dolini 1874 - 1974 » STANKO VOLI DELEGAT IZ MOZIRJA Benefi cirana delovni doba z< gozdni sekači Stanko VOLER, gozdni vec iz Krnice pri Lučah osmem kongresu Zveze si tov Slovenije zastopal sind članstvo iz občine Moziri poslen je v temeljni orgar združenega dela Gozdarsti zarje. Pred petimi leti je predsednik osnovne organ sindikata za gozdni obrat in je tako dobro seznai problemi, ki jih pestijo ži let. Na ta način bo kot i na kongresu v Celju obor spoznanji iz svojega vsaki nega dela in življenja. Stanko Voler za zdaj še ali bo stopil na govornišk osmega kongresa ali ne. bo, bo spregovoril o ni gozdnim delavcem — sel ki jih je samo na podrooj okrog 60, v vseh gozdovi! nega gospodarstva Moz'f poskoči to število na 3(J znamo beneficirano delovij bo. Da, o tem bo na kol zagotovo treba spregovoriti „Okrog leta 1962 sol delati gozdni delavci - se motornimi žagami. Od ta minilo slabih 14 let in v jih od šestdesetih kar petn more zaradi poklicne t opravljati več tega dela. M čedalje manj odločajo poklic in tako upravičeno kujemo, da bo pomanjkai delavcev z leti še večje." Stanko Voler našteva še težave iz svoje delovne i zacije: „Treba bi bilo gozdne koče za delavce, še nekaj ne odgovarja os« življenjskim potrebam, smo v zadnjih letih uredi blem razsvetljave v gozdu čah, slamnjače smo zame blazinami. Vendar smatral bi bil problem najbolj res v letnem času, če bi vozil ne delavce vsak dan dom to pa imamo premalo koi In tu je še zima, kjer 1 voz zaradi snega onemo LIZA PODPEI OD VEČ KOT 200 DELAVCEV, ZAPOSLENIH PRI ZASEBNIH OBRTNIKIH JIH JE IZRAZILO ŽELJO ZA DOPOLNILNIM IZOBRAŽEVANJEM LE 5 Premalo zanimanja| za izobraževanje Letos je bil na podlagi sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci na območju obrti in gostinstva v SR Sloveniji ustanovljen sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju za občino Velenje. Da bi zbrali kar najbolj dejanske potrebe'delavcev do dopolnilnega izobraževanja, je sindikat delavcev v zasebnem sek-toiju skupaj z upravnim odborom tega sklada poslal vsem delavcem, ki so zaposleni pri zasebnikih, vprašalnik, s katerim so želeli ugotoviti potrebe in za to šolsko leto zanesljivo ugotoviti koliko delavcev se želi do- polnilno izobraževati. Do določenega roka je vprašalnike vrnilo le pet delavcev. Trije so se odločili za pridobitev kvalifikacije, eden za visoko kvalifikacijo, eden pa bi rad obiskoval srednjo tehnično šolo. Čeprav je v statutu določeno, da lahko sredstva sklada uporabijo tudi za izredno splošno in družbenopolitično izobraževanje, so se prvi kandidati odločili | strokovno izobraževanje. Kot kaže bo potrebna| politična akcija sindikata nih delavcev," da bodo del zasebnega sektorja začuti jo potrebo do dopolu izobraževanja. Več pobuj bi morali dati tudi delo Žal pa je še prevečkrat] miselnost, da lahko dol dela opravljajo delavci bn lifikacije. I IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC £ IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC % \1 OBČINE SLOVENJ GRADEC & IZ OBČINE SLON INFORMACIJA O JAVNI OBRAVNAVI PROGRAMOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZA LETO 1975 V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OBČINE SLOVENJ GRADEC:_ Dogovarjanje tudi v krajevni skupnosti Že v letu 1974 so vse samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih služb, to je izobraževalna skupnost, zdravstvena skupnost, skupnost otroškega varstva, znanstveno raziskovalna skupnost, kulturna skupnost, telesno kulturna skupnost in skupnost zaposlovanja, prešle na nov način financiranja. S prejšnjega, pretežno proračunskega, sistema, so prešle na neposredno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje z delovnimi ljudmi, organiziranimi v organizacijah združenega dela. Na ta način so začeli uresničevati načelo o svobodni menjavi dela. Vsaj delno smo z akcijo dogovarjanja in sporazumevanja dosegli to, da naš delovni človek ne gleda več v tolikšni meri na posamezne družbene službe kot na neke vrste nujno zlo, za katero je pač treba neprestano plačevati določen znesek, ne da bi vedel, komu je ta denar namenjen, še manj pa, kako se troši. V novem sistemu financiranja je vsakemu delovnemu človeku dana možnost, da se seznani s programi interesnih skupnosti, da daje nanje svoje pripombe ter da se v končni fazi odloči, komu in v kolikšni meri bo namenil del svojega bruto osebnega dohodka oziroma dohodka delovne organizacije. V lanskem letu je akcija družbenega dogovarjanja in sporazu- mevanja zajela v pretežni meri samo delovne ljudi, organizirane v organizacijah združenega dela. Letos pa želimo vključiti v neposredno dogovarjanje in sporazumevanje tudi čimveč občanov v krajevnih skupnostih ter na ta način dati možnost seznanjanja, razpravljanja in odločanja o programih posameznih interesnih skupnosti tudi vsem tistim našim občanom, ki žive na območju naših krajevnih skupnosti, niso pa vključeni v organizacije združenega dela kot kmetje, obrtniki, upokojenci in gospodinje. Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec je na svoji zadnji seji, 22. oktobra 1974, imenoval posebni 17-članski koordinacijski odbor za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje v občini Slovenj Gradec. Odbor ima nalogo usmerjati celotno akcijo dogovarjanja in sporazumevanja na območju naše občine. Predvsem pa je njegova naloga ustvariti pogoje za neposreden stik med predstavniki interesnih skupnosti, kot izvajalci določene družbene dejavnosti, in delovnimi ljudmi in občani, kot financerji teh dejavnosti. Vse samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena so dolžne svoje programe posredovati občanom, in sicer v pisani obliki. Tej informaciji pa bo sledila javna razprava v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Pripombe in dopolnitve programov, dane med javno razpravo, bo zbral koordinacijski odbor ter nato izvedel usklaje-valni postopek med posameznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Po tako opravljenem delu bodo samoupravne interesne skupnosti pristopile k izdelavi samoupravnih sporazumov ter jih posredovale vsem organizacijam združenega dela in krajevnim skupnostim. Prva faza akcije bo zaključena s podpisovanjem družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov oziroma z objavo teh dokumentov v uradnem glasilu. Sestavni del vsakega od sporazumov je finančno ovrednoten program samoupravne interesne skupnosti, da se na ta način omogoči podpisnikom spremljanje dotoka in porabe sredstev glede na dogovorjeni program. Ker sovpada letošnja akcija dogovarjanja in sporazumevanja s pripravami na volitve delegacij interesnih skupnostih v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, bi bilo najbolj primerno, da bi javno razpravo o programih interesnih skupnosti vključili v dnevni red zborov delovnih in zborov občanov, ko bodo razpravljali o možnih kandidatih za delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. (Prirejeno po gradivu Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenj Gradec.) • Sklic 3. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Slovenj Gradec Predsednik zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Slovenj Gradec, Franc Vaupot, je za prihodnji petek, 8. novembra, sklical v prostorih sejne dvorane 3. sejo zbora. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: Pregled zbiranja in trošenja sredstev krajevnega samoprispevka v občini Slovenj Gradec, Informacija o pristopu k javni obravnavi programov samoupravnih interesnih skupnosti v krajevnih skupnostih občine Slovenj Gradec, Informacija o predlogu reorganizacije krajevnih skupnosti v občini Slovenj Gradec, Obravnavana osnutka statuta krajevnih skupnosti, Obravnava in sprejetje odloka o tem, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Slovenj Gradec, Obravnava in sprejetje družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenih in imenovanih funkcionarjev v pravosodju, Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja, Delegatska vprašanja. • PREDLOG IZVRŠNEGA ODBORA OBČINSKE KONFERENCE SZDL SLOVENJ GRADEC ZA REORGANIZACIJO KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI SLOVENJ GRADEC:_ Tudi novi organi samoupravljanja Izvršni odbor Občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenj Gradec je posredoval Skupščini občine Slovenj Gradec in njenemu zboru krajevnih skupnosti naslednji predlog za reorganizacijo krajevnih skupnosti v Mislinjski dolini: • Spominska slovesnost ob 100-letnici Meškovega rojstva SELE, 27. OKTOBRA - Opoldne je bila na Selah nad Slovenj Gradcem priložnostna slovesnost ob 100 - letnici rojstva sopotnika moderne, Franca Ksaverja Meška, pisatelja, pesnika, dramatika in mladinskega pisatelja. Slovesnost sta pripravila domače Kulturno prosvetno društvo „Ksaver Meško" in Občinska Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenj Gradec. Na Sele je prišel Meško 1921. leta, da bi tam preživel, odmaknjen od sveta, več kot štiri desetletja. Zaradi narodne zavednosti so Meška preganjali že med prvo vojno, prav tako tudi med drugo, ko so ga pregnali s slovenske zemlje. Leta 1964 pa je Meško, star 90 let, na Selah sklenil svojo življenjsko pot. Predsednica Občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenj Gradec, Romana Kreuh, je v priložnostnem nagovoru orisala Meškovo življensko pot, predsednik skupščine Temeljne kulturne skupnosti Slovenj Gradec, Franc Gašper, je na hiši, kjer je na Selah živel Meško, odkril spominsko ploščo. Krajši priložnostni kulturni program pa so izvedli recitatorji, člani gledališke družine z osnovne šole „Franjo Vrunč" Slovenj Gradec, ter pevski oktet s Sel. Bitka za uresničevanje novih odnosov v krajevni skupnosti, kot temeljni samoupravni skupnosti, je zlasti po sprejetju nove zvezne in republiške ustave ter dokumentov VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije in X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, močno spodbujena. Kaže se tudi v iskanju takšnega prostorskega oblikovanja krajevne skupnosti, ki bo izhajala iz potreb delovnih ljudi in občanov, živečih na določenem območju, ki pomeni okvir in takšno zaokroženo življenjsko skupnost, ki jim bo omogočala dejanske možnosti za njihovo neposredno vključitev v samoupravno odločanje o skupnih interesih in nalogah v krajevni skupnosti. Izvršni odbor Občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenj Gradec je za uresničevanje ustavnih načsl imenoval koordinacijski odbor; katerega naloga je, da preko svojih treh odborov spremlja potek uresničevanja ustave. V ta namen je odbor za krajevno samoupravo in skupščinski sistem preučil možnosti, kako krajevno samoupravo v občini Slovenj Gradec čimbolj približati občanu in delovnemu človeku. Predlaga naslednjo reorganizacijo: 1) Iz dosedanjih petih krajevnih skupnosti naj bi se oblikovalo več novih, in sicer: - iz krajevne skupnosti v Slovenj Gradcu, ki zraven samega mesta zajema še naselja Stari trg in Sele, se naj bi dodatno oblikovali še 2 samostojni krajevni skupnosti za naselji Stari trg in Sele s tem, da bi vse administrativno tehnične zadeve tudi za ti dve krajevni skupnosti pogodbeno opravljala slovenjgraška Krajevna skupnost; - iz krajevne skupnosti Mislinja, ki zajema naselja Mislinja, Dovže, Završe in Dolič, naj bi dodatno oblikovali novo krajevno skupnost, ki naj bi zajemala naselja Dolič, Kozjak in del Pake. 2) V krajevni skupnosti Mislinja naj bi ustanovili vaške svete, odbore ali pododbore v Dovžah _in Završah. 