Natisov 15.000, kakor v'jajo. dobro lolago.. it TO T feificT. iti le-90 vi-3 vsa-l umi- sfcbujo lahko >nčke. 1 duh. prstno-nično, larjer. ptičnat zobe ašlju, vode krono imivo t 11:11! Che- ;, Pe- 336 l^tajerc" izhaja vsaki [pelek, datiran z dnevom naslednje nedelje. [Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko p K 50 vin. za celo Beto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; |za drugo inozemstvo se (računi naročnino z ozi-[rom na visokost post-Mine. Naročnino je pla-|čati naprej. Posamezne jStev.se prodajajo po 8 v. [Uredništvo in uprav-bištvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — strani K 40'— strani K 20 — V. V« 'A '/.< Vsi strani K V* strani K strani K 10 — 5 — 250 strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 48. V Ptnju y nedeljo dne 28. novembra 1915. XTI. letnik. :nik inih 89 to). | bru i ka I Svetovna vojska Srbi iz svojega ozemlja pregnani. — Novipazar, Priština, Mitrovica zavzete. — Srbska armada pred koncem. — Pol leta italijanske vojne. — 500.000 mož italijanskih izgub. — Povsod zmagovito prodiranje. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 20. novembra. TTradno se danes razglaša : Rusko bojišče. Pri armadi nadvojvode Jožefa Ferdinanda bil je severno-zapadno od O 1 y k a en ruski napad odbit. Italijansko bojišče. Boji na Goriškem trajajo naprej. Goriško mostičje bilo je zopet na raznih točkah brezuspešno napadeno, mesto eno uro živahno, potem pa zmerno obstreljevano. V severnem delu doberdobske planote ponovil je sovražnik svoje sunke z močnimi silami ravno tako proti našim postojankam na severnem delu Monte San Michele kakor tudi proti oddelku San Martin o. Večkrat je prišlo do ročnega boja. Italijani so bili povsod nazaj odbiti. Naša bojna črta je prej-kotslej v naši roki. Isto velja tudi od naših postojank pri Z a g o r i, kjer je nasprotnik tik cestne zatvorbe vsilil, pa je bil v ljutem bli-žinekem boju zopet popolnoma prepoden. Naši letalci obmetali so Verono, Vicen-z o, Tricesimo, Udine inCervignano z bombami. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 20. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Sovražni monitorji, ki so obstreljevali Westende, so šli pred ognjem naših obrežnih baterij zopet nazaj. Ob fronti deloma živahni boji artiljerije, min in ročnih granat V rhovno' armadno vodstvo. Srbi od zadnjega kosa stare Srbije pregnani. (Uradno poročilo od sobote.) K.-B. Dunaj, 20. novembra. Uradno se Južno-vzhodno bojišče. Armada generala pl. K 6 v e B zasedla je N o v a-V a r o s in prekoračila črto S j e n i c a-D ugapoljana-R a s k a. Južno-vzhodno od R a s k e v j e 1 a je neka c. in k. brigada 2000 Srbov. Sovražnik bil je torej včeraj z orožjem zavezniških armad od zadnjega kosa starosrbske zemlje pregnan. * * K.-B. Berlin, 20. novembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Balkansko bojišče. Zasedli smo NovaVaros, Sjenica in R a b k a. V dolini I b a r a dosegli smo Dren, vzhoduo Kopav-nika pa Prepolac. V j e 1 i smo 2800 Srbov in zaplenili 4 topove. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 21. novembra. Uradno se Rusko bojišče. Na Wolhynskem in ob Sty ru deloma topovski ogenj, pri čemur rabijo Rasi plinske bombe. Drugače nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. Italijani so spravili zopet bojne sile od t i r o 1 b k e fronte a a -Goriško. S porabo takih oja-čenj napada sovražnik zopet celo goriško mostičje. Pred M o n t e S a j) o t i n u se je več sunkov v našem ognju izjalovilo. V oddelku O sla vije posrečilo se je nasprotniku, vsiliti v našo obrambeno čito. Naš protinapad pa je spravil to postojanko zopet v našo last, razven neke visočine severno-vzhodno tega krsja, za katero se še borimo. Trije sovražni napadi proti P e v m i ponesrečili so se pod težkimi izgubami. Posebno ljuti napadi obračali so se tudi tokrat proti Podgori. Tudi tukaj so bili Italijani krvavo zavrnjeni. Prostor na obeh straneh Monte San Michele stal je pod močnim artiljerijskim ognjem. Popoldne napadle so pomembne sovražne sile severni del gore. Njih napad se je izjalovil v našem križevnem ognju. Isto usodo so imeli razni sunki proti oddelku San Martino in severno goriškega mostičja proti cestni zatvorbi pri Zagori. Na Tirolskem odbili bo branitelji C o 1 d i Lana dva italijanska napada na višek te gore. Južno- vzhodno bojišče. Neka avstro-ogrska skupina izsilila si je nasproti severno od C a j n i c e vgnezdenim Črnogorcem prehod čez zgornjo Drino. Nemške čete so zasedle Novi-pazar. Vzhodno od tam vrgla je v dolini I b a r a neka avstro-ogrska kolona sovražnika nazaj. V tem prostoru bilo je včeraj vjetih čez 2000 Srbov. Ob vhodih na Kosovo Polje se ljuto borimo. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. ■ jcht'1. pralni 'prdfirk/ enška hvala* ' Dobiva se povsodi I Schicht Perilo — Bojno-perilo Cenejši in najboljši način pranja: Zamoči perilo nekoliko ura ali preko noči s pralnim praškom »Ženska hvala>. Peri tedaj daljše kakor obično. Samo malo mila — najboljše Scbichtovo milo znamke •Jelen« — še je potrebno, da se najlepše perilo dobije. Priščedjuje posel, čas, denar in milo. f „* Ženska * hvala' Omlnol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši. Dobiva se povsodi I 461 Strauchill'ova grenčioa U *el«nj»v« povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem napora neobhodno potrebna. Zato jo le priporočati zlasti sa turistu, lovce, vojake, ===== ronuujc itd. ===== Nemško uradno poročilo od nedelje. KB. Berlin, 21. novembra. (W.B.) Iz velikega glavnega stana bo poroča: Balkansko bojišče. Nemške četo armade generala pl. K 6 v e B SO zasedle Novi-pazar. Armada generala von G a 11 w i t z in desno krilo armade Bojadjev se borijo za izhod v dolino Lab severno od Prištine. Število dne 19. novembra vjetih Srbov se je zvišalo na 38.00. Včeraj pa smo v j e 1 i čez 4400 Srbov (V j e 1 o seje torej v teh d v e b dneh Čez 8.200 Srbov!) Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B D a n a j, 22 novembra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Italijani nadaljujejo napad na vso goriško mostičje isto-tako trdovratno kakor brezuspešno. Posebno trdovraten je bil b< j v oddelka O si a vije,. kjer je priznana dalmatinska deželna bramba, podpirana od hrabrega kranjskega infanterijskega regimenta št. 17, predvčerajnem v sovražno roko padli del naše postojauke popolnoma nazaj pridobila. JnŽni del P o d g o r e se je petkrat napadlo. Obupani sunki Italijanov pa bo se iz jalovih deloma v ognju, deloma v bojih z ročnimi granatami. V oddelku doberdobske planote bili so napori sovražnika večinoma proti prostora San Martino obrnjeni. Po m ični artiljerijski pripravi zamogli so Italijani tukaj v našo bojno fronto vdreti; ponočni protinapad pa je spravil izgubljeno razven malega kosa jarka zopet v našo last. Severno od goriškega mostičja prekoračle so slabejše sovražne moči južno od Zapore S,čb. Zvečer bil je pa levi breg od teh Italijanov zopet očiščen. Ob t i-rolski fronti se ozira nasprotnik v zadnjem času posebno ua Col di Lana, pač da bi opravičil svoje mnogoštevilne objave o bojih v tej pckrp-jini. Italijanski težki topovski boj bil je včeraj tukaj ljntejši nego kdaj preje. Trije napadi na višek gore bili so zavrnjeni. Jnžno-vzhodnobojišče. V pokrajini Gaj nice boreče se c. in k. čete vrgle so Črnogorce iz njih postojank na severni plati gore G o 1 e s. Tudi vzhodno od Gorazde so se boji pričeli. Neka avstro-ogrska skupina iz Nova Varosa približuje se Prijepolju. V N o vip az a r j u z a p 1 e n i 1 a je armada generala K o v e IS 50 možnarjev, 8 poljskih topov, 4 milijone puškinih patron in mnogo vojnega orožja. Vzhodno mesta še ostali sovražnik bil je od nemških čet prepoden, ki so 300 Srbov vjele. V dolini I b a r a prodirajoče avstro ogrske kolone vzele so v naskoku včeraj 20 km severno od M i t r o v i c e tri zaporedoma ležeče srbske postojanke. V temi se je polastila z napadom še četrte, pri čemur je v j e 1 a 200 Srbov in zaplenila 6 topov, 4 strojne paske, eno mnnicijsko kolono in veliko število konjev. Armad« G a 11 w i t z je v uspešnih bojih južno sedla P r e p o 1 a c 1800 v j e 1 a. Vzhodno in jnžno-vzhodno Prištine pridobiva napad prve bolgarske armade vkljub n8jtrdovratnejšemu srbskemu odpora vedno na prostoru. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 22. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Vzhodno bojišče. Slabotni ruski sunek proti pokopališča v Illuxtu severno za-padno D u n a b u r g a bil je zavrnjen. Balkansko bojišče. Pri Socanici v dolini Ibara bile so srbske zadnje straže nazaj vržene. Izhod v dolino L a b a je na obeh straneh P o d u j e v a izsiljen. Včeraj smo čez 2600 Srbov vjeli, zaplenili pa 6 topov, 4 strojne puške in mnogoštevilno vojnega orožja. V arzenalu odNovipazarja padlo je 50 velikih možnarjev in 8 topov starejšega izdelka v naše roke. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B Dunaj, 23. novembra. Uradno se da-nea razglaša: Italijansko boji S če. Veliki hoji za goriško mostičje in ob robu doberdobske planote trajajo naprej. Več napadov močnih sovražnih sil na P o d g o r o bilo je krvavo zavrnjenih. Tudi pri P e v m i in Oslariji dr zale so se naše čete proti vsem naskokom. Mnogokrat boj tudi ponoči ni bil končan. Obstreljevanje mesta Gorice v časa od 18. do 21. novembra povzročilo je zopet znatne i z ga b e na čl o ve š k e m življenja in pomembno škodo. 20 civilnih oseb b i 1 o j e ubitih, 30 ranjenih, 46 poslopij popolnoma porušenih, 250 močno, 600 lahko poškodovanih. Včeraj so vrgli Italijani zopet par sto tež k i h bomb v mesto. Na doberdobski planoti pcsrečilo 88 je sovražniku, našo fronto južno zapadno od MonteSan Michele mimogrede do za-nadn'ga roba San Martina nazaj potisniti. Ponočni napad ogrskih in koroških čet prinesel je prvo postojanko zopet popolnoma v našo last. Več naskokov Italijanov vzhodno S e 1 z a zadelo je na štajerski (mariborski!) infanterijski regiment gr of B eck št. 47, ki je s?oje p o s to j an k e dvakrat v ognju, tretjič v ročnem b-oju, trdno obdržal. Severno g o riškega mostičja ponovili so se navadni Sunki sovražnika ,z običajnim neuspehom. D.a naša letalca metala sta bombe na A r s i e r o Jnžno-vzhodno bojišče. Na zgornji Drini boreče se c. in k. čete napadajo črnogorske postojanke na sedlu K o z a r a in severno vzhodno istega. Neka avstro ogrska kolona došlaje v Prijepolje. B>ji na Koso-v e m Polja se ugodno razvijajo. Naše v dolini Ibara prodirajoče ^jne-^ile stojijo 6 kilometrov severno od M i t r o v i c e, nemške čete pol dnevnega marša severno od Prištine v boju. Bolgari silijo čez Z ego vac Planino naprej. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od torka. K.:B. Berlin, 23. novembra (W.