3) Krajevni skupnosti Pameče in Podgorje pa naj bi delovali tako, kot doslej, s tem, da bi pri krajevni skupnosti v Podgorju zraven vaškega odbora v Razbor-ju ustanovili še vaški odbor, pododbor ali svet v Šmiklavžu. Ta predlog za reorganizacijo krajevne samouprave je na svoji ZBIRANJE IN PORABA SREDSTEV KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA: Za vse prekoračitve denar iz drugih virov! Od 1. avgusta 1972 do 31. julija 1977 bodo delovni ljudje in občani v občini Slovenj Gradec plačevali krajevni samoprispevek za sofinanciranje programa gradnje šolskih, telesnovzgojnih, vzgojno varstvenih ter komunalnih objektov v Mislinjski dolini. Upravni odbor sklada za negospodarsko dejavnost si prizadeva, da bi bil program, sprejet ob uvedbi referenduma, dosledno uresničen. Mogoče je le, da bi bil kak objekt dograjen pozneje, kot je bilo sprva določeno. Vendar pa je sprejeto načelo, daje trega zagotoviti za vsak objekt, seveda v odstotkih, toliko denarja, kolikor ga je bilo zanj določeno. Ce bodo, na primer, zbrali manj denarja, kot so ga načrtovali, ga bodo vsi dobili manj, če ga bo več, bo pa za vse objekte na voljo toliko več denarja, kolikor ga bo več tudi zbranega. Za vse prekoračitve pa si morajo uporabniki zagotoviti denar iz drugih virov. Pregled zbiranja in porabe denarja pa je naslednji: SKLAD ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI OBČINE SLOVENJ GRADEC Bančni stroški Skupaj - izdatki 3.461,75 3,166.237,35 4.220,75 2,207.210,65 KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK OBČINE SLOVENJ GRADEC Stanjfe 31. avgusta 1974: Dohoidki: Sreds tva, prenešena iz leta 1973 Prispevki OZD 1973 Prispevki OZD 1974 Skup;aj - dohodki Izdatlki: Investticije v šolstvo - Ekon. center Investticije v šolstvo - Šola Šmartno Anuittete za šolstvo Za koimunalno dejavnost Občirnska zveza za telesno kulturo Stipeindije Sodnco poslopje Realizacija 166.237,35 Načrt 166.237,35 2,000.000,00 1,999.258,50 1,000.000,00 138.191,65 3,166.237,35 2,303.687,50 2,252.843,70 60.000,00 1,488.309,25 31.813,45 58.315,00 75.710,00 -187.586,75 74.300,00 277.556,15 167.900,00 309.079.00 282.352,10 Stanje 31. avgusta 1974: Dohodki: Saldo 1.1. Krajevni samoprispevek Cestni sklad Ostanek dohodka Skupaj - dohodki Osnovna šola Šmartno Zdravstveni dom Mislinja Interni oddelek Spi. bolnišnice Cestno križišče SI. Gradec Krajevna skupnost Mislinja Krajevna skupnost Pameče Avtobusne čakalnice Cesta Bukovska vas - Sele Cesta Tomaška vas Cesta Turiška vas Cesta Podgorje - Suhi dol Načrti, nadzor in drugi stroški Bančni stroški Skupaj - izdatki Načrt Realizacija 695.945,70 695.945,70 3,800.000,00 400.000,00 4,609.945,70 , 2.914.420,90 100.000,00 4.000,00 -3,710.366,60 897 1,000 180 370 250 310 125 125 300 103 19 4,609 .000,00 .000,00 .328,00 .000,00 .000,00 ,000,00 1, 000,00 .000,00 .000,00 000,00 .617,70 .845,70 250. 680. Izdatki: 492.902,00 000.000,00 180.328,00 370.000,00 250.000,00 310.000,00 .000,00 -.000,00 -125.000,00 125.000,00 100.000,00 19.415,45 6.009,70 978.655,15 seji, skupaj s predsedniki svetov krajevnih skupnosti, obravnaval Izvršni odbor Občinske konference SZDL Slovenj Gradec in z njimi načelno soglašal, vendar pa je bil mnenja, da naj o dokončnem preoblikovanju krajevnih skupnosti odločijo delovni ljudje in občani sami na zborih. Istočasno je bil Izvršni odbor Občinske konference SZDL Slovenj Gradec mnenja, da naj bi predvsem v tistih krajevnih skupnostih, kjer bi ugotovili, da ni pogojev za oblikovanje novih oziroma več krajevnih skupnosti, ustanovili vaške svete ali odbore, ulične odbore, svete sosesk ali druge organe, ki bi zlasti v večjih krajevnih skupnostih zagotovili večjo neposrednost in povezanost občanov pri reševanju skup- • Večer besede o kiparju Francu Bernekerju Ob 100-letnici rojstva akademskega kiparja Franca Berne-kerja, la se je rodil 4. oktobra 1874 na berneškem posestvu pod Malo kopo na Zahodnem Pohorju, je pripravil Zavod za kulturo Slovenj Gradec v prostorih Umetnostnega paviljona v središču Mislinjske doline prejšnji petek, 25. oktobra, „Večer besede o kiparju Francu Bernekerju". O življenju in delu tega ustvarjalca je spregovorila profesorica Alenka Glazer iz Maribora, predstavljena pa so bila tudi nekatera Bernekerjeva dela iz zbirke Umetnostne galerije v Mariboru. nih vprašanj in premostili odtujenost odločanja v obstoječih organih teh krajevnih skupnosti. Ta stališča je potrdila tudi Občinska konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenj Gradec na zadnji seji, ko je tudi določila, da so krajevne organizacije SZDL dolžne v posameznih krajevnih skupnostih organizirati javno razpravo o preoblikovanju krajevnih skupnosti na zborih delovnih ljudi in na zborih občanov. • Celodnevna šola v šmiklavžu v drugem šolskem polletju Leto 1974 bo, kar zadeva nadaljnji razvoj šolstva v občini Slovenj Gradec, pomembno tudi zavoljo tega, ker bodo na podružnični osnovni šoli „Pod Graško goro" v Šmiklavžu prvi v občini Slovenj Gradec uvedli celodnevno šolo, in sicer na začetku drugega šolskega polletja. To podružnično osnovno šolo obiskuje v prvih štirih razredih 24 učencev. Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec je sprejel odločitev o tem po podrobni preučitvi možnosti in pogojev zanjo. Prostorskih problemov ni, posamezne prostore je treba le še urediti in jih opremiti. Stroški za ureditev bodo veljali okrog 230.000 dinarjev, potreben denar pa bodo zagotovili v proračunu slovenjgraške Temeljne izobraževalne skupnosti. Po 31. avgustu je bilo nakazanih še 650.000 din za dela na regionalni cesti Bukovska vas - Šele ter 20Q.000 din za dokončno plačilo del na cesti Podgorje - Suhi dol. \ PO KOROŠKI • Ustanavljanje sindikalnih skupin v Železarni Ravne na Koroškem Do VIII. kongresa Zveze_ sindikatov Slovenije, ki bo 7. in 8. novembra v Celju, bodo v Železarni Ravne na Koroškem ustanovili najmanj dve tretjini sindikalnih skupin. Po kongresu pa bodo pripravili za poverjenike dvodnevni seminar, da bi jih kar najbolj usposobili za opravljanje te odgovorne dolžnosti. • Nove krajevne skupnosti tudi v občini Dravograd Do nedavnega sta delovali na območju občine Dravograd dve krajevni skupnosti, in sicer Dravograd in Šentjanž, zdaj pa jih pet. Na novo so ustanovili krajevne skupnosti v Libeličah, Črnečah in Trbonjah. S tem je zagotovljen večji in neposrednejši vpliv občanov na življenje in odločanje, žal pa je mogoče ugotavljati, da še zmeraj ni urejeno financiranje krajevnih skupnosti in da še niso uveljavljeni novi odnosi pri zadovoljevanju skupnih potreb delovnih ljudi in občanov. • Telovadnica pri osnovni šoli »Prežihov Voranc« na Ravnah na Koroškem Ravenski železarji so že preteklo leto, na sestankih delovnih skupin, obravnavali/ predloga za razdelitev sredstev sklada skupne porabe sklenili, da bodo del denarja namenili tudi za postavitev prepotrebne telovadnice pri osnovni šoli „Prežihov Voranc". Pred dnevi so začeli s pripravljalnimi deli za ta, resnično prepotrebni, telesnovzgojni objekt. Nova telovadnica mora biti zgrajena v letu dni. IMAŠ ROMAN Ta trenutek se je sredi vrat prikazala Yuki. Gospa Brownsword je rekla vzvišeno: „Yuki, to je moj soprog. Bojim se, da je danes malce iztiril" Hamilton Brownsword je buljil vanjo z odprtimi usti. „Za božjo voljo!" je vzkliknil. „Ce mar ni - ah, seveda! Kowloon! Hong Kong julija 1940. Imam prav? " „Seveda nimaš!" je gospa Hamilton pribila. „Yuki je pravkar prispela iz Japonske. Pomagala mi bo v kuhinji. Sedaj pa menim, da bi nam vsem prijala skodelica čaja. Pridi, Yuki, pokazala ti bom, kje je shranjen kotliček." „Da, dekletce," je pričel Hamilton Brownsword in srkal čaj. „Lahko ti rečem, i RONALD KIRKBRIDE „Hamilton! Dovolj je za danes. Yuki, pridi, pokazala ti bom tvojo sobo. Prepričana sem, da bi se pred večerjo rada malce odpočila. Čez uro in pol bom potrkala na tvoja vrata." „Da, gospa Brownsword." Odpeljala jo je v podstrešno sobo. Soba je bila izredno majcena, z ozko, železno posteljo, pod katero je bila rožnata nočna posoda. Na eni strani je bil umivalnik z vrčem, na drugi strani pa polomljena omara in star ter neuporaben stol. Malo okence je gledalo na cerkveno streho. „Prepričana sem, da boš tu zelo zadovoljna," je rekla gospa, „saj vidiš, da imaš na voljo vse moderno udobje." Odšla je iz sobe in za seboj zaprla vrata. Yuki je sedla na stare, preperele ostanke nekdanje žimnice ter strmela v kup rjuh in odej na koncu postelje. Toda, ta trenutek ni čutila želje, da bi pripravila posteljo - kajti preveč JUK1 0KAN0 da nam ni bilo postlano z vrtnicami! Tvoji sonarodnja-ki - vrag jih vzemi - so se zasidrali severno od Penanga in čeprav je bil Kuala Lumpur le tristo milj južneje, nismo bili v skrbeh, ker je bila vmes velika džungla. Nobena vojska je še ni premagala — zato je ne bodo niti prekleti Japonci. Večino žena in otrok smo s kamioni odpeljali v Malacco in naprej z ribiškimi ladjami v Singa-pur..." „Daj, no, Hamilton, nikar ne razlagaj vseh podrobnosti svojih ran pred Yuki. Saj ni njena krivda . . ." „Raje nam povej, kako si z levo roko zavezal Monte Casino," je muzajoče rekel Herbert. Hamilton Brownsword si je obrisal velike brke v papirnat prtiček. „Da, morda imaš vendarle prav, Ruth," je odgovoril in nadalje glasno razmišljal: „Vodil sem 4. Indijsko divizijo, sestavljeno iz Sikhov, Punja-bov, Radjputsov in Gurkov. Bilo je zgodaj spomladi, takoj ko je skopnel sneg. Pri Mignamu smo izgubili že šestnajst tisoč mož in to je velikanska izguba." „Nikar! Hamilton! Prosim ne med čajem!" „Daj, no, očka, pripoveduj, kako je bilo, ko so francoske, ameriške, novozelandske in poljske čete pri-drle do samostana in te našle tam spečega med ruševinami." „Prav zares, sinko, tako je bilo." „In kako ti je mina odnesla nogo." ,,No, Herbert," je vzdihnila gospa Browns-word. „Nikar ne pretiravaj. Prav dobro veš, da je bil oče ranjen na poti proti Rimu." „V motoristični nesreči." „Gospod Herbert, je rekla Yuki resno, „nikar ne govorite zaničljivo. Vaš oče je prav gotovo moral veliko prestati v vojni. Rada bi se opravičila za strahote, ki so jih počenjali moji sonarod-njaki, ker smo pač tisti čas imeli slabe voditelje." Vsi so umolknili. Herbert je udaril s kapo po mizi, gospe Brownswordovi so se pričele tresti ustnice, Hamil-tonu pa se je razlegel obraz v širok nasmeh. „Hm, Yuki, to je lepo od tebe. Če bi nas samo videla, kako smo prečkali reko Ra-pido in pod kakšnim smrtonosnim ognjem! Tisti prekleti ostrostrelci..." je onemela od zaskrbljenosti in groze. Kaj bi si mislil njen oče, če bi vedel, v kakšno kašo je zlezla. Prav gotovo bi se obrnil v grobu. Spomnila se je svoje sobe v Gotembi, s prekrasnimi svetlomodrimi tapetami in čudovitim, zlatim nadihom, premikajočimi pregamentnimi vrati, čisto belo rogoznico, prepleteno z modrimi in rdečimi trakovi, zloščenega poda, ki je bil videti kot gladina vode v jutranjem soncu. In čudovite preproge kavine barve, v katero so se vsak dan mehko pogrezale bose noge. Z rokami si je pokrila obraz in zajokala. 4. Hodnik je bil teman, stanovanje pa povsem tiho, razen glasov, ki so prihajali iz knjižnice, kjer je bil odprt televizor. Počasi se je kradla s težkim kovčkom v roki po stopnicah navzdol, se ustavila samo za trenutek, da bi v bledi svetlobi lahko našla pot do vhodnih vrat. Preden je mogla prijeti za kljuko, so se vrata odprla in pred njo je stala visoka postava Hamil-tona Brownsworda. Z vsemi močmi si je prizadevala, da bi smuknila skozi vrata mimo njega, toda oviral jo je težak kovček. Gospodar je stopil pred njo in jo prijel za zapestje. „Kam pa se ti tako mudi, dekletce? " ,,Prosim, pustite Yuki, naj gre. Zelo važen sestanek." „Mar vedno, kadar greš na obisk, nosiš s seboj kovček? " „Oprostite," je izdavila in spustila kovček na tla ter planila v jok. „Menim, da ne bi mogla biti pri vas preveč srečna!" „In zakaj ne? " spustil je njeno zapestje, jo prijel za brado in ji pogledal v objokani obraz. „Se je mar moja žena slabo obnašala? Če je tako ..." „Ne, vse Yukina krivica. Zelo razvajeno dekle sem. Prosim, dovolite, da odidem." „Odideš? Kam?" Sklonila je glavo in vsa prebledela, kot bi pozabila sami sebi zastaviti isto vprašanje. „Prav gotovo imaš denarja na pretek? " Odkimala je. Zabrundal je, ji vzel kovček in jo odpeljal nazaj. je nova a« Amerike? Elishabeth Ford, 55-letna nekdanja manekenka in baletka, je bila doma prav tako kot njen mož iz Grand Rapidsa. Z osmimi leti se je začela ukvarjati z baletom. Ko je dopolnila dvajset let, je odšla v New York, kjer je nameravala študirati ples. Denar si je služila kot manekenka, obenem pa je pridno vadila v plesni skupini Marthe Graham. Odločila se je za poklicno plesalko. Toda nekega dne so jo starši poklicali domov in ji svetovali, naj dobro premisli o svojem poklicu plesalke. Zdolgočasena milijonarka Barbara Hutton, ekscen-trična ameriška multimilijo-narka je ena najbogatejših žensk na svetu. Ampak sreča ji v sicer razgibanem življenju ni bila nikoli prav naklonjena. Nenehno se poganja za novim in se ne more sprijazniti z dejstvom, da je nihče resnično ne ljubi, ker ob njej vedno mislijo predvsem na denar. Lani novembra se je ena-inštiridesetletna Woolwort-hova dedinja ločila od sedmega moža, dvajset let mlajšega vietnamskega princa Donana Vinha. Njun zakon je bil že dolgo samo na papirju. Milijonarka je iskala nadomestilo, doživljala pa je sama razočaranja. Zdaj se skuša tolažiti z zapravljanjem denarja. V luksuznem hotelu Be-verly Wiltshire je pred kratkim spet bilo veliko nakupovanje. Za Huttonovo, ki ima hiše in palače po vsem svetu, poteka nakupovanje takole: cele dneve ostaja v postelji, njeni „dvorni dobavitelji" pa ji predstavljajo obleke, nakit fn na tisoče novosti. Potem se cela dva dneva ukvarja s podpisovanjem čekov. V enem nakupovalnem zaletu je zapravila okoli 2,400,000 novih dinarjev. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je v svoji zdolgočaseni vsakdanjosti že kdaj slišala za besedo „dobrodelnost". Ta pomeni ne samo, da si dober, temveč tudi, da ti dobro dene ob misli in dobrem delu za druge, na primer za lačne in bolne otroke, starce, ki jih na svetu ni malo. Elisabeth Bloomer se je vrnila domov. V svojem rojstnem kraju je ustanovna amatersko šolo, postala modna svetovalka in se kmalu poročila. Po petih letih zakona se je ločila. Leta 1948, ko je Gerald Ford skušal postati republikanski predstavnik v predstavniškem domu, je Elishabeth pomagala pri organizaciji. Spoznala sta se in se tri tedne pred volitvami poročila. Gerald Ford je zmagal in preselila sta se v Washington. Zaradi moževih političnih obveznosti je bilo njeno življenje v glavnem podrejeno družini. Elishabeth je v intervjujih zagotovila, da so Fordovi pravzaprav popolnoma običajna ameriška družina. Takšna trditev seveda ne drži, saj običajna ameriška družina nikakor nima treh hiš na različnih koncih dežele, kot so si lahko privoščili premožni Fordovi. Sicer pa Elishabeth, ki priznava, da proste večere najraje preživi doma z možem in štirimi otroki - Susan, Stevom, Jackom in Mikeom, ki se je pred kratkim poročil - o sebi nima ravno najlepšega mnenja. Pripoveduje, daje skabakuharica, ta veščina ji prav gotovo ni nujno potrebna, ter da nenehno zamuja na dogovorjene sestanke, kar sicer ne sodi v njeno predstavo o povsem običajni ameriški družini. S prihodom v Belo hišo čakajo Elishabeth Ford nove dolžnosti. Vsega tega pa še zdaleč ni mogoče primerjati z obveznostmi, ki jih je prevzel novi predsednik. Deželo pretresa inflacija ter povečanje življen-skih stroškov, kar je posledica nenehnega dviganja cen. Tudi - nezaposlenost nanehno raste, storiti pa bo potrebno še marsikaj za uravnoteženje plačilne bilance ter za dolar, ki se na svetovnih borzah še vedno maje. Stara in dobra prijatelja Sofija Loren in Richard Burton sta se pred kratkim spet sestala. Namen njunega srečanja je dogovor o skupnem nastopu v televizijskem filmu „Kratko srečanje", ki ga bodo posneli za italijanske televizijske gledalce. Elisabeth Ford z možef predsednikom ZDA ROBERT ST0LZ Zadnijster dunajslperete Robert Stolz ni samo naslednik Johanna Strai kot 2000 pesmi in številne| 93-letni Robert Stolz starost je nekoliko Robert Stolz še vedno ne — Ne bi želel živeti, skrivnost, ki ohranja člove Avstrijski dirigent in kc zitor Robert Stolz je že simbol dunajskega valčka.' živi spomenik glasbe, delovni dan traja polnih ur. Stolz vsak dan komf (trenutno komponira za Broodway) ali pa orkestru. Pri tem vsa svc dirigira - na pamet. Tej en se čudi tudi njegova žen pravi: — Ko Robert prime v| dirigentsko palico, se pop ma spremeni. Takrat pc trideset let mlajši. Stolz jej nezlomljivo energijo dc lansko leto, ko je za diskij sko hišo Eurodisk posi dvajset velikih ploščah pri ljene melodije Johanna " ssa. Pri tem je v osmih ma dirigiral osem ur dnev „uničil" trideset dirigenij palic. — Delo in neprestano uč je samo ena polovica, druj lovica je prirodni dar, nost. . . Rodil se je v Gradcu, sedemletni deček je odš turnejo po Evropi, pri najstih letih je deloval koti gent v Gradcu in kasneje i Mariboru. Leta 1899 se čal s Straussom in o temi nju pripoveduje: Strauss mi je priznal nadarjenost, vendar je po« da sem bolj nadarjen za, umetnost". Od tega tr naprej sem vse napore vU to vrsto umetnosti in se i čimbolj približati Str glasbi. Ičkov", ampak tudi zvesti peharja. Komponiral je več " rbni negi svoje žene, sede in komponira. Visoka et in opešala vid. Toda avi: el več ustvarjati! Delo je Stolz za dirigentskim to je mladi Stolz postal )ljen avstrijski operetni )zitor in kapelnik. Njego-li so postale pravi šlager- 1938, ko je Hitler zase-ijo, je moral glasbenik Sti Dunaj. Odšel je v Švi-leje v Pariz in Ameriko, ovino se je vrnil leta V Parizu je srečal svojo :o ženo Yvonn Luise, ki lical Einzi. Einzi je Ro-manager, kuharica, šo-ledicinska sestra. Zaveda je poročena z „živim glas-spomenikom". Robert je zadnji predstavnik du-valčkov, čarovnik melo-id katerimi se navdušuje st. Kompozitor pravi: redno sem svet opazoval z ani. Žal mi je samo, da lil poročen kar štirikrat, sem spoznal Einzi. Vsa-led žen me je stala celo Senje. FELJTON Začela se je 31. maja 1916 ob 14.28 Toda medtem, ko so Angleži vedeli, da prihaja za njimi admiral Jellicoe z glavnino Velike flote, so bili Nemci (ki jim je prav tako sledila glavnina njihovega Visokomorskega ladjevja) prepričani, da je to vse, kar imajo njihovi nasprotniki ta trenutek na tem delu morja. Ladje Beattyja in Hipperja so se bližale s skupno hitrostjo blizu sedemdeset kilometrov na uro! Nemcem, ki so imeli nekoliko šibkejše topove, se je čudno zdelo, zakaj Angleži ne začnejo streljati s svojimi težkimi topovi že iz večje razdalje. Razdalja pa se je naglo manjšala. 20.000 metrov... 19.000 metrov... 18.000metrov ... Se vedno nič. Angleški topovi so molčali. Nemcem je bilo to po volji, saj so se tako povsem nekaznovano izmaknili obstreljevanju na daljavo, proti kateremu ne bi mogli ničesar ukreniti. Razdalja se je zmanjšala že na 16.000 metrov, ko so se oglasili nemški topovi z admiralske ladje „Lutzow". Angleži, ki so odprli ogenj skoraj istočasno, so jo skupili malone pri priči. ANGLEŠKI MERILCI SO SE ZMOTILI Na admiralski ladji Beattyjeve eskadrc, „Lionu", so se merilci pri topovih usodno zmotili, ko so ocenjevali razdaljo, kijih loči od nemških ladij. Zato so se Nemci lahko brez težav približali Angležem na razdaljo, iz katere so lahko s svojimi, sicer slabšimi, topovi nemoteno streljali. Tri minute po začetku obstreljevanja je bil „Lion" zadet dvakrat, „Princess Royal" tudi dvakrat, „ Tiger" pa so zadele kar štiri nemške granate. „Princess Royal" ni mogla uporabljati sprednjega topovskega stolpa, „Tiger" pa se je moral odpovedati kar dvema topovskima stolpoma! Šele ob 3.55, ko se je razdalja zmanjšala na samo 12.500 metrov, so Angleži uspeli zadeti prvo nemško ladjo. Topničarji s „Queen Mary" (veljali so za najbolj- - No, vi ste pa res velik egoist! Bitka, ki je pretresla svet še v vsej angleški floti) so uspeli dvakrat zadeti „Sey-dlitz". To pa je bilo tudi vse, kar je Angležem uspelo v teh prvih minutah bitke, nemški topovi pa so nasprotno še vedno pošiljali salvo za salvo na Angleže in marsikateri dobro merjeni strel je našel svojo pot. Postalo je očitno, da imajo Nemci boljše topničarje (čeprav ne tudi boljše topove) in izrazito boljše opazovalne in merilne naprave. Bitka se je nadaljevala s tako ihto na obeh straneh, da so se ladje že preveč približale druga drugi. Malone - hkrati sta zato oba poveljnika ukazala, naj sc eskadri obrneta. Angleži so zavili na jugovzhod, Nemci pa na jug. Ura je bila 3.58. Pri tem so imeli Angleži še to smolo, da so zaradi nesporazuma dve njihovi ladji obstreljevali eno nemško, pri čemer je neka tretja nemška ladja lahko nekaj minut povsem neovirano streljala na svojo angleško nasprotnico. (Vsaka ladja naj bi namreč streljala na svoje točno določene nasprotnice. Ker so imeli Angleži eno ladjo več kot Nemci, so menili, da bodo lahko ..zaposlili" vse svoje nasprotnike, enega pa še „dvoj-no". Na nesrečo pa sta po dve angleški ladji streljali na isto nemško, pri čemer je neka druga nemška ladja plula povsem neovirano, brez, da bi jo kdorkoli napadal! Nekaj minut po 16. uri sta bili na obeh straneh zadeti dve ladji. Salva z nemške ladje je prebila oklep na sprednjem topovskem stolpu „Liona", podrla v pomožno skladišče streliva in eksplodirala. Eksplozija je v hipu povzročila strahovito razdejanje v tem delu ladje. Vsi mornarji in častniki so bili ubiti, ogenj, ki se je razširil, pa je grozil, da bo prodrl v glavno skladišče streliva. Ce bi se to zgodilo, bi ladja eksplodirala in se potopila. Edini, ki je ostal živ v tem delu ladje je bil major F. J. W. Harvey, častnik kraljevske pomorske pehote. Čeprav mu je sksplozija odtrgala obe nogi in je oslepel, se je z zadnjimi močmi tipaje privlekel do telefona ter sporočil na poveljniški mostiček, naj pri priči spustijo vodo v ta del ladje, ker bo sicer ogenj prodrl do glavnega skladišča streliva. Nekaj trenutkov kasneje je posadka odprla zapornice (vsak del ladje je bilo moč posebej zaliti: to je bila posebnost, ki je že večkrat, v skrajni sili, rešila to ali ono ladjo pred popolnim uničenjem) in voda je zalila vse prostore, v katerih je divjal ogenj. Ladja je bila rešena, hrabri major pomorske pehote pa je bil odlikovan z najvišjim britanskim odlikovanjem, Viktorijinim križem. Tudi nemško admiralsko ladjo „Lutzow" je zadela angleška salva v sprednji topovski stolp in prodrla do skladišča streliva . . . kjer pa angleške granate niso eksplodirale! Nemške granate so zadele še nekaj drugih angleških ladij. ,,Princess Royal" je zadela nemška salva v zadnji topovski stolp in ga onesposobila. „Indefatigable", ki se je bojevala na koncu angleške vrste ladij, so zadeli hkrati trije nemški streli, ki so prebili oklep in dosegli skladišče streliva v osrčju ladje. Eksplozija je skorajda dvignila nesrečno ladjo, ki se je začela pri priči potapljati. Samo nekaj sekund kasneje je „Indefatigable" zadela še ena nemška salva in to je bil konec. Samo dva mornarja sta se rešila od posadke, ki je štela 1.017 častnikov in mornarjev! Admiral Beatty je ukazal svojim ladjam, naj se umaknejo iz dosega nemških topov. Ladje in posadke^ so bile nujno potrebne nekaj minut oddiha. Malone na vseh ladjah so divjali požari, ki jih je bilo treba pogasiti, mnogi topovi niso mogli streljati zaradi okvar in treba jih je bilo popraviti. Beatty je ukazal poveljniku Prve flotile rušilcev, naj napade sovražnika, da bi tako pridobil nekaj minut odmora za velike ladje. Dvanajst angleških rušilcev, ki jih je vodila križarka „Champion", se je pogumno pognala proti