- B.). Iz velikega glavnega stana se poroča: Balkansko bojišče. Severno od M i-t r o v i c e ter severno in sevemo-vzbodno od Prištine bil je sovražnik v bojih z zadnjimi četami vržen. Vjeli smo čez 1500 Srbov in zaplenili 6 topov. Todi južno vzhodno od Prištine boreče se bolgarske moči silile so uspešno naprej. Od tam se poroča, da je bilo 8000 Srbov vjetih, 22 strojnih pušk in 44 topov zaplenjenih. Vrhovno armadno vodstvo. Pol leta vojne proti izdajalski Italiji. (Iz uradnega poročila od torka.) K. B V zadnjem času skušajo pristopna — tiskovna poročila italijanskega vrhovnega armadnega vodstva povedati izredno mnogo o uspehih. Temu nasproti bodi danes pol leta po vojni napovedbi našega nekdanjega" zaveznika z vso jasnostjo pribito, d a mi začetkoma vojne izbrano obratu-beno fronto povsod, ob Soči zdaj ž e v četrti bitki, zmago vito držimo. Od začetka bojev na južnem zipadu se n i zamogel sovražnik niti onim ciljem približati, ki jih je hotel v prvem naskoku doseči. Pač ga j e stala vojna na mrtvih in ranjenih že pol milijona mož. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj,24 novembra. — Uradno se danes razglaša : Rusko bojišče. Nič novega. Italijansko bojišče. Goriško mostičje stalo je pač tndi včeraj pod živahnim ognjem topov in min. V infanterijskih bojih pa je nastopil odmor, ker Italijani niso », Brno ei nradn armad 61 st pade pušk. 1 Chror Mit: Tembolj Ijoto ee je borilo na obeh straneh jugu Monta San Michele. Severno gore vdrle v Alt so močne italijaaske sile v naše postojanke. Štajerska infanterija in bonved pričela je s protinapadom in je vrgla sovražnika po menjajocih se besnih bližmskih bojih popolnoma nazaj. Več napadov na Monte San Michele sam in v prostora San Ma'rtino bilo je pod najtežjimi izgubami zaltalijane zavrnjenih. Napadalni poskusi proti našim postojankam na Monte deisei B u s i bili bo takoj z ognjem zadušeni Proti cestni zatvorbi pri Zagori vrgel je nasprotnik težke b tube .meče iz minskih metalcev, kf "so razvijale hude pline. 1 Na tirolski južni fronti bil je kolodvor in stari mesta R i v e zopet obstreljevan Eden naših letalcev obmetal je barake in magacine mesta A 1 a z bombami. Južno-vzh odn o bojišče. Ob zgornji bode Drini pretekel je dan mirno. Pri P r i b o j n so si naše čete prehod na južni breg reke L i m priborile. Južno-zapadno od Novipazarja vdrle so c. in kr. bojne eile proti črnogorski meji. Skozi dolino reke I bar prodirajoče avstro-ogrske čete vrgle so pod ljutimi boji sovražnika iz njegovih postojank severno-vzhodno od Hi- trovice in so došle v to mesto. Vjele so 700 Srbov, med njimi 4 c f i c i r j e Tudi mesto Priština bilo je Srbom iztrgano. Neka nemška kolona vsilila je v mesto od severa, neka bolgarska sledila ji je od vzhoda. K velikeg A vzhod d Rusov A oddelk pri D bili so plenili B sk e čete Prlš Mese svojej gener O i r n Srb e s večin jim ] zašlo ti i'11! da s popo joga gleže 200. goto 100. garn r < Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r. fml. Bilčeraus Teheran Teheran. Rusi so pričeli pošiljati svoje čete proti glavnem mestu Perzije, Teheranu. Pravijo namreč, da nemški agenti perzijsko ljudstvo huj skajo proti Rusiji ■in da mora ruska vlada to gibanje vstaviti. Seveda je to samo izgovor, da zamore Rusija svoje po žrešne kremplje na Perzijo položiti. Perzijski šah in njegovi ministri so prestolico Teheran že zapustili; to mesto stoji zdaj pod ,,zaščito" neke ruske kozaške brigade. Ob tej priliki prinašamo nekaj slik iz Teherana. Na levi strani vidimo vhod v poslopje prvega perzijskega ministra. Na desni strani Einga ng zumPsissr acs vernier ministers: Wll _____ _____ DerPjilasr desSchahs infehrrcn na v kov ti n urad Blej zgoraj je velika palača perzijskega vladarja Spodaj pa imamo pogled na staro mesto Teheran. Rasi se seveda presneto motijo, če mislijo, da jim Perzija ostane. Izpraznili jo bodejo prav radi, kajti časi ruskega trinoštva so za ves svet končali. uapi da niši res ovii roči pov Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 24. novembra. (W.B) ega glavnega stana se prroča: Armada Hindenburga. Južno-toodno od R i g e vjeli smo 6 oficirjev in 700 ^n0 Sasov ter zaplenili 2 strojni puški. Armada L i n s i n g e ". Napadi rnskih tddelkov severno vzhodno odSatoryska in p D u b i s z e severno železnice Kcwel Rcwno ili so zavrnjeni. Vjeli smo 50 Rusov in za-»Dili 3 strojne puške. Balkansko bojišče. Avstro-ogr-le čete so zavzele Mitrovico, nemške ete pa Prištino. Srbi so zapadno od rištine čez Sitnico nazaj vrženi. Vrhovno armadno vodstvo. , vr-idno ines sga istjo am-e v 3 tka žnik ih jih ga pol ko iim pa lali. neh Irle .ke. >ro-čih Meseca oktobra je bilo 42.600 Rusov vjetih. »Berliner Tagblatt" poroča: Meseca oktobra too vjeli 42 600 Roso v, 190 ruskih oficirjev in »plenili 92 strojnih pošk. Od tega odpade po radnih nemških izkazih na okrožje nemške rmade na vzhodu 18 600 mož. 120 oficirjev in 1 strojnih pušk. Na okiožje c. in kr. armade ade 24.000 mož, 70 oficirjev in 31 strojnih ,01- ;a: Beg srbske vlade. K.-B. London, 22. novembra. »Daily hronicle" poroča iz Atene: Srbska vlada je litrovico opustila in se je podala proti v smeri na D i b r o. Morda bode zbežala Albanijo. Konec srbske armade. »Pester Lloyd" poroča iz Niša o pogovoru ojega zastopnika z bolgarskim poveljnikom meralom Bojadjev, ki je m. dr. dejal: — 0 srbski armadi, ki hoče zbežati na rnogorsko, ni skoraj več govora. rbske armade v pravem zmislu esede ni več. To so vse premagane čete, činoma brez častnikov in podčastnikov. Vojaki lečejo svoje orožje proč, ako imajo zato priliko. 