nemškim ladjam. Tedaj je prišla pomoč! Admiral Evan-Thomas, ki je vodil 5. eskadriljo bojnih ladij (ta je bila podrejena skupini bojnih križark, ki jim je poveljeval admiral Beatty) in je ves čas zaostajal za glavnino, je prišel v pravem trenutku na pomoč. LJUBA TADIČ 0 IGRALCIH IN NOGOMETAŠIH Kaj delaš dopoldne, sinko? Pravkar sem v Ljubljani končal snemanje fdma „Strah". Opazoval sem kolege iz Ljubljane, nihče noče igrati takoimenovanih negativnih vlog. Vsi želijo čast! Vse do druge svetovne vojne so bili igralci meščani druge vrste, v srednjem veku so jih preganjali, v Franciji so jih po smrti pokopali na pokopališču za pse ... Še danes ponekod igralec ne pomeni veliko. Nekoč sem bil priča na poroki... v neki vasi. Med svati je bil nek „striček", ki ni povsem razumel kdo sem. Zato me je vprašal: — Kaj delaš, sinko? — Igralec sem, sem dejal. — Ma, vem, vem, toda kaj delaš dopoldne? Igralec, tako je mislil stri-ček in tako mislijo tudi drugi, je nekaj za zvečer, mi, igralci pa smo prepričani, da smo center svetal V resnici pa smo samo predmestje. Le kdo je kriv, da sem igralec, boste vprašali. Nihče. Lahko bi bil tudi kaj drugega. Toda tudi tako kot igralec sem vedno nekaj drugega: cesar in služabnik, človek in ne-človek... Doma sem iz Kragujevca. Ne morem reči, da sem si že od nekdaj želel postati igralec. Vse je prišlo povsem slučajno. Bilo je po koncu vojne. Z drugimi mladinci sem čistil ulice, ko je amatersko gledališče pripravljalo delo Bore Glišiča „Velika bitka", o velikem in groz- Naše delo je težko. Igralca mora nekdo voditi. Kdo ima danes za to čas? Igralec je prepuščen samemu sebi. Ve- xv »m >*» H ^ * * »S llftrt nem pokolu v Kragujevcu. Potrebovali so deset mladincev, ki naj bi igrali dijake, ki so ob tem pokolu našli smrt skupaj z odraslimi. Izbrali so tudi mene. Takrat sem vstopil v gledališče in nikoli več ga nisem zapustil. Potem sem odšel na akademijo. Spal sem na železniški postaji, se preživljal s štipendijo in tako postal igralec. GVAP0 - ŠALJIVA ZGODBA Z DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ UP* BO TREBAi RAV-IKK SATI MOJFCjA 1MN JA!__^ ^jr LE P.FPFNČI 5E,PES! PA SE KO^A ZNEBIŠ,NI NUJNO,DA 51 RAVNO NAJBOLJŠI STRELEC NA D/VJEM ZAHODU! ZLEZIVA NA VZPETINO! OD TAM BOVA IMELA BOLJŠI RAZCjLED! Križanka VODORAVNO: 1. ljudožerec, 8. muza zvezdoslovja, 9. ime ameriškega pisatelja Twaina („Tom Saw-yer"), 10. oznaka za neznanca, II. področje kana, 13. število z dvema ničlama, 15. vrv, 16. nabirek, 17. moški potomec, 18. grška muza ljubezenskega pesništva, 20. zadnja in prva črka abecede, 21. državna blagajna, 24. veternica, kosmatinec, 26. zbor, svet. vzeoini zavod. NAVPIČNO: 1. boter, 2. pisana tropska papiga, 3. omama pred operacijo, 4. inkovski vladar, 5. avtomobilska oznaka za Bihač, 6. estonsko, mesto v Riškem zalivu, 7. kemična prvina (znak La), redka kovina podobna aluminiju, 12. kopitar, debelokožni rastlinojedec z enim ali dvema rogovoma na gobcu, 13. snežni mož, snežnjak, 14. mesto ob Addi v severni Italiji pri švicarski meji, 19. področje, človeške lobanje, 22. portugalska časopisna agencija (Agencija de Noticias e Informa-ciones), 23. nebesa, paradiž, 25. kratica za element. t 2 3 4 5 > 7 a 9 - \ 10 II 12 1} 1« N IS 16 \ 17 11 19 - r 20 •• 21 22 23 M 25 26 dno večjo moč pa ima režiserski val tako pri filmu kot tudi pri gledališču. Zato se iz dneva v dan zaskrbljujoče sprašujem, kam nas to pelje. Poleg tega, da ljubim gledališče in svoj poklic, ljubim tudi nogomet. Že od leta 1959. sem član uprave Crve-ne zvezde. Na tekmah sedim v veliki loži na Zvezdinem stadionu, kjer že nekaj let sedijo isti ljudje. Vsi skupaj smo stari okrog sedem tisoč let! Sami Richardi tretji! Mislim, da bi morala biti Zvezda kot športno društvo bolj odprta mladim, mi pa bi morali stopiti v vrsto pred blagajno in si kupiti vstopnico, ne glede na to, koliko zaslug imamo. Z druge strani pa v Zvezdi ni tistih najzaslužnejših -starih nogometašev. Mislim, da se je zaradi profesionali zma izgubila toplina človeških odnosov. Stare nogometaše bi morali znova pri tegniti, če ne zaradi drugega, vsaj zaradi mladih. Tako bi mladi sami lahko videli in spoznali, da bodo nekega dne sprejeti in da ni vse samo denar: ti si igral, jaz sem ti plačal in - nasvidenje. Nikar ne pozabimo, da so nogometaši kot tudi igralci, veliki otroci... ( • KULTURA # KULTURA • KULTURA • KULTURA # KULTURA • } REDNA LETNA SKUPŠČINA ŠTUDENTOV VELENJSKE OBČINE Študentje pričakujejo več pozornosti V Ljubljani se je v sredo, 23. oktobra, sešel na redno letno skupščino šale&i študentski klub. Čeprav je bila skupščina v primerjavi s prejšnjimi leti razmeroma kratka pa lahko kljub temu zapišemo, da so študentje pokazali, da je mogoče tudi v kratkem času povedati in iznesti mnogotere probleme, ki tarejo študente med nekajletnim študijem. Že kar na začetku moramo zapisati še to, da je bilo okrog sto študentov, kolikor se jih je udeležilo letošnje skupščine, kar malce razočaranih, ker se je njihovega zbora udeležil le predsednik občinske konference ZSMS Velenje Ciril Grebenšek, čeprav so vabili tudi druge predstavnike. vsak oetek nas cas V VELENJU 25 petkovih kulturnih večerov V Velenju so zelo priljubljeni petkovi kulturni večeri, saj povezujejo glasbo, igro, recitative in slikarske razstave. Z njimi bodo spet nadaljevali. Pripravili so program za 25 petkovih kulturnih večerov. Že doslej so v petkove kulturne večere vključevali tudi filme. Kino klub Gorenje bo to sezono oskrbel tri filmske večere. Ves program petkovih večerov so Velenjčani ponudili DPD Svobodi Šoštanj. Tudi tam imajo primeren kotiček, kjer bi lahko z uprizarjanjem večerov ustregli vsem, ki so željni lepe besede in glasbe. S programom petkovih kulturnih večerov pa bodo seznanili še vsa druga prosvetna društva v velenjski občini. Kot novost letošnjega programa naj omenimo gostovanje dveh malih gledališč Pekarne in Glej. Po uvodnem poročilu o delu kluba, ki ga je podal dosedanji predsednik Franci Blatnik, so študentje posvetili precej pozornosti novi štipendijski politiki in pogojem za sprejem v študentsko naselje. Menili so, da so sedanji kriteriji zelo krivični do tistih študentov, ki presegajo cenzus za deset, dvajset ali trideset novih dinaijev. Ti študentje so in bodo stalno na cesti, so poudarili in nadaljevali, da si že nekaj let zaman prizadevajo, da bi obči- na zgradila del nadstropij za te študente v naselju. V zvezi s tem so sprejeli tudi sklep, da bodo poslali skupščini občine Velenje dopis z željo, da bi na eni izmed prihodnjih sej vnesla v dnevni red tudi problematiko študentov. Velenjski študentje so izrazili tudi potrebo po študijski knjižnici v Velenju, kjer bi lahko v času, ko niso v Ljubljani, študirali. To svojo željo so podkrepili z velikim razvojem srednjega pa tudi višjega šolstva v dolini. Skupščino Šaleškega študentskega kluba je pozdravil tudi predsednik občinske konference ZSMS Velenje Ciril Grebenšek. V svojem kratkem govoru jih je seznanil z novo vlogo, ki jo je študentska organizacija dobila po mladinskem kongresu, obenem pa je kritično spregovoril o sedanjem sodelovanju med študenti in občinsko konferenco ZSMS ter izrekel upanje, da bo v prihodnje sodelovanje tesnejše. Ob koncu so izvolili 15-član-ski upravni odbor, v katerem je skoraj pol brucov, za novega predsednika pa Petra Reberni-ka. Šaleški študenti na letni skupščini OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA ENOTNOST Kdaj stanovanja za učitelje Delovno mesto z urejenimi osebnimi dohodki pomenijo za delovnega človeka šele polovico. Drugo polovico pa brez dvoma pomeni tudi urejeno stanovanjsko vprašanje. Temu vprašanju posveča naša družba čedalje večjo skrb in tudi učno-vzgojni delavci mozirske občine skušajo najti najkrajšo pot do ureditve stanovanjskih vprašanj. Samo učitelj, ki mu ni vsakodnevna skrb stanovanjski problem, bo lahko dajal mladini tisto, za kar se je odločil ob vstopu v učiteljske šole. Učiteljev delovni prostor ni samo šola in razred, oziroma učilnica. Velik del svojega poklicnega dela mora opraviti doma. Za njega pomeni zvonec ob koncu pouka šele polovico delovnega dne, drugo polovico pa bo prebil doma ob pripravah — snovnih in metodičnih - popravah izdelkov in podobnem. Prav zato bi bilo prav, da bi ob vsakem razpisu prostega delovnega mesta učno-vzgojnega delavca pisalo tudi: stanovanje zagotovlieno. V mozirski občini je okrog dvajset učiteljev, ki nimajo urejenega stanovanjskega vprašanja. Da bi to uspešneje prebrodili so se odločili, da bodo sredstva namenjena za stanovanjsko izgradnjo združili, ker bodo tako laže in hitreje ukrepali. Tudi družbeno-politične skupnosti si prizadevajo rešiti ta problem in že v januarju kaže, da bodo uspeli rešiti najbolj pereče primere. Ob namenjanju sredstev za izgradnjo in odkup družbenih stanovanj pa ne pozabljajo na tiste, ki si žele postaviti svojo hišo. Nikakor ne! To pobudo še celo močno podpirajo, saj se zavedajo, da bo ta delavec še veliko bolj gotovo ostal na svojem delovnem mestu. Pri tem menijo, da to ni samo njihov problem, ampak problem širše družbe. Pri omogočanju rešitve iz take stiske naj bi bila udeležena oba zakonska partnerja, torej tudi tisti, ki ni zaposlen v šolstvu, posredno torej šola in delovna organizacija drugega partnerja. Še enkrat bi bilo treba poudariti, da materialna plat ni samo stvar šolnika, ampak nas vseh, saj bo lahko samo šolnik, ki ne bo obremenjen z vsakodnevnimi finančnimi in stanovanjskimi stiskami, dajal našim otrokom tisto, kar želimo od njega mi vsi in vsa naša socialistična samouprav-ljalska družba. Kdor ne dobi, ne more dajati in odgovaijati, kdor pa dobi daje in odgovarja! LIZA PODPEČAN - KUHAR Sodelovanje s krajevnimi organizacijami V soboto 26. oktobra je kulturno prosvetno društvo Enotnost" iz Šentilja pripravilo občni zbor. Ker je bilo na zbor vabljenih precej krajanov, udeležba ni bila zadostna. Zborovanje pa je kljub temu uspelo, saj je bilo razgibano in v znaku novega ustvarjanja. Na občnem zboru sta bila tudi člana občinske zveze kul-turnoprosvetnih organizacij iz Velenja Vinko Šmajs in Martin Hudej. Opozorila sta na nekatera nerešena vprašanja in vzpodbudno ocenila dejavnost prosvetnega društva v Šentilju. V Šentilju se zavedajo, da društvo ne more uspešno delovati ločeno od drugih organizacij v krajevni skupnosti. Zato so sklenili, da se tesneje povežejo s socialistično zvezo, šolo in zvezo mladine. Takšne povezave zdaj ni bilo in je bilo zavoljo tega čutiti vrzeli v programsk usmerjenosti. Za predsednika so izvolili Jožeta Kranjca, tajnik pa bo znova Jakob Grošelj. JOŽE MIKLAVC 1986 parov zvedavih oči V osnovnih šolah mlade glavice že z veliko žlico zajemajo znanje in moja radovednost je šele sedaj pokukala skozi šolska vrata osnovnih šol v mozirski občini in ugotovila naslednje morda nekoliko suhoparne, pa vendar za nas vse še kako pomembne številke. Komaj je ena generacija zapustila osnovnošolske klopi, že se je vse skupaj premaknilo za stopnico više in na najnižjo, to je v prvi razred je vstopila nova generacija, ki predstavlja v občini Mozirje 194 prvošolčkov. In tako iz leta v leto, včasih nekaj manj, včasih nekaj SEME ŽE RODI SADOVE Ne dolgo tega smo še ugibali ali bi ponovna ustanovitev delavske univerze v Mozirju bila potrebna ali ne. Da je bila odločitev za ustanovitev pravilna, lahko sedaj že z gotovostjo trdimo. Želja po izobraževanju je vznikala zdaj tu, zdaj tam in kmalu po ustanovitvi je te žlje znal in uspel pravilno uresničiti direktor delavske univerze Ivan Purnat. Prizadevanja so bogato poplačana že samo ob pogledu na živahno vrvenje odraslih „učencev" večerne izmene v osnovni šoli Mozirje. Tu je splošno izobraževanje, kjer 35 kandidatov dopolnjuje svoje znanje v šestem, sedmem in osmem razredu osnovne šole, za kar zagotavlja finančna sredstva temeljna izobraževalna skupnost. Pri strokovnem izobraževanju že nekaj časa teče redno delo šole za poklicne voznike motornih vozil, tečaj za skladiščnike, tečaj za varstvo pri delu in šola za kmetovalce. Prejšnji teden se je pričel pouk tudi v prvem letniku ekonomske srednje šole kot dislocirani oddelek slovenjegraške šole ter prvi letnik oddelka ljubljanske administrativne dopisne šo- le. Izredni slušatelji ekonomske šole, ki jih je okrog dvajset, skoraj vsi prihajajo iz neposredne proizvodnje in so vsi samoplačniki. Podobno je tudi s slušatelji administrativne šole, ki jih je 33. Pridobivanje novega znanja in želja po prekvalifikaciji sta torej očitna. Na družbenopolitičnem izobraževanju so letos v načrtu politična šola, seminaiji za člane samoupravnih organov, seminar za delegate iz OZD in Krajevnih skupnosti in še vrsta različnih aktualnih predavanj iz različnih področij. V letošnjem šolskem letu obiskuje pouk v mozirski občini 1986 učencev, ki so razporejeni v 78 oddelkov. Od tega je še vedno osem kombiniranih oddelkov, kljub temu, da si to število oddelkov prizadevajo znižati. To jim tudi v letošnjem letu ni uspelo, predvsem zaradi specifič-- nih dislokacijskih pogojev, deloma pa tudi zaradi pomanjkanja učnih moči. V okviru osnovne šole Mozirje so štirje oddelki predšolskega varstva, kjer je 68 otrok. Za posredovanje znanja in vzgoje tem otrokom pa skrbijo dva profesorja, 42 predmetnih učiteljev, trije strokovni učitelji, 36 učiteljev, štiri vzgojiteljice, en defektolog in pet absolventov pedagoške akademije. ČLANI ŠALEŠKE FOLKLORNE SKUPINE NASTOP V SUBOTICI_ Odslej tradicionalni Ob 30-letnici osvoboditve Subotice je bilo v tem vojvodinski mestu 26. in 27. oktobra letos prvo srečanje folklornih skupin pobi tenih mest Subotice, Vrnjačke Banje in Velenja. Prvi dan bivanja v Subotici so imele vse tri skupine skupen nasto med katerim so predstavile plese, pesmi in običaje posamezne: publike oziroma svojega ožjega okolja. Tega dne je predstavnike sk pin sprejel tudi predsednik občinske konference SZDL Subotil Med pogovorom je bila še zlasti poudarjena trajnost in pomembno takšnih srečanj za nadaljnje razvijanje bratskih odnosov med jugoi vanskimi narodi in narodnostmi. Naslednji dan, v nedeljo pa so skupine nastopile na proslavi otvoritvi subotiških žitnih silosov v Žedniku pri Subotici. 1 Na tem prvem srečanju KUD Abraševič iz Vrnjačke Banje, 1 Bujnevačko kolo iz Subotice in Šaleške folklorne skupine so se ti dogovorili, da bodo njihova srečanja odslej tradicionalna. Takoj naslednje srečanje že prihodnje leto v Vrnjački Banji, leta 1976 p1 Velenju. Že 10. in 11. novembra pa se bodo sešli v Velenju predr' niki temeljnih kulturnih skupnosti omenjenih treh mest ter se <» vorili o nadaljnjih skupnih programih. Gostinsko podjetje PAKA Velenje Obvešča In priporoča V preurejenem nočnem baru hotela »Paka« Velenje pester barski spored VLJUDNO VABLJENI! ru so Vili Bolha, Pepca in Alojz Šttih. ileg tega so člani društ-volili tudi dve komisiji, »misiji za siocialna vpra-so Lojzlka Zaleznik, Plazar in Emil Kožel,, isijo za šport in rekrea-pa bodo tiudi v prihod-vodili Seshič Teofik, c Teran in Ante Skejič. PREMALO USPEŠNI Da cvetlice in drugo rastlinje ne uporabljamo le za okias priča tudi gornji posnetek. V enem izmed velenjskih lokalov so okrasno drevesce spretno uporabili tudi za sušenje u.nazanih krp za pomivanje posode ali umivanje oken. Privlačen pogled za ob.skovalce lokala, kaj ne. 25. oktobra je bila deveta seja izvršnega sveta skupščine občine Mozirje, na kateri so razpravljali o realizaciji proračuna za prvih devet mesecev tega leta. Ugotovili so, da v nekaterih postavkah niso bili dovolj uspešni, tako pri davkih iz osebnega dohodka, davku na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic, komunalnih taks in davka iz komunalnih dejavnosti. V celoti zaostaja dohodek za 3,7 odstotka glede na dinamiko zbiranja sredstev v obdobju devetih mesecev in znaša tako 71,3 odstotkov. Sprejeli so sklep, da se da realizacija proračuna, skupščini v oceno ter zavezali davčno upravo, da predloži operativni načrt ukrepov za tista področja, ki so kritična. • Seja občinske konference ZK Slovenj Gradec V sredo, 30. oktobra, je zasedala Občinska konferenca Zveze komunistov Slovenj Gradec. Na seji so sprejeli statutarni sklep o organiziranosti in delu občinske organizacije Zveze komunistov ter obravnavali aktualne probleme s področja vzgoje in izobraževanja v občini. Radi bi pekli še krompir Maturantje velenjske gimnazije so tudi letos poskrbeli, da je po Velenju zadišalo po kostanju. 4. b. razred je namreč nabiral, pekel in nato šetprodajal kostanj mimoidočim, 4. a, pa je pomagal obirati jabolka ERI. Zbrani denar bodo podobno kot njihovi predhodniki lani porabili za maturantski izlet. Povedali so, da jim bo kostanj prinesel približno poldrugi milijon starih dinarjev. Upamo, da jih dež ni preveč prikrajšal za zaslužek. Kot smo zvedeli pa to ne bosta edini akciji zbiranja denarja za izlet. Maturantje razmišljajo tudi že o tem, da bi pekli in prodajali, krompir. Za zdaj ne vedo le še to, kje bi dobili primeren kiosk. Upamo, da se bo Velenju vendarle našel kdo in velenjskim gimnazijcem za nekaj časa odstopil majhen kiosk. Iz Šmartnega ob Paki ) Povodenj je grozila Zadnja poplava je v Šmartnem ob Paki povzročila veliko odo. Med drugim je Paka poškodovala betonski steber na ostu, ki veže Šmartno s Slatinami. Mostni nosilec je počil se ponižal. Zato je most znižan za 15 centimetrov. Ljudje enijo, da povodnji v Šmartnem ne bi bilo, če bi reko Pako julirali. To so spravili v strugo le na gornjem toku, spodnji 1 pa je ostal nereguliran. i Kje središče kraja Ljudje, ki so prebrali slavnostno številko Našega časa so li zadovoljni ob napovedi direktorja Šaleško savinjskega Iravstvenega doma prim. dr. Alojza Fijavža, da bodo v nartnem ob Paki uredili zdravstveno postajo in lekarno, ovo zdravstveno ambulanto bodo v kraju začeli zidati že ihodnje leto, seveda, če bo do takrat izdelan načrt gradnje >vega središča. K temu pa imamo Šmarčani nekaj pripomb. Ta načrt bi l lahko že zdavnaj izdelan, če bi služba, ki to delo opravlja, deli bolj pohitela. Saj se načrti za Šmartno delajo že skoraj iset let." Najprej je bilo določeno središče med cesto in iko, torej tam, kjer stoji spomenik žrtvam fašizma in dalje i Paki do pošte. Sedaj pa mislijo središče kraja prestaviti ed železnico in cesto do pošte ali še dlje. Vrag vedi, če ne ido to središče prestavili celo na Mali vrh? Če bo šlo tako prej bomo Šmarčani še dolgo čakali na mnoge objekte, ki jih morali začeti graditi že prihodnje leto. V MOZIRSKI OBČINI ^^riprav^i^ecemb^^ Stane Kranjc, sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL je povedal, kako se v občini Mozirje pripravljajo na ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti „V naši občini je treba do konca leta ustanoviti samoupravne interesne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanje, kulture, telesne kulture, otroškega varstva, zdravstva in socialnega varstva. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti morajo biti praviloma sestavljene iz dveh zborov. To je iz zbora potrošnikov in zbora izvajalcev. Dvodomen sestav skupščin bomo imeli v samoupravni interesni skupnosti vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva in zdravstva, v skupščinah socialnega varstva, kulture in telesne kulture pa bomo imeli samo en zbor. Delegate v zbor skupščin samoupravnih interesnih skupnosti bodo delegirale delegacije, katere bomo izvolili v vseh temeljnih organizacijah združene- ga dela in krajevnih skupnostih. Kmetje, obrtniki in pripadniki svobodnih poklicev bodo delegirali delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti iz obstoječih delegacij, za skupščine družbeno političnih skupnosti. V TOZD in KS bomo volili, kot predvideva zakon o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, splošne delegacije. To pomeni, da bomo izvolili delegacije, ki bodo delegirale delegate v vse skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo ustanovljene v občini. Te delegacije morajo biti najmanj desetčlanske, v njih pa morajo biti zastopani interesi vseh delovnih ljudi. Na prvem sestanku novo izvoljenih delegacij bomo izmed članov delegacij izvolili člane delavske kontrole, ki bodo imeli nadzgr nad dejavnostjo samoupravne interesne skupnosti. V,vseh TOZD in KS se že sestajajo koordinacijski odbori za volitve, ki evidentirajo možne kandidate za člane delegacij SIS. Po rokovniku, ki ga je Stane Kranjc predložila volilna komisija pri občinski konferenci SZDL Mozirje, morajo biti opravljene temeljne kandidacijske konference v vseh TOZD in KS do 20. novembra. Na teh kandidacijskih konferencah so v obravnavi tudi vloga in naloge interesnih skupnosti, poleg določitve kandidatne liste za člane delegacij. Na teh zborih v krajevnih skupnostih bomo -obenem razpravljali tudi o novem statutu krajevnih skupnosti in določili listo kandidatov za člane delegacij zbora krajevnih skupnosti." LIZA PODPEČAN— KUHAR Boljša pitna voda I steklenimi in plastičnimi strehami rastlinjakov »Vrtnarstva" v Velenju se je letos razcvetelo 12.000 krizantem. Najlepše, z najbogatejšimi cvetovi, so bile spet „velenjske velikocvetne anteme", ki so jih Velenjčani vzgojili iz vrste „turner". Izbor krizantem so letos Velenjčani lestrili z nekaterimi novimi vrstami, ki so jih uvozili. »Vrtnarstvo" Velenje je letos precej santem prodalo v Ljubljano, manjše količine tudi v druge kraje, veliko pa so jih prodali v enju. Bilo pa je teh žlahtnih cvetov veliko premalo, da bi lahko zadovoljili vsem naročilom, ■"fci: delavki iz velenjskega »Vrtnarstva", Lojzka Jan in Cilka Dobnik, med »velenjskimi cvetnimi krizantemami", po katerih je biIor kot že vrsto let doslej, tudi tokrat največje Sevanje. Nezadostna količina vode in ne nazadnje tudi slabša kvaliteta pitne vode na področju Nazarij in Mozirja so narekovale izgradnjo novega vodovoda iz izvira Letošč pri Potoku. Priprave na gradnjo so se pričele že pred leti, s samo gradnjo pa se je pričelo v zadnji četrtini 1973-tega leta. Prvi dve fazi gradnje bosta kmalu končani in tako naj bi bilo Nazarje priključeno na novi vodovod že konec DEVETA SEJA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE leta 1974. Izgradnja tega vodovoda predstavlja največjo komunalno investicijo v mozirski občini, saj bo znašala več kot petsto milijonov starih dinaijev. V kolikor bodo ta sredstva zagotovljena, v kar pri Komunalnem podjetju skoraj ne dvomijo, bo novi vodovod že prihodnje leto napajal tudi Mozirje. Skrb za kvalitetno vodo v zadostnih količinah bo tako v spodnjem delu mozirske občine za lepo število let odpadla. • Predstavniki Gorenja v odborih S0ZD Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Združenih podjetij elektro-kovinske industrije je na svoji prvi seji imenoval naslednje predstavnike »Gorenja" v odbore SOZD Združenih podjetij elektrokovinske industrije: — v odbor za programiranje razvoja: Ivan Miklav-čič je podpredsednik odbora, člana pa sta dipl. inž. Franc Štuklek in Mirko Ci-gale iz Tovarne gospodinjske opreme »Gorenje", — v odbor za gospodarsko načrtovanje: dipl. inž. Ljubo Kovačič je predsednik odbora, člana pa sta Milan Šter-ban iz ZIP »Gorenje" ter Stevan Matkovič iz tovarne »Gorenje-Sever"; — v odbor za trženje: Mile Gregorič je predsednik odbora, člana pa sta dipl. ekonomist Peter Kodela iz ZIP »Gorenje" in iAž. Alojz Naglost iz Tovarne gospodinjske opreme »Gorenje". • Imenovan koordinacijski odbor Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec je na zadnji seji imenoval 17-član-ski koordinacijski odbor za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje v Mislinjski dolini. Koordinacijski odbor sestavljajo: Peter Planinšec, dipl. inž., predsednik, Mla-den Mrmolja, namestnik predsednika, Anton Matvoz, tajnik, in člani Zmago Pariž, dipl. inž., Jože ' Zorman, Ludvik Maznik, Oto Slemenik, Franc Gornjak, dipl. inž., Peter Bernard, dr. Jurij Simoniti, Lojze Slemnik, Ni-ko Kolar, Mirko Krevh, Jurij Šumečnik, Leon Knez, Ladislav Horvat in Rudi Opreš-nik. CAS I PO VELENJSKEM RAZGOVORU UDELEŽENCEV SEMINARJA ZA SEKRETARJE ZVEZE KOMUNISTOV IZ ŠIRŠEGA CELJSKEGA OBMOČJA. REVIRJEV IN POSAVJA_ Načrtovanje: Velenje za zgled Načrtovanje mora čimprej postati sestavni del samoupravnega odločanja v vseh sredinah družbenega in gospodarskega življenja. Ta naloga je bila v ospredju tudi med pogovorom udeležencev semi-naria Izvršnega komiteja Predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije za sekretarje komitejev občinskih konferenc m medobčinskih svetov Zveze komunistov iz širšega celjskega območja, zasavskih Revirjev in Posavja o načrtovanju s člani poUtičnega aktiva občme Velenje ter s sestavljalci velenjskega razvojnega načrta do leta 1980. V Velenju so, prvi v Sloveniji, izoblikovali program razvoja občine vse do leta 1980. Po enoletni javni razpravi v vseh temeljnih celicah . občinske skupnosti je sprejela program Skupščina občine Velenje na seji 1. marca letos, ob občin- skem prazniku, 5. oktobra, pa so delegati temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti podpisali posebno listino, o izvajanju družbenega plana občine Velenje do leta 1980. Delovni ljudje in občani iz vseh temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih skupnosti v Šaleški dolini so s to listino sprejeli odgovornost in pripravljenost za izvajanje nalog, ki izhajajo iz KOMUNISTI V TOVARNI GOSPODINJSKE OPREME »GORENJE« ZAČENJAJO URESNIČEVATI SKLEPE ZADNJIH SEJ PREDSEDSTEV CK ZKJ IN CK ZKS: V PRIPRAVI AKCIJSKI IMAČRT Člani tovarniškega komiteja Zveze komunistov iz Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje so skupaj s predstavniki samoupravnih organov, drugih družbeno političnih organizacij in vodstvenimi delavci „Gorenja" ter s sekretarji komitejev občinskih konferenc Zveze komunistov in medobčinskih svetov Zveze komunistov iz širšega celjskega območja, zasavskih Revirjev in Posavja, udeleženci 10 — dnevnega seminarja v Dobrni, ocenjevali prejšnji petek, 25. oktobra, v Velenju samoupravno organiziranost in prakso v Tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje. Izredno razgibana razprava, ki se jo je udeležil tudi član Izvršnega komiteja Predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije, inž. Igor Uršič, predstavlja uvod v akcijo komunistov velenjskega „Gorenja" za uresničevanje nalog z zadnjih sej Predsedstev Centralnega komiteja ZK Jugoslavije in Centralnega komiteja ZK Slovenije ter za kar najbolj dosledno in učinkovito uresničevanje samoupravnega sporazuma o združevanju Združenih industrijskih podjetij „Gorenje" Velenje in Združenega podjetja „Iskra" Kranj v sestavljeno organizacijo združenega dela Združenih podjetij elektrokovinske industrije Ljubljana. Udeleženci seminarja za sekretarje Zveze komunistov so že pred razpravo pregledali oceno samoupravne organiziranosti v Tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje, ki jo je pripravil Rudi Peperko. Med pogovorom s predstavniki te velenjske organizacije združenega dela so bila zato v ospredju zlasti nekatera konkretna vprašanja, posebej še v zvezi s samoupravnim organiziranjem delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijo samoupravljanja, uveljavljanjem delegatskih razmerij ter s samoupravnim delavskim nadzorom. Pri tem pa ni šlo zgolj za ocenjevanje samoupravne organiziranosti v „Gorenju", pač pa zato, da bi spodbudili ali pa pospešili proces nenehnega dopolnjevanja in vgrajevanja dognanj in izkušenj v samoupravno prakso sleherne temeljne organizacije združenega dela. Ob tem so še posebej opozorili na vlogo zbora delavcev, ki jo je treba, skladno z že uveljavljeno prakso, ustrezno formalno pravno urediti. Sicer pa so zbori delavcev v „Gorenju" že vrsto let ne samo sredstvo obveščanja, pač pa metoda dogovarjanja delovnih ljudi. t ovarniški komite ZK v Tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje je nedavno tega že ustanovil dve komisiji, ki analizirata obstoječe stanje samoupravnih odnosov v organizaciji združenega dela, na osnovi ugotovitev pa bodo pripravili akcijski program za nadaljnjo izpopolnitev samoupravnih \ odnosov in samoupravne organiziranosti. Med pogovorom pa so predstavniki „Gore- nja" poudarili, da že preučujejo možnosti za ustanovitev nekaterih novih temeljnih organizacij združenega dela, da se je Zveza komunistov opredelila za ustanovitev organov samoupravnega delavskega nadzora tudi v temeljnih organizacijah združenega dela in da je Zveza komunistov v „Gorenju" odločena, da tudi v prihodnje organizirano vodi in usmerja uresničevanje ustavnih določb. Ob zaključku je član Izvršnega komiteja Predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije, inž. Igor Uršič, poudaril, da predstavlja razgovor začetek akcije komunistov „Gorenja" za uresničevanje sklepov zadnjih sej Predsedstev centralnih komitejev Zveze komunistov v „Gorenju" mora zdaj, na osnovi lastne ocene samoupravne organiziranosti, sprejeti akcijski program in v njem opredeliti konkretne naloge, posebej še v zvezi z nadaljnjim izveljavljanjem delovnih ljudi in s spreminjanjem družbeno ekonomskega položaja delavcev v združenem delu. Organizacije in člani Zveze komunistov pa morajo še bolj strniti svoje vrste in storiti vse, da ne bo velenjsko ,.Gorenje" samo vzor poslovne uspešnosti, pač pa tudi vzor samoupravnega organiziranja delavcev v združenem delu. razvojnega načrta občine Velenje do leta 1980. Pri oblikovanju programa razvoja občine ta obdobje 1973 — 1980, osnovno vodilo pri njegovi sestavi je bil položaj delovnega človeka, kot smo ga zapisali v ustavi, to je da bo delovni človek samoupravno in enakopravno z drugimi v združenem delu odločal o pogojih in rezultatih svojega dela, je v ospredju delovni človek in občan. Pri oblikovanju plana so izhajali iz potreb delovnih ljudi in občanov. Človek je v razvojnih načrtih obravnavan v vseh faktorjih na gospodarskem in družbenem področju. Udeležence seminarja je, med drugim, zanimalo, kako se program razvoja občine Velenje vključuje v razvojna predvidevanja regije, republike in vse naše skupnosti, dogovarjanje med občinami, skrb za okolje in še vrsto drugih vprašanj. Žal pa je bil čas, odmerjen za razgovor, prekratek, da bi lahko odgovorili na vsa zastavljena vprašanja sekretarjev Zveze komunistov. Ob zaključku pogovora je predsednik komisije za družbeno ekonomska vprašanja pri CK Zveze komunistov Slovenije, Miran Potrč, pohvalil prizadevanja Velenja. Sami so začeli razmišljati o lastnem razvoju in o reševanju odprtih vprašanj, pri čemer so težili za skladnim razvojem vseh dejavnosti. Na primeru Velenja pa je mogoče ugotoviti tudi, o čem vse je treba razmišljati, ko se pripravlja občinski razvojni načrt. Spoznanja in praksa Velenjčanov bodo zato dobrodošla tudi drugim, saj morajo vse občine najpozneje do konca prihodnjega leta sprejeti razvojne programe do leta 1980. Posebna vrednost velenjskega razvojnega načrta pa je, kot so poudarjali udeleženci pogovora, na vseh področjih poudarjena skrb za človeka. Sklic 4. skupne seje skupščini občine Velenj* Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Številka: 06-20/1974-1 Datum: 15. 10. 1974 Na podlagi 184. člena Statuta občine Velenje (Uradni vestnik obč Velenje št. 2/74) sklicujem 4. skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti družbeno-političnega zbora Skupščine občine Velenje, ki bo v toi 12. novembra 1974 ob 7. uri v sejni dvorani Skupščine obč .Velenje. Za skupno sejo vseh treh zborov predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil za zbor združen dela in zbor krajevnih skupnosti; 2. izvolitev overovateljev zapisnika za skupno sejo vseh treh zboi 3. ugotovitev sklepčnosti na osnovi poročil komisij za verifika pooblastil; 4. odobritev zapisnika 3. skupne seje vseh treh zborov z dne 24 1974; 5. odobritev zapisnika 2. seje zbora krajevnih skupnosti in drui no-političnega zbora z dne 3. 10. 1974; 6. odobritev zapisnika svečane skupne seje vseh treh zborov z di» 10. 1974; 7. obravnava poročila o izvršitvi sklepov 2. seje vseh treh zboro dne 24. 9. 1974; 8. obravnava poročila o izvršitvi sklepov 2. seje zbora krajev skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 3. 10. 1974; ,9. obravnava in sklepanje o predlogih odlokov: a) o zazidalnem načrtu za šolski center Šalek, b) o zazidalnem načrtu zazidave nad Stanetovo cesto v Velei c) o zazidalnem načrtu zazidave Šalek-Bevče (II. faza, caiell; d) o zazidalnem načrtu Šoštanj - desni breg in e) o zazidalnem načrtu centra Šmartno ob Paki; 10. obravnava in sklepanje o predlogu odloka o potrditvi zaključil računa o izvršitvi proračuna občine Velenje za leto 1973; 11. obravnava in sklepanje o predlogu odloka o ustanovitvi občin straže; 12. obravnava in sklepanje o predlogu odloka o načinu upravlji tistega dela denarja iz solidarnostnega stanovanjskega sklada Skupščini občine Velenje, ki se zbira od odplačil odobrenih ditov in drugih virov za reševanje stanovanjskih problemov bol NOV in za adaptacijo stanovanj, predvsem kmetov-borcev Ni 13. družbeni dogovor o uresničevanju dolgoročnega programa r ja kmetijstva v SRS za obdobje 1974-1980; 14. obravnava delegatskih vprašanj; 15. razno. Gradivo, ki se bo obravnavalo na 4. skupni seji vseh treh zborov, celoti objavljeno v BILTENU št. 2. Do seje bomo pripravili še programe dela vseh treh zborov in predložili zborom v obravnavo. Vse delegacije prosim, da pošljejo na sejo svoje delegate. Predse Skupščine občine Vel NESTL Ža MALA ANKETA MED ŠTUDIENTf $ MALA ANKETA MPŠ ŠTUDENTI $ MALA ANKETA MED ŠTUDENTI • MALA ANKE S štipendijo ne moremo shajati Redno letno skupščino Šaleškega študentskega kluba smo izkoristili tudi za to, da smo napravili malo anketo med študenti-bruci. Zlasti nas je zanimalo, kakšne težave so imeli z iskanjem stanovanj, če so sobe drage ali imajo štipendijo. Skratka, kakšen je njihov standard v Ljubljani. Za uvod v razgovor z bruci smo zapisali še nekaj želja, razmišljanj novega predsednika Šaleškega študentskega kluba Petra Rebernika, študenta 5. letnika elektroteniške fakultete v Ljubljani. - • 1 sobo, kjer bi se lahko sestajali enkrat ali dvakrat na ted:n. Zdaj se moramo, na žalost, shajati v gostilnah. Torej, če hočemo imeti sestanek, moramo v gostilno. Ne vem, ali ie za to pristojna občina, da bi nam pomagala pri tem. Tega zdajle ne vem. Mislim pa, da nam bi občina ta problem lahko pomagala rešiti. Iz Šaleške doline je vsako leto 200 do 300 študentov v Ljubljani. Letos nam je z muko uspelo zbrati dva stara milijona. Torej ne pride na enega študenta niti deset tisoč dinarjev. Glede na to, daje naša občina med najmočnejšimi po narodnem dohodku v republiki, bi lahko pokazala več razumevanja do nas. Zlasti posamezna podjetja. „Čeprav se je današnje skupščine udeležilo okrog sto študentov, sem pričakoval, da jih bo še več. Zato bo ena izmed glavnih nalog novega odbora prav povezava med študenti. Prizadevali si bomo, da jih bomo čimveč pridobili za delo v klubu. Že nekaj let, menda že peto leto, si prizadevamo, da bi s pomočjo velenjske občine dobili v študentskem naselju dve nadstropji za tiste študente, katerih dohodki so za starih tisoč, dva ali tri tisoč dinarjev višji kot pa je to pogoj za sprejem v naselje. Prav zaradi tega „viška" ne more letos dobiti stanovanja v naselju 48 takšnih študentov iz naše občine. Naslednja naša želja je, da bi dobili Tudi ne morem razumet-i, kako to, da nikogar razen predstavnika ZSMS Velenje, ni bilo na našo skupščino. Kot da ne potrebujejo strokovnjakov..." BERNARD ZAGER, bruc na elektrotehniški fakulteti: „Sobo sem dobil pri prijatelju mojega očeta. V njej sva dva. Plačujem 10.000 dinarjev-starih in tretjino efektrike. Štipendijo sem dobil v Gorenju. Prejemam 70.000 dinaijev. Ker se hranim v posameznih restavracijah, do naselja imam predaleč, ne vem, če bom lahko shajal s tem denarjem. Mogoče bo bolje, potem ko bom dobil sobo v naselju. Dobil sem odločbo, da se bom lahko vselil novembra. Vendar ne vem, če bo tedaj, kakšna postelja že prosta." LEON PODVRATNIK, študent visoke šole za telesno kulturo: „Sobo so mi pomagali najti kolegi. Tudi jaz si delim prostor s še enim brucom. Plačujeva vsak po dvajset tisoč dinarjev in mislim, da za ljubljanske razmere ta cena ni previsoka. Drugi dajejo tudi po štiri-, deset, petdeset ali pa se več. Imava kopalnico s tušem, pa še kuhava si lahko. Štipendira med TIS Velenje. 75.000 dinarjev. Že zdaj lahko rečem, da se samo s tem denarjem ne bom mogel preživljati. Hranim se kjer pač pride. Večerjo pa si s cimrom največkrat pripraviva sama." JANA ŠTUMBERGER, prvi letnik ekonomske fakultete: ,3obo sem dobila prek oglasa. V njej sva dve in morava skupaj odšteti kar 75.000 dinarjev. Le pet tisoč dinarjev manj kot znaša moja štipendija, ki mi jo daje Vegrad. To je za študentski žep kar precejšen izdatek. Poleg, tega morava posebej plačevati še elektriko, sva brez kopalnice, sobo pa bodo začeli ogrevati novembra.'V stanovanju je takšen režim kot v samostanu: brez obiskov, tudi radia'ne sme- va poslušati, če pa tako tiho, da ga še slišim. Hranim se v de! tavraciji." ACO SAGMEISTE1 letnik elektrotehniške te: „V Ljubljani imam mi je pomagala pri i:' Predtem sem dobil si pomočjo kolegov. Vi prvi sobi nisem dolgo je bil nemogoč režim, jo odstopil drugemu, hi smel kaditi, imeti svojo kurjavo, k tem pa bi morala s kupa pi še 60.000 dinarjev. " morala posebej plače' elektriko. Res je da zaz sobo dajem deset tisoč4 več, vendar sem bolj pa tudi veliko bližje fakultete. Štipendije ker me vzdržuje oče. sem niti zaprosil." naš a Jana Štumberger Peter Rebernik Aco Sagmaister Leon Podvratnik Bernard Zager i 25 let planinskega Velenje V planinski koči na Paškem Kozjaku so se zbrali najzaslužnejši planinski delavci PD Velenje, da bi proslavili 25 let uspešnega dela te pomembne organiazcije. V pozdravnem govoru je predsednik društva prof. Peter Ficko orisal pomembno delo članov društva in ostalih Velenjčanov pri prostovoljnih akcijah. Na pobudo društva so kljub velikim težavam obnovili planinski dom, elektrificirali območje Paškega Kozjaka in kar je največ vredno, Kozjak so povezali z dolino z lepo cesto. Zato ni slučaj, da so ta pomemben jubilej proslavili prav v okolju, kamor so vložili največ dela, da bi odprli vrata tega lepega Frskega sveta, vsem, ki jim pomenijo planine več kot no lepoto narave. Planinstvo je dobilo splošno družbeno veljavo in je postalo pomembna rekreacija delovnih ljudi v naši občini. Društvo ima 1.549 članov. Osnovna dejavnost je izletni-ftvo. V zadnjih letih so organizirali 68 izletov, ki se jih je udeležilo več kakor 3.000 članov. V slovenskem gorskem kvetu ni vrha, kjer ne bi bili tudi Velenjačni. UVsako leto organizirajo planinske šole, kjer vzgajajo in nerjajo mlade ljudi k ljubezni do lepote prirode in vrednot planinstva. Na vseh osnovnih šolah imajo svoje krožke, veliko članstva pa je iz vrst srednješolcev, predvsem iz rudarskega šolskega centra. Za letošnji občinski praznik so odprli Šaleško planinsko pot, ki vodi po okoliških vrhovih Šaleške doline, mimo spomenikov NOB in etnografskih ter zgodovinskih mamenitosti. Pot je namenjena predvsem mladini, da bi bolje spoznala svojo bližnjo in daljno okolico. Člani mladinskega odseka se redno udeležujejo republi-flcih orientacijskih tekmovanj in so med najboljšimi. Ob tem jubileju velja še posebej omeniti tudi šaleški llpinistični odsek, ki je s svojimi dosežki znan v evrop-kem alpinističnem svetu. V imenu Planinske zveze Slovenije je čestital k jubileju »rof. Tine Orel in poudaril pomemben delež velenjskih lanincev pri širjenju planinske dejavnosti v Sloveniji. Tedsednik PD Šoštanj Viktor Kojc pa je v imenu šoštanj- planincev izročil Velenjčanom umetniško sliko žeta Svetine. Najbolj zaslužnim članom društva je predsednik Peter icko podelil jubilejna priznanja — Ivu Jamnikaiju, lojzu Penšku, Stanetu Jamnikarju, Vinku Ocepku in !rancu Ojsteršku. mestih, kjer je razStjen avtobusni promet, uporab-i železne okvirje (na sliki) za označevanje časa odhoda prihoda posameznih avtobusov na avtobusno posta-V Velenju pa služijo v tem jesenskem deževnem i kot kaže le za okras. Kako dolgo še? atletika ŠVERCOVA IN HOJAN ZMAGOVALCA NA KROSU DELA POKAL ZA MLADINCE Na 9. jesenskem krosu atletske zveze Slovenije, ki je bil v Ljubljani, so atleti Velenja dosegli lep uspeh. Med več kot 1400 tekači iz vse Slovenije so Velenjčani dosegli ekipno zmago in pokal starejši mladinci v teku na 3000 m. Zmagovalec tega teka je bil Edo Hojan 11 : 31,2, Zvone Hižar je bil drugi: 5. Bizjak, 8. Lampret (vsi Velenje). V konkurenci mlajših_ mladink je zmagala Andreja Šverc, druga najboljša je bila Renata Zupančič na 10. mestu. Ekipno pa so mladinke dosegle 4. mesto. Izkazali so se tudi člani v teku na 6000 m, Milan Balek je bil četrti, zmagal je Peter Svet. Ekipno: Velenje na četrtem mestu v postavi - Balek, Grošelj, Koselj, Tešanovič, Fekacič. Med starejšimi pionirji v teku na 1500 m je zmagal Ravenčan Nabernik, 5. mesto je dosegel Velenjčan Miklavžina. Tudi atleti iz Raven na Koroškem so dosegli lep uspeh. Osvojili so tri prva mesta med posamezniki: Strne pri mlajših mladincih, Šobrova pri starejših mladinkah. Pokal za ekipno zmago so osvojile mladinke. •••••• Andreja Šverc nogomet Učinkovita igra Nogometaši Rudarja so v tekmi proti Dravinji iz SI. Konjic prikazali hitro in učinkovito igro in zmagali z rezultatom 6:0 (2:0). Več kot 350 gledalcev je bilo zadovoljnih, saj so videli 6 lepih zadetkov, priložnosti za višji rezultat pa je bilo še več. Gole so dosegli Pašič 3, Topčič 2 in Šmit. Na lestvici vodijo Šmarčani, ki so vseh devet srečanj zmagali. Lestvica: 1. Šmartno 9 9 0 0 24:3 18 2. Kovinar 9 5 1 3 23:11 11 3. Bakovci 94 2 3 13:7 10 4. Steklar 9 504 13:10 10 5. Rudar 9 3 3 3 19:12 9 6. Branik 9 3 3 3 15:19 9 7. Dravinja 9 3 24 13:20 8 8. Aluminij 93 15 14:17 7 9. Beltinka 9 15 3 13:18 7 10. Fužinar 9 2 3 4 7:15 7 11. Tišina 9 3 1 5 14:26 7 12. Osankarica 9 2 1 6 14:24 5 Deveta zmaga Šmarčani nadaljujejo z izredno bilanco v tekmovanju VCNL. Tudi v 9. kolu niso okusili grenkobe poraza, kljub temu, da so gostovali na vročem terenu v Slovenski Bistrici. Gladko so premagali domačo Osankarico s 3:0. Domačini, razen borbenosti in ostre igre, niso pokazali ničesar, tako, da bi zmaga Šmartnega lahko biia še izdatnejša. Toda tokrat Šmarčani niso bili preveč razpoloženi in mnoge priložnosti so ostale neizkoriščene. Zmaga je več kot zaslužena, saj so ves čas srečanja bili boljše moštvo. Zadetke za Šmartno sta dosegla Prašnikar v 26. in 81. ter Kompan v 51. minuti. Za Šmartno so igrali: Devič, Pokleka, Napotnik, Podgoršek II, Podgoršek I, Kompan, Zeleznik (Zalig), Hribernik, Vizovišek, Prašnikar, Benetek (Podvratnik). J. KRANJC Edo Hojan rokomet V soboto zadnje kolo V predzadnjem kolu slovenske rokometne lige so Slovenjgračani v Kosini premagali domačine z rezultatom 25:20 (12:13)., Rokometaši Šoštanja pa so morali priznati premoč domačinov v Tržiču - rezultat srečanja 19:17 (8:9). Slovenjgračani so že v začetku tekme povedli z rezultatom 7:3. Domačini so do odmora izenačili in vodili s 13:12. V nadaljevanju so gostje bili boljši in zasluženo zmagali. Največ golov so dosegli Potušek 6, Beloš 5 ter Pori in Pogorevčnik 4. Šoštanjčani so v Tržiču izgubili tekmo v zadnjih minutah kljub temu, da so bili večji del tekme boljši. Najuspešnejši streldl so bili: Stvarnik in Kompan 4 in Skornšek s 3 goli. V zadnjem kolu se bosta srečala Slovenj Gradec in Rudar ter Šoštanj in Izola. Na lestvici je Slovenj Gradec drugi, 2 točki za vodečim Inle-som, ki ima 20 točk, Šoštanjčani pa so na 6. mestu zli točkami. Sobota, 2. 11. ob 17.30 in 19.30 francoski barvni film OSTROSTRELEC Z AŽURNE OBALE. Režija: Philippe Labro. Igrajo: Jean-Louis Trintignant, Domini-que Sanda, Sacha Distel, Carla Gravina. Nedelja, 3. 11. ob 17.30 in 19.30 francoski barvni film OSTROSTRELEC Z AŽURNE OBALE. Torek, 5. 11. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni vestem IMENUJEMO ME ALELUJA. Režija: Antony Ascot. Igrajo: Charles Southwood, Agata Flori, Roberto Camardiel, Paolo Gozlino, Andreja Bosic Sreda, 6. 11. ob 17.30 in 19.30 francoska barvna komedija DVORNE SPLETKE. Režija: Gerard Oury. Igrajo: Louis de Funes, Yves Montand. Četrtek, 7. 11. ob 17.30 in 19.30 francoska barvna komedija DVORNE SPLETKE. Petek, 8. 11. ob 17.30 angleški vojaški film ORLI NAD LONDONOM. Režija: Enzo C. Castellari. Igrajo: Frederik Stafford Van Johnson, Ewelyn Stewart, Francisco Rabal. Sobota, 9. 11. ob 17.30 in 19.30 angleški vojaški film ORLI NAD LONDONOM. Nedelja, 10. 11. ob 17.30 in 19.30 angleški vojaški film ORLI NAD LONDONOM. KINOGLEDALIŠČE LENJE VE- Nedelja, 3. 11. ob 17.30 ameriška barvna risanka TOM IN JERRY. Ponedeljek, 4. 11. ob 20. uri ameriški barvni vestem IMENUJEJO ME ALELUJA. Režija: Antony Ascot. Igrajo: Charles Southwood, Agata Flori, Roberto Camardiel, Paolo Gozlino, Andreja Bosic. NAŠ ČAS iz Velenja objavlja prosti delovni mesti 2 NOVINARJEV v uredništvu tednika in radia Možnost rešitve stanovanjskega problema. Ibnudbe z opisom delovnih izkušenj na področju novinarstva in končano šolsko izobrazbo pošljite v 14 dneh na naslov - NAŠ ČAS, 63320 Velenje, pp. 89 ZAHVALA Ob tragični smrti našega očeta IVANA KOTNIKA Zafršnika iz Topolšice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ter z nami sočustvovali. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Ivanu Butu, ki mu je nudil zdravniško pomoč. Duhovščini se zahvaljujemo za spremstvo, pevcem pa za zapete žalostin-ke. Naša zahvala velja tudi govornikom tov. Maletu, Franju Stanovšku in Milošu Volku ter godbi „Zaija" iz Šoštanja. Žalujoči: žena Terezija, hčerke z družinami in ostalo sorodstvo. OSNOVNE ŠOLE OBČINE VELENJE obveščajo, da bo VPIS otrok v 1. razred osnovne šole v dneh 12. in 13. novembra 1974, v dopoldanskem in popoldanskem času. Vpisovali bodo otroke rojene leta 1968 in pogojno otroke rojene januarja in februarja 1969. K vpisu je treba pripeljati otroka in nujno prinesti izpisek iz rojstne matične knjige. PodrobnejSe informacije bodo objavile posamezne šole same, na običajen način. VODSTVO OSNOVNIH ŠOL OBČINE VELENJE ■ ...... ..... Itvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063)85-087 - Glavni in odgovorni i Ljuban Nairaks - Redakcija Uza Podpečan-Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Zula -ni urednik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1. i 1973 - Zidaj pa izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 72 dinarjev. - Za inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo mesto - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 42i-l/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. CAS 11 Milica Prosen (33), namestnica predsednice konference za družbeno aktivnost žena v ladjedelnici in krvo-dajalka - V našem delovnem kolektivu smo žene organizirane v konferenci, ki skrbi za vprašanje mater samohranilk, socialno šibkih delavk, za izobraževanje in drugo družbeno aktivnost žena. Imamo svoj program in našo dejavnost razvijamo v skladu z njim. Tega prijetnega izleta v Velenje sem se udeležila kot odbornica aktiva prostovoljnih krvodajalcev v ladjedelnici. Zdenko Mladenič (26), član predsedstva zveze mladine - Pri nas tudi mladina organizira krvodajalske i Pisma v <■ ■ i ik ki i n fantov Nedeljska skupščina društva invalidov Velenje je bila zelo plodna pa tudi kritična • PET LET ORGANIZIRANEGA DELOVANJA DRUŠTVA INVALIDOV VELENJE__ Ne rešujejo povsod enako njihovih problemov Društvo invalidov velenjske občine je na redni skupščini, ki je bila v nedeljo, 27. oktobra, razpravljalo o tem, kaj so napravili v minulih dveh letih, sprejeli pa so tudi delovni program za naslednji dve leti. Za predsednika so ponovno izvolili Edvarda Centri-ha. Kot je razvidno iz poročila dosedanjega in novega predsednika Edvarda Centriha-—združuje zdaj velenjsko društvo že 740 invalidov oziroma invalidnih oseb, medtem ko jih je bilo pred dvema letoma včlanjenih le 305. Še vedno pa je precej invalidov, ki niso člani organizacije. Zato bodo pridobivanju novih članov posvetili v prihodnje še večjo pozornost. Tako nameravajo opraviti tudi popis vseh invalidov z območja občine. Zavedajo se namreč, da bodo združeni lažje dosegli zastavljene cilje in želje, obenem pa dokazati vsem, še zlasti pa zdravju, kot je poudaril predsednik, da so še sposobni in da hočejo pomagati domovini pri nenehni borbi za napredek. Zato zahtevajo, da jim družba pomaga in vrne tisto, kar so vsak tako ali drugače dali za dobro naše skupne stvari. V preteklem dveletnem obdobju je društvo delo usmerilo zlasti v čim tesnejše sodelovanje z vsemi invalidi tako na področju izobraževanja kot tudi osveščanje invalidov o njihovih pravicah in dolžnostih. Organizirali so vrsto predavanj in pogovorov, v letu 1973/74 so se lotili akcije popisa po terenu. S to akcijo bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Ob letošnjem prazniku žena so drugič zapored obdarili vse matere invalidke ter tiste žene in metere, ki skrbijo za invalide v družini ali v okolju, kjer živijo. Med njihove ustaljene akcije sodi tudi vsakoletna novoletna obdaritev socialno najbolj ogroženih invalidov. V lanskem letu je občinsko društvo invalidov sodelovalo tudi v pripravah zakonskih predpisov o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Predpisi so zdaj tu, so poudarili, a vse kaže, da še ne odražajo dejanskega stanja oziroma ne upoštevajo dovolj splošno zapisane pravice invalida do pravilnega nadomestila. Njihova pomembna naloga v prihodnje bo tudi prizadevanje za uresničitev zahtev rudarjev, da je obolenje hrbtenice poklicna bolezen. Menili so tudi, da v različnih delovnih organizacijah v občini različno rešujejo odnose do invalidov. Pogosto se od njih zahteva enaka norma kot od zdravega delavca, delo ob prostih sobotah pa tudi nedeljah, na drugi strani pa se jim ne priznavajo razne ugodnosti, če pa se jim, so te zelo skromne. Tako ponekod invalidom priznavajo tri dodatne dneve dopusta, drugod pa le en dan. V prihodnje želijo sodelovati tudi v raznih samoupravnih organih. Še posebej so podčrtali zahtevo, da morajo biti vključeni v posamezne samoupravne interesne skupnosti, kjer bodo lahko prek izvoljenih delegatov zahtevali takšno ali drugačno ureditev posameznih vprašanj, ki jih zadevajo. V ta namen so izvolili petčlansko delegacijo, v kateri so Edvard Centrih, Lojzka Zaleznik, Franc Mevc, Ante Skejič in Anton Stropnik. Na nedeljski skupščini je bilo slišati tudi mnenje, da v nekaterih podjetjih preveč zahtevjo od invalidov kot pa zmorejo narediti. Zato se bojijo, da bodo postali še večji invalidi kot so sedaj. Prav tako so tudi primeri, ko mora invalid čakati na pokojnino tudi po pol leta. Zato mora v tem času prosjačiti sorodnike za denar, če hoče, da se bo preživel. Na skupščini je bila izražena še želja, da bi društvo v prihodnje pomagalo v okviru možnosti tudi tistim članom, ki so upokojeni in se morajo klimatsko zdraviti pa sami zaradi majhne pokojnine ne zmorejo vseh stroškov. Eden izmed sklepov, ki so ga sprejeli je tudi ta, da bodo skušali vplivati na za to pristojne organe, da je treba posvetiti večjo pozornost tudi odpiranju novih delovnih mest za invalide. Hkrati pa so izrekli tudi kritiko nekaterim delovnim organizacijam, češ da jim ne posvečajo dovolj skrbi. • KRVODAJALCI Z REKE NA OBISKU Organizirano krvodajalstvo Zvonovi so peli, peli, p peli in mi smo vsi beli, beli, b beli skozi zlat sva drevored še in tebe zaman sva čakala. Zvonovi so peli, peli, p peli cesta, polje, log, so b beli, beli,.. Tiha, nema in žalostna m se je utrgala v sredini Si Misel na druge je še vec tako presunljivo ostra neutolažljiva. Spet smo grobovih in ko tako mo stojimo in opazujemo, h nemirno brli drobna svei se tolažimo z mislijo: sa, miren strohneli človek, m rešen vseh skrbi. Da ne jokalo srce, se tako zazi v varljivi sen mirnosti in j kojnosti. Saj še mora žh skrbeti zase in za druge. In tako odveč se ti nei ma zazdijo krizanteme svečke in besede, ki odi jo kot izgubljeni dež kov neznano kam. Pa vendar se ne moreš o sti zresnjenosti in si vizicn no že kličeš lastni memt mori. Natančno veš, da že jutri pobelil sneg dom spečih in ugasnil svečke zabrisal ostre vonje runu in belih krizantem. Da, natančno veš, da uideš lastnemu koncu. Z tek bereš na grobovih tt rajnih. Danes si še kot pi razposajen in neugnan, jutri? Da, kaj bo jutri?! Ljudje, tako kratko je i življenje! Kaj bo ostalo nami. Nič? Pač nekaj kot nič! Tista dobrot katero vežeš tvoje znani prijatelje, tvoje naji Misel nanjo bo polnila grob in bo prižigala sv« Zvonovi pojejo in gro odpirajo vsako minuto, dan.. . Ljudje bodo umirali za bodo, za ljubezen, za ' iz obupa in žalosti. Vi svoje . . . In prav je, da se mrtvi svetimo in zanje u, vsaj enkrat letno čas. Tu se nam zdi, da nas je poslednjem domu notranje prekalil in zato ponovno bolj Pojdimo na grobove! • ŠRANGANJE V PODLUBEU Na ozkem predelu v Paki sta se srečala tovornjak z avs sko registracijo, ki ga je vozil Raimund Thamerl in tovo reg. št. CE 412-39, ki ga je upravljal Peter Fevžar. Ker sej tem odseku nista mogla srečati, je voznik Fevžar m« zaviral in umaknil na skrajno desno stran. Zaradi sprednji del desne strani tovornjaka obstal v obe jarku. Na obeh vozilih je gmotne škode za okrog 6 I dinaijev. MOPEDIST IN PEŠEC NA SREDINI CESTE Mopedist Anton Smonkar se je 21. oktobra zgodaj i peljal iz Škal proti Velenju. Pri počitniškem naselju ob ji ru je čez cesto zaradi naliva tekla voda. Mopedist je vozi sredini ceste, pravtako pa je po sredi prišel Ivan Pinta Smonkar je pešca podrl, ta pa je bil poškodovan po glavi dobil pretres možganov. Odpeljali so ga v bolnišnico. Velenje je obiskala skupina 130. krvodajalcev iz ladjedelnice 3. maj. Ogledali so si Velenje in tovarno Gorenje ter se pogovarjali s predstavniki Rdečega križa. O krvodajalstvu in obisku so Milica Prosen, Zdenko Mladenič in Herman Leoni povedali: Mnogi bralci, ki so sedaj pri vojakih, nam pogostokrat pišejo. Hvaležni smo teh pisem, zlasti zaradi tega, ker so to naši zvesti bralci. Odločili smo se, da teh pisem odslej naprej ne bomo prebirali samo v uredništvu, ampak jih bomo objavljali. Zatorej fantje, ki ste pri vojakih, pišite nam. Zanima nas kako vam je všeč naš časnik, kako živite, kaj je novega v kraju kjer ste in še o drugih stvareh. Z dopisovanjem želimo doseči trajnejšo vez, da ne bo vaše domotožje še večje. Danes objavljamo pisanje našega zvestega bralca Gabrijela Triglava, V. P. 3713/C-3, 47002 Karlovac. Dvakrat nam je že pisal. V prvem pismu nas prosi za Statut občine Velenje, ki smo mu ga takoj rade volje poslali. Zahvalil se nam je z razglednico Karlovca. Hvala, dragi Gabrijel. Med drugim piše tudi naslednje: „Ker sem bil pred odhodom v JLA zaposlen na velenjskem rudniku, sem bil prijetno presenečen, ko so mi začeli pošiljati vaš in moj tednik. Povem vam, da komaj čakam sobote, da preko Našega časa zvem novice iz Šaleške doline in sosednjih občin. Naj ob tej priložnosti ko vam pišem, pohvalim sestavek, ki ga je napisala Melita Vovk o graničaijih v Gornji Savinjski dolini. Sicer pa moram pohvaliti Naš čas, saj je sedaj edini časopis iz katerega se seznanim z dogodki v kraju, kjer sem prej delal". Tovariš Gabrijel, želimo, da še naprej zvesto prebiraš naš časnik. Lepo te pozdravlja — urednik. Zaradi vode skoraj vse po vodi DEKLICA SKOČILA NA CESTO Na Partizansko cesto v Velenju je nenadoma stekla Brigita Novinšek v trenutku ko je z osebnim pripeljal iz Šoštanja Franc Čas. Voznik nesreče ni preprečiti in je zadel deklico s sprednjim blatnikom, odbilo šest metrov na sredino vozišča. Bila je težje dovana. POŠKODBE NA KOLESARSKI STEZI Dne 21. oktobra ob 5.30 se je voznik kolesa s motorjem Alojz Šipek peljal po kolesarski stezi proti Šoštanju. V Pesju se je iz neznanega vzroka Poldko Šlutej, ki je hodila bolj po sredini kolesarske Oba sta padla, Šlutejeva si je zlomila levo nogo, Šipek p bil poškodovan po glavi. akcije. Stalno imamo 300 mladincev, ki darujejo kri. Če je potrebno pa jih pridobimo še več. Za to humano dejavnost imamo tudi stimulacijo. Za petkratni odvzem dobijo krvodajalci dopust do treh dni, za desetkratni pa kar teden dni. Poleg tega imajo vsi krvodajalci prednost v zdravstvenih zavodih. Herman Leoni (48), predsednik aktiva krvodajalcev v ladjedelnici 3. maj - Naš pettisoč članski kolektiv ima registriranih 700 stalnih krvodajalcev. Delavci imajo evidenčne liste iz katerih je razvidno kolikokrat so dali kri, katero krvno skupino imajo in kdaj lahko spet darujejo kri. To je zlasti v nujnih primerih zelo pomembno. Pri vseh krvodajalskih akcijah sodelujejo vse družbenopolitične organizacije v kolektivu. JOŽE MIKLAVC OBSTAL V JARKU Obljubila sta si zvestobo in si dejala, da se bosta vzela. Pri tem jima ni nihče delal ovir, le-... škalski fantje. Prejšnjo soboto so postavili pri Spehu v Podlubeli „šrango" svoji va-ščanki Jožici Glinšek, kije sklenila, da bo postala žena Milana Ašenbergerja. No ženin je ni tako lahko odpeljal na matični urad. Glede na tO, da je prišel po nevesto iz Šmartnega ob Paki in ker je lep čas uporabljal tudi novo asfaltno prevleko v Podlubelo, je moral škalskim fantom odšteti lepo odškodnino. Od dveh starih milijonov in štiristo tisoč dinarjev so popustili oziroma črtali eno ničlo in ženin, zdaj že srečno poročeni mož, bi moral iz žepa potegniti dvestoštirideset tisoč starih dinarjev. Vendar se ženin ni dal kar tako ugnati in Škalčanom je že trda predla; še zlasti tedaj, ko je zaprosil za kozarec vode. Čeprav so imeli na voljo vse vrste pijač, vode le niso pripravili. Iz zagate jim je pomagal lastnoročno advokat za takšne posle Miha Valencij, ki je odločno nasprotoval, dq bi ženin pil navadno vodo. „Zara- Zdenko Mladenič Herman Leoni di kozarca mrzle vode lahko med potjo dobi še angino," je obrazložil svoj sklep. Kot kaže se je tudi ženin strinjal s tem, saj je nato na vodo pozabil. Sledilo je spet pogajanje za nevesto, pri čemer sta ženinu krepko pomagala še oba očeta. Ker pa ženin luštne neveste le ni hotel več doma pustiti, je malce globlje segel v žep in položil na mizo tri nove petstotake. Nekaj sta primaknili še priči, starega jurja pa še ženinov oče in fantje so pustili nevesto odpeljati. Za nekaj manj kot 180 tisoč dinarjev. Dejali so, da so pri Jožici nekoliko pogledali skozi prste. Glede na nenehno dvigovanje cen, pa v bodoče ženini ne bodo več tako poceni dobivali nevest v Škalah. Odslej bodo morali seči še globlje v žep in odšteti kar dvesto starih tisočakov. Upamo, da zaradi tega škalska dekleta ne bodo ostala „ledig in fraj". Ženin je šrangarje spravil v zagato, ko je zahteval kozarec vode.