'o so bolj begunci nego vojaki. Ako bi se trn posrečilo, zbežati v Crncgoro, bi še manj nslužili imena armade, ker bi tja prišli brez lena in topov. Večinoma pravijo srbski vojaki, ta se nočejo več v tuji deželi boriti. Upam, da iodemo v prav kratkem času Srbe po-lopolnoma premagali ter s prostimi silami na ■gu nastopivše čete četverozveze, zamorce, An-Kleže in Francoze pobili. Kadar bodemo s temi I0O.OOO mož, ki jih je štela srbska armada, lotovi, bodemo pač tudi lahko brez težave onih iOO.000 mož četverozveze premagali. Čisto sirarno je, da ne more biti več govora I resnem odporu srbske armade. Ena tretina srbske armade vjeta. Listi poročajo iz podučenih virov: Z ozirom n vsak dan naraščajoče število srbskih vjetni-tov je zanimivo dognati, daje že ena tre-jina srbske armade vjeta. Glasom itadnih izkazov znaša število srbskih vjetih do-'' Jej 91.000 mož. > Bolgarsko uradno poročilo od 21. novembra. K.-B. Sofija, 22. novembra. (Uradno po-ioiSiio o dogodkih dne 21. novembra.) Boji okoli frištine trajajo naprej. Doslej smo pri Gi-janu, 32 kilometrov južno-vzhodno od Prištine, '000 Srbov vjeli, 2 strojni puški in 4 ive zaplenili. po tisočerih izstrelkih razriti rjavi grič, ki se kakor ključavnica postavlja pred Gorico, je veljal že bekatombe mrličev. Preko gora padlih tovarišev, ki še leže v ospredja, ženo Lahi vedno novih krdel. Dokazano je, da so v vseh oddelkih laške fronte pobrali čet in jih priteguili pred to peklensko žrelo ognja in železa, Pred nekaj dnevi so postavili na sosednji Sabotin laško brigado. Vjet laški podčastnik mi je pripovedoval, da je imela brigada 2000 mrličev. Polkovnik se je onesvestil, potem se ga je lotilo krčevito ihtenje, tako ga je prevzel pogled na razbito krdelo, ki je pri bežalo razrušeno nazaj. Bataljon kolesarjev, ki so ga priteguili iz Tirolske, je b:l pri Oslavju deloma uničen deloma vjet. Med vjetniki je bil tudi major in stotnik, ki je imel šele 26 ler. Strašne izgube j na častnikih silijo Lahe, da poverijo poveljstvo i večjih oddelkov čisto mladim častnikom, to pa j na škodo disciplini Govoril sem s korporalom, I ki je porabi! jutranjo meglo ter jo odkuril k nam. Govoril je dobro nemški, ker je delal sedem let v Pforzbeimn pri Monakovem. Ko sem ga vprašal, zakaj je nbežal, je rekel: »Truden sem, zadosti mi je vojne. Na Sabotinu smo izgubili 1000 mož pri aamo enem napadn. Nihče od nas ne veruje več, da pade Gorica. Vsi delavci pri nas mislijo o vojni kakor jaz, le ooi, ki so j jo provzročili, so drngih misli. Vam se godi j bolje, bojujete se za domovino, ki vas preživlja. \ Kadar pa se jaz vrnem po vojui domov, treba t mi bo zopet navezati culo in iti v tujino." Drug vjetnik se je šalil rajši. »Cadorna je ! rekel, da bodemo tretji dan ofenzive v Gorici, a da bodemo imeli vodnike na tej poti, tega ni povedal.1' Poleg takih elementov je tndi mnogo oddelkov, ki se bore z junaškim preziranjem smrti Znani so v tem alpini in bersaglieri. Pri Podgori je isti bataljon osemkrat jurišal na isto postojanko. Po osmem naskoku je bilo le še 100 mož, ki so jih vjeli naši. Prvi dan, ko sem prišel na soško fronto, sem videl laška orjaška letala, ki merijo počez 30 metrov in so oborožena s tremi strelnimi stroji. Letala so križarila jsol ure vzhodno Gorice. Dvakrat je napadel majhent naš letalec orjaškega nasprotnika in razločno se je culo ra-gljanje strelnega stroja z 2000 meterske višine. Hkrati je vrgel eden Italijauov tri bombe po 25 kg. Dve sta se razpoftili komaj sto korakov proč od naše skupine in izkopale v zemljo globoke jame, tretja pa se ni razpočila, ker je priletela na močvirje. Drugi dan sem gledal z griča po bojišču in videl od morja do poraslih vrhov Sv. Gore, opazujoč silno streljanje topov. Tretji dan sem prišel v Gorico. Mesto, katerega Lahi nekaj časa niso obstreljevali, so obsipali sedaj z razstreli. Oni dan, ko sem bil tam, je padlo v mesto pet težkih in neštevilno malih granat. Na griču pri Podgori, ki je bil sicer lep gozd, stoje le še tri gola tenka debla. V ' kavarni s prelnknjanimi okni smo culi pri za-j jutreku najnovejši dogodek: grauata je pred J nekaj dnevi priletela v lokal pri oknu in pri j vratih zletela na cesto, kjer se je razpočila brez škode. Pri onem oknu je čital Časnike nadpo-j ročnik, kateremu se ni zgodilo čisto nič. Ko sem se vozil iz Gorice, je bilo grmenje ! od Smihela sem najjaČje in podgorski vrh je bil zavit v gost rumen dim. Topovski streli in pritajeno godrnjanje oddaljeaih eksplozij so me ; spremljali iz nesrečnega mesta, kateremu nedo- stsje v srečo samo še rešitev od svojih rešiteljev. Skuludis. Prinašamo sliko novega ministerskega pred-! sednika na Grškem Sknlndisa. Mož velja za -t Podrobnosti orjaške bitke ob Soči. Da ima laški topničarski ogenj grozovite be, o tem so bili Italijani tako prepričani, bo na nekem mestu poslali poizvedovat čast-o patruljo, ki naj dožene, da so vsi branilci mrtvi. Prav blizu pred napol sestreljeno jo so postrehli patruljo in le ranjenega pomnika za nogo potegnili v jarek. Vjetniki pri-ivedujejo, da se boje Lahi najbolj Podgore, itero imajo za nepremagljivo, Ta raztrgani in Tako izredno blagodejne, bolečine odprav-Uajoče, oživljajoče vdrgnonje s Fellcrjevim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko napravi nas odporne proti mokroti, prepihu ter proti prehlajenjn in odpravi bolečine. 12 steklenic franko 6 K 24 steklenic franko 10 K 60 vin. Lekarnar E.V. Feller, Stubic*,El»a.trg 81.2*1 (Hrvatsko). Čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. '' Sfm/ud/s pristaša nepristranosti Grške in za nasprotnika Venizelosovih vojnih hnjskačev. Izpred sodišča. Grof navijalec cen. Dunaj, novembra 1915. Te dni stal je pred tukajšnim sodiščem grof G i s b e rt Wo 1 f f-Metternich, obtožen zaradi navijanja cen. Prodal je namreč neki automobihki pneumatik za 1150 kron, dasi je bil kot staro blago vreden le 1 K 20 h za kilogram. Grof je bil obsojen na teden dni zapora in 200 K glob e. Razno. Pozor špeharjl I Občinski svet ptujski je sklenil, da se vršijo špeharski sejmi v Ptuju zopet vsaki petek. Opozarjamo špeharje nato in upamo, da se bodejo živahno udeleževali teh sejmov. Vozniki, ki bi vozili drva, naj se č i m-preje oglasijo pri okrajnemu zastopu v Ptuju. . Vrli ptujski pionirji od 6/3. pionirske stot-nije, vojna pošta št. 603, nam pišejo sledeče navdušeno in veselo pismo: »Bojno polje dne 16. novembra 1915. —Našim slovenskim ženam in dekletom. — Malo se sicer sliši v »Štajercu" o krepkih ptujskih pijonirjih,. pa vendar tudi mi delamo vztrajno in pogumno za blagor mile domovine. Obiskala nas je sicer prej zima kot Vas, drage Stajerke, pa to ne more zadrževati železnega Slovenca ki je že tolikokrat naklestil izd8J8kega polentarja. Re3 malo je včasih sitno, kadar pletemo mreže za Laha pred našimi postojankami; zato pa drage slovenske žene in dekleta; pletite le pridao rokavice in nogavice, da ne pridemo brez nohtov domu. Pa tudi merica pristnega Ljutomeržana bi se nam izborno prilegla. Tem težkim dnem pa se pridruži tndi kaka vesela urica pri topli pečki. Pa vsaj pristnega Štajerca pravzaprav nič žaliti ne more. V najhujših dneh doni mila slovenska pesem med sivimi skalami koroškimi. Zato pa Slovenke ! Le pogum! Laha bomo zvili v kozji rog, potem pa se vrnemo kot zmagovalci na zeleno spodnjo Štajersko. Do tedaj pa nam pripravite domačih klobas, kak liter starega in boljšo postelj kot jo imamo tukaj. Iskrene pozdrave do svidenja pošiljajo: Alois Berlič, štabni narednik iz Ge-rečje vasi pri Ptuja, Miško Runovc, narednik, Jožef Zelenko, četovodja iz Podvincah pri Ptuju, Adolf Gabrič, desetnik iz Brežic, Janko Slavinec, poddesetnik iz Ljutomera, Florijan Turnšek, poddesetnik iz Poberža pri Sv. Vidn, Fric Zupančič iz Gercčje vasi, Fric Selinšek iz Zatolič na dravskem polju in Janez Tuš iz Jarenine pri Mariboru kot stotnijski kahar ter Alojzij Ruppa-cher iz Sevnice nad Mariborom 1" (Pozdravljamo *> AMAJ.A.S.A1.A iz srca vrle štajerske fante, ki se borijo tako junaško za čast naše avstrijske domovine! Op. nr.) Zagotovitev vrtnega fižola za seme. Piše se nam ^d c. kr. namestnije: Nasada vrtnega fižola, ki ga je prištevati k najbolj donoanim in važnim vrstam zelenjave, bo treba tudi v prihodnjem letu posvečati večjo pozornost. — Prvi predpogoj je, da nabavimo in preskrbimo zadostne množine semenskega blaga, ka terega pa letos vsled zgodaj nastophh mrazov in mokre jeseni žalibog vsi vrtni posestniki — zlasti oni v višje ležečih krajih dežele ter v višjih legah — niso mogli pridelati v zadostni množini in ga bo treba dokupiti. V prejšvjih letih je bila navada, da se je potrebno semensko blago dovažalo iz nemških dežela, ki se bavijo z vzgajanjem semenja; to je pa sedaj izključeno, ker potrebuje Nemčija sama več tega blaga in je izpadla žetev v najvažnejših Bemenarstvih le prav pičlo ter je vsled tega prepovedan vsak izvoz za vse semenske rrste. Navezani smo torej v tem ozira popolnoma na s:be in skrbeti bomo morali, da bomo ohranili velik del v deželi pridelanega fižola, zlasti rumenega ter zelenkastega kolnatega in nizkega fižola za nasad. Po veljavnih ukazih je pa prodaja takega vrtnega fižola dovoljena le na upravičene- trgo vine s semenskim blagom in na poljedelske družbe in sicer le do 1. januarja 19L6; radi tega naj velja vrtnim posestnikom opomin, da naznanijo one množine zrelega semenja dobrih fižolovih vrst — toda n e poljskega fižola — ki jim preostane, če odtegnejo ono množino, ki jo bodejo bržkone sami potrebovali, kaki do trženja semenskim blagom upravičeni trgovini, in če mogoče tudi navedejo vrsto vrtnega fižola. Najbolj priprosti način'bi bil, da bi podružnice C. kr. poljedelske družbe za dotični kraj nabi rale po vrstah mnogokrat le majhne količine fižola in nabrano semenJ9 naprej oddajale domačim semenskim trgovinam ; po določbah ukaza morajo podružnice o tem spisovati natančne zapiske. Za tako semensko blago ne veljajo oblastveno določeno prevzemne cene, temveč se bodejo radi večje vrednosti plačevalo za vrtui fižol bistveno višje cene. Kdor ne ve, ali velja kaka vrsta za vrtni fižol, naj se obrne do „Poizvedovalnega in obveščevalnega mesta za nasad zelenjave in krompirja pri c. kr. namest-ništvu v Gradcu" („Auskunftsteile fur Gsmvhe-und Eaitt ffelbau bei der k. k. Statthalterei") v Gradca, Bargring št. 4 ter vpošlje poskušajo semenja kot vzorec brez vrednosti; to mesto daje na željo na znanje naslove vseh domačih do trženja s semenjem opravičenih trgovin. Preselitev naših vjetnikov na Ruskem. Harr-burški „Rdeči križ" je dobil iz Rusije uradno poročilo, da so spravili vse avstrijske in nemške vojne vjetnike, ki so bili doslej nastanjeni v vzhodni Rusiji, zahodni in srednji Sibiriji, v vzhodno Sibirijo, Transbajkalsko in Amarsko ozemlje. Kakor se poroča iz Berlina, se s to preselitvijo položaj naših vjetnikov ne bo poslabšal, ampak vsled ugodnejših razmer za prehrano vjetnikov celo znatno poboljšal. Uradno določene cene za svinjsko mast in meso. Na Dunaju so se vršila med avstrijsko in ogrsko vlado dolgotrajna pogsjaoja zaradi določitve cen za svinjsko mast in svinjsko meso. Prišlo je do sporazuma. V tozadevni ministerski odredbi, ki bo v najkrajšem času izšla, bodo baje določene cene za svinjsko mast in meso takole: Cene za svinjsko meso bodo določene na 5 K 20 h, 5 K in 4 K 80 h, za svinjsko mast pa na 6 K 80 h, 6 K 50 h, 6 K 20 in 6 K. Dansko meso v Zagrebu. V Zagrebu so dobili zdaj prvi vagon zmrznjenega mesa iz Danskega. Prebivalstvo je s tem mesom jako zadovoljno. Vsled tega je aprovizacijski odbor sklenil, naročiti še več vagonov tega cenega mesa. Kuga na gobcih in parkljih je pričela razsajati v celjskem in vranskem okraju. Vsed tega je c. k. namestništvo prepovedalo promet z živo govejo živino, ovcami, kozami in svinjami v teh okrajih. Prevoz je dovoljen samo po železnici. Živinski sejmi so prepovedani; nadalje je prepovedano, kupovati v teh dveh okrajih parkljarje od kraja do kraja, od posestva do posestva. Iitotako je prepovedana prosta hoja živine po posestvih, cestah in potokih. Živino se ne sme napijati pri skupnh studencih in potokih. Za izvoz živine iz omenjenih okrajev pa jo treba posebnega dovoljenja. Umrl je na Danaja zaaui soc demokratični voditelj in poslanec W i n a r s k y. Zidela gaje v kavarni kap. Wmarsay bil je eden najodlič-nejših vodij soc. demokratične stranke. Galiških beguncev je na Danaju še kakih 120 000. Zdaj bo dovoljen povratek beguncem zopet v nekatere gališke okraje, m. dr. tudi v lemberški okraj, tako da jih odide iz Danaja kakih 50.000, iz cele Avstrije pa več kot 120 000 oseb. Vpoklic letnikov 1872, 1873, 1874 in 1896 pod Orožje. Uradno se razglasa: Č.-novojniki letnikov 1872, 1873, 1874 ia 1893, ki so bili pri zadnjih nabo.-ih spoznani za sposobae, so vpoklicani za dne 6. decembra 1915 pod orožje. Telegrafi ran je po vsej Štajerski in Hrvatski prosto. Vojaška oblast je odredila, da je odslej promet za zasebne telegrame po vs^j Štajerski in za okr je Zagreb, Varaždin ter B.elovar-Križevci na Hvatskem prost. Svinje in mast iz Bolgarije. Zadruga me sarjev v Gradcu je dobila obvestilo, da bo prve dni meseca decembra poslana iz Bolgarije v Gradec in na D.maj večja množina pitanih svinj in več vagonov svinjske masti. Upati je, da bode to vplivalo na pomanjkanje tega blaga ter na naravnost gorastosne cene. Cepljene trte. Štajerski deželni odbor ima letos na razpolago 500 000 komadov cepljenih trt. Kdor jih rabi, naj se zglasi pri občini ali kmetijski podružnici. Naročila se morajo do 15 decembra 1915 vposlati deželnemu odboru. Cena cepljenim trtam je 12 kron za 100 komadov. Omejitev prodaje mesa po gostilnah. Na-mestništo je izdalo naredbo, s katero se orne jnje uporaba oziroma prodaja mesa po gostilnah. Dovoljena je nadalje prodaja samo ene vrste sveže napravljene močnate jedi. Glede prodaje meseuih jedi je določeno : D >«oljeno je prodajati samo štiri mesenih jedi. Ča se prodaja kuhano go.eje meso, sa sme prodajati še samo ena druga vrsta govejega mesa, dočim morata biti ostali dve dovoljeni vrsti mesa bodisi ali obe svinjsko meso, ali telečjo meso ali kuretino. Ce se prodaja meso, pri katerem se uporablja sirovo maslo ali svinjska mast, se ne sme istočasno prodajati nobene d.-uge vrste mesa. Prodaja ovčjega mesa ter prodaja drobovine (jetra, pljuča, ledvice itd) je neomejena, če se pri tem ne uporablja sirovega masla ali svinjske masti. Da se štedi tudi z mastjo, ni dovoljeno gostilnam prodajati ob sob. tah na svinjski masti ali na sirovim maslom pečenega ali praženega mesa, tudi ne,divjačine ali perutnine. Cene za pšenično moko na Ogrskem znižane. Ogrska vlada je znižala cene za pšenično moko za kuhanje. Najvišje cene so sedaj med 51 K do 52 K 52 vin za 100 kilogramov. Poprej pa so znašale 59 K do 60 K 50 vin. Pivo zopet dražje. Z.'eza avstrijskih pivo-varnarjev naznanja, da bo zvišala z novim letom vnovič cene za pivo in sicer bo to zvišanje ne- ogrske koliko večje, kakor je bilo zadnje. Visoke cene 1914 za ječmen so baje glavni vzrok zvišanja cen za mesto pivo. snmlji Plavba pO Savi. Od 22. novembia nadalje elaboj do preklica je vstavljena vsaka plavba po Savi kjer j ob kranjsko-štajerski meji med Litijo in Trbov- Tega ljami. Od Trbovelj notri do štajersko hrvatsko- dobro kranjske meje je plavba po Savi dovoljena le kakoi osebam, ki imajo tozadevna potna dovoljenja, kot i Pred mostom v Radečah kakor tudi pred onim zvezi v Brežicah se pa mora vsak čoln in plav vsta- težke viti, da se oblast prepriča, je-li ima lastnik to room potno dovoljenje pri sebi Vsak prestopek zoper York to odredbo se hudo kaznuje dene Vojni stroški do konca leta 1914. Kontrolna vest. komisija državnih dolgov je izdala sedaj izkaz og si 0 državnih dolgovih, kolikor so znašali koncem atrij« decembra 1914 in obsegajo tudi državne dol- prot gove, najete v tem času za vojno. Koncem leta četk 1914. so znašali vsi državni dolgovi skupno ager 17.960,863 376 kron in so se od junija 1914 40 i pomnožili za 4.958,796.053 krcn. Za ta državni posl dolg je treba plačati na leto 700 817.821 kron življ obresti. aoci, Sovražni vojskovodje. Cndno zvezana so sto; imena vojaških poveljnikov sovražnih nam ar- rišk mad. Evo jih: dob Jcfjfre mei Fr» och Put oik -vrš Nik >laj BR Povišan davek in višje cene za špirit. Vlada poi je povišala davek za špirit, in sicer za 40 vin. fiih za liter alkohola, tako da bo znašal od zdaj del naprej davek na žganje 2 K do 2 K 50 vin, rili za liter alkohola. Obenem je določila cene gol za denaturirani špirit, t. j. špirit, ki se ga rabi K v industriji, ne pa za zavživanje. Pri prodaji čai denaturiranega špirita v sodih ali v železnih so kotlih, ki držijo več kakor 500 litrov, so pri lij< prodaji na debelo določene sledeče najvišje cene : bo Za Štajersko, Koroško in Kranjsko 109 K, za liji Trst, Istro, Gorico in Gradiško pa 113 K Cene za veljajo za vsakih 10.000 literskih odstotki proti gotovem plačilu, prosti voznine do tiste ta železniške postaje, ki je kraju za katerega je namenjen, najbližji, toda brez kakih morebitnih fc\ občinskih doklad. Cene za špirit pri prodaji na m drobno in sicer manj kakor 25 litrov, smejo biti k večjemu za 10 odstotkov višje, kakor pri p< prodaji na debelo. Za prestopke zoper to na- si vedbo je določena denarna globa do 5000 kron, s« oziroma kazen zapora do 6 mescev. Donesek k; novega davka se bo vporabil za deželne finance. n Ustanovi se tudi posebna centrala, ki bo raz- si polagala z vsem špiritom. Zato pride vsa zaloga či špirita po stanju dne 13. novembra in ves Š v bodoče producirani špirit pod zaporo. Centrala v bo prodajala špirit. Potem takem posamezne JV žganjarne ne bodo več prodajale špirita temveč s ga bodo morale ponuditi centrali. Agitacija v Ameriki proti Avstriji in Nem n Čiji. (Kor. ur.) „Politische Korreepondenz" piše: Iz kako motnih virov zajema časih sovražna agitacija proti Avstro-OgrPki v nevtralnem inozemstvu, to kaže početje bivšega avstrijsko-ogrskega konzula v San Frančišku, Gori carja, ki je bil nazadnje dodeljen neken-u avstrijsko- Črnogorski kralj Nikita. Prinašamo sliko črnogorskega kralja Nikite in njegovaga sinka prestolonaslednika Danila. V zadnjem času bo prišla namreč poročila, da je Nikita nevarno obolel. Zato je moral tudi Danilo od Kap Martina v Cetinje odpotovati. Dognano še ni, ali je bolezen Nikite navadna ali pa ima politični značaj. Kajti v zadnjem Času se je pričelo državici ovčjih tatov tudi precej slabo goditi. -10S8D F^inz.Darino'v.AVjnfeBegro Konig NikolausI.v.rAonrenegro Stole (Zimmersessel) «* po 3"—, 5'—, 6"— kron se dobijo v zalogi LAWITSCH & HELLER trgovina v Ptuj«. ea emu konzulatu v Nemčiji in je v oktobru 14 na begu podoben način zapustil svoje *o, ker se je bil že začetkom vojne naredil jivega. Stopivši v Rimu v zvezo 8 politično oglasnimi krogi, je šel v Zedinjene države, r je začel proti monarhiji sovražno delovanje. človeka, o katerem se dosedaj ne ve prav to, ali se ga ožig03a kot izdajalca, ali — or domnevajo njegovi tukijšuji znanci — umobolno zmedo, navaja ameriško, čvetero-zi prijazno časopisje, kot glavno pričo za e, časih naravnost smešne obtolžitve proti uarhiji. Glasom Reuterjeve brzojavke iz New-posnema „Newyork Times" po „Provi-ce Journalu" baje od Goričarja izvirajočo t, da so Zedinjene države preplavljene avstro-rakih in nemških vohuuov in da je vsak Av-lijec ali Oger v deželi v zvezi z gibanjem ti ameriškim muuicijskim tovarnam. Od za-ka vojne naj so avstrijsko-ogrski in nemški ntje v Zedinjenih državah porabili od 30 do milijonov dolarjev, da bi na željo nemškega ;lanika grofa Bernstoiffi žrtvovali človeška vljeoja in imetja ter provzročili politične in ijalne zapletljaje. Proti tej čudežni vesli napiti pač no bo treba. Morodajni krogi atne--\ bodo, kakor mi, komaj prišli v položaj, "biti za Goričarjevo početje druge kakor neple-enite in zaničljive nagibe. Od „Rdečega križa". Pred kratkim se je šila seja zvezinega vodstva avstrijske družbe Rdečega križa", na kateri se je podalo tudi "rcčilo o flnancijelnem položaju družbe. Poro-lu je posneti, da je družba res velikansko elo izvršila. Glavni dohodek družbe so bila dala, ki so znašala okoli 11 milijonov kron v tovini in 739.000 K v vrednostnih papirjih. temu pride še svota 832.000 K za podelitev stnih znakov itd. Dohodki v gotovini znašali okoli 13 milijonov kron, izdatki pa 11.6 mi-';onov. Tako ae je izdalo za sanitetni materijal, lnišnične predmete, okrepčevalne stvari 5 mi-jonov, za bolnišnično perilo 1 in pol milijona, a zdravila 750.000 kron itd. Upati je, da bode ožrtvovalno prebivalstvo družbo tudi v bodoče ko krasno podpiralo. Obesil se je hlapec Vinko E1 b 1 v eichtu na Koroškem. Bal S3 je kazni, ekaj denarja poueveril. Iz vojaške bolnišnice. Sprejeli smo: "zdrave pošiljamo vsem prijateljem in zuancem ovenskih rodovin! Ob enem Vam voščimo vele Božične praznike in veselo novo leto! Tu-aj se nahajamo v rezervni bolnici številk* 4 a Dunaju: Kari Kupak iz Brežic, preje trgov-i pomočnik v Sv. Križu pri Kostanjevici, tovodja Josip Uitz, Št. Vid, Koroško, Leopold terban, zrskoplovec, Trbovlje, Jurij Katz, Slo-enska Bistrica, Matija Iskra, Ilirska Bistrica, 'rane Kosec Drešinja vas pri Celju. Bog do videnja, bratje!" Vspeb podpisovanja na tretje vojno posojilo a Štajerskem. Uradne vgoto#itve višine na tajerskem pri subskripcijskih mestih podpisa- ega 3. avstrijskega vojnega posojila so podale epričakovano visoko svoto okroglih 271 mili- 'onov kron. OJ. teh odpade na štajersko eskomp- tno banko, češko uuionbanko, osrednjo banko "emških hranilnic, avstrijsko drž banko, du- ajsko bančno društvo in anglobanko skupaj 52 milijonov in na hranilnice na Štajerskem ad 80 milijonov; potemtakem so se slednje na odpisovanju vdeležile s 13% vložnine. Ostanek libskribirane svote je bil podpisan pri drugih editnih zavodih v deželi, pri poštni hranilnici in pri davčnih uradih. Ce pomislimo, da Sta- erske nikakor ne moremo prištevati k bogatim ronovinam, da niso nadalje najbogatejši faktorji namreč največja industrijska podjetja in Maria-ker je .Srčne najimovitejši zemljiški posestniki podpisali vojnega posojila na Štajerskem temveč pri dunaj skih fiaančnih zavodih in torej niso izkazani v navedeni svoti, smemo pač po pravici trditi, da je doseženi vspeh • posebno ugoden. Tudi štajerska mladina se je navdušeno odzvala klicu domovine ter po svojih močeh kar največ pripomogla k vspehu 3. vojnega posojila. Da ime nujemo le posamezne zavode, naj omenimo, da je podpisala graška deželna realka 85 000 K, moško in žensko učiteljišče v Gradcu 64 637 K, trgovska akademija 78.400, državna gimnazija v Celju 44 778 K in graške ljudske in meščanske šole skupaj 130.364 K. Tako je doseglo složno in zavedno sodelovanje vseh činiteljev, globoko vkoreninjena l.ubav do domovine in gospodarska prevdarnost prebivalstva pri podpi-sanju na tretje vojno posojilo vspeh na katerega m >re biti Štajerska v resnici ponosna. Velike tatvine. V Celju so zaprli 20 letno deklo Joiffino P i 11 i c h iz Udine, ker je pri svojih gospodarjih izvršila mnogo večjih tatvin. Velik drl u.iradenih predmetov in denarja skrila je na podstrešju neke hiše. Predmete je proda jala, z denarjem pa je podpirala nekega Italijana C a p e 11 a r i, ki je interniran v nekem taboru Tatvine presegajo večje svote. Le svoji gospodinji Kupka ukradla je stvari za 423 K, gospodinji Formara za 395 K itd. Združena v življenju in smrti. Iz Sv. U r-b a n a pri Ptuju ae poroča z dne 20 t. m.: Danes sta bila tukaj pokopana zakonska Ver-š i č, bivša posestnika na zgornjem Velovleku. Umrla sta na enem in istem dnevu. Mnogo let sta mirno skupaj živela in so ju zdaj na enem kmetskem vozu k večnemu počitku spravili. Brezvestna surovost. Na cesti v H a j d in i od gostilne Grahar naprej proti Pragerbofu je neka prokleta roka zopet 11 ob cesti nasajenih sadnih dreves uničila. Vsak pošten človek mora tako divjaštvo najstrožje obsojati in z vsemi močmi nato delati, da se zločince vjame ter zasluženi kazui izroči. Okrajni odbor ptujski je razpisal 100 kron nagrade za tistega, ki bi uničevalca dreves naznanil. Prosimo pošteno prebi»alstvo, da naj v tem oziru pomaga. Izdajalci. ..Sarajevsli List" objavlja imena osemdesetih prebivalcev ločanskega okraja, ki jim je \lada vzela državljanstvo v Bosni in Hercegovini, ker so se ob začetku vojne ali pozneje preselili v sovražnikovo deželo. Modra galica. Od pristojne oblasti se je vse storilo, da se preskrbi lastnike vinogrado/ s potrebno modro galico (Kupfervitriol) za škropljenje vinogradov. Kdor si boče galice v pravem času preskrbeti, ta naj se čimpreje oglasi pri svojem občinskem predstojniku. Plačati je v naprej 3 krone za kilo vitrijola. V mestu Ptuju se je oglasiti pri okrajnemu zastopu in sicer do konca novembra. Opozarjamo cenjene vinogradnike na te določbe, da ne bode v slučaju potrebe zopet toliko pomanjkanja in toliko zmešnjav kakor začetkom letošnjega leta. Regulacija Pesnice. Velepotrebna regulacijska dela ob Pesnici so se z 21. novembrom z ruskimi vjetniki pričela. To delo je izredno velike gospodarske važnosti. Da se je doseglo, gre v prvi vrsti hvala velezasluženemu okrajnemu načelniku g. O migu, ki se že leta sem trudi za ta dela in ki je tudi zdaj porabil priliko, da se porabi ruske vjetnike v pomoč domaČemu gospodarstva. »Meni država ne zapoveduje." Pod tem naslovom prinaša organ ogrske mlinske industrije „Molnarok Lapja" sledeče opombe: „Te besede se čuje zdaj po deželi opetovano. ,Ako nočem, pa ne prodam1, to je podobua taka krilata beseda. Ti pojavi kažejo, da tukaj ne pomaga noben poziv na domovinsko ljubezen, nobeno pregovarjenje in nobena dobra beseda, marveč le neizprosne odredbe. Rikviriranje je neobhodno potrebno. Kdor pa svoje zaloge skriva, tega blago naj bi se zaplenilo in naj bi on poleg tega še veliko denarno globo plačal Angliji se ni posrečilo, da bi nas izstradala; kar se pa Augbji ni posrečilo, se bode posrečilo našim producentom, ki nočejo svetovne vojne na znanje vzeti in ki odirajo na njih navezanega konzu-menta. &»s bi bil. da bi vlada proti tej množici, ki noče ničesar vedeti o stvari solidarnosti ia o svoji dolžnosti, z vso brezobzirnostjo postopala; drugače bode razburjenje in jeza v javnem na-ziranju več škode povzročilo nego vse grozovi-tcsti vojnega stanja " Belo-plavo-rdeče barve odstranjene. Znana drnžbasv. Cirila iu Metoda je odstranila s svojih vžigalic tako zvane slovenske barve Ljubljanski „Slov. narod" namreč piše: „ Te dni so prišle v prodajo nove vžigalice Ciril-Metodove družbe. Oblika je ista, samo barve so druge. Mesto dosedanje bfilo-modro-rdeče trobojnice so škatljice le bledo modre z belim pasom na sre li, v katerem se nahaja modri napis: M*l pologi dar doma na oltar". — Torej je Ciril Metod >va družba tako zvane ..slovenske" barve, ki so slučajno eduake barvam skoraj vseh naših sovražnikov, odpravila. Na Češkem so te barve že dolgo prepovedane. Scer pa smatra „Slov. narod" potrebnim, povedati svojim čitateljem, da Ciril Metodova dražba ni odstranila te barve prostovoljno. Torej je bila prisiljena. Barve belo-plavo-rdeče so bile torej od oblasti prepovedane. Naši vojni vjetniki v Sofiji. V preteklo sredo je dospelo v Sofijo iz Niša 400 avstrijskih vojakov, osvobojenih od B ilgarov iz srbskega vjet- Novi skupni avstro-ogrski grb. Poročali smo že natančno, da se je s cesarjevim posebnim poveljem uresničilo novi skupni grb avstro ogrske monarhije. Danes prinašamo sliko tega grba. Skupni grb obsega na levi strani avstrijski, na desni oarski, v ■redini pa mali grb Bosne ter Hercegovine. Spodaj je napis alndivisibiliterac i n-separabiliter" („Nirazde-ljivoinnerazkoaljivo").Novigrbje jako lep in bode znamenje lepše in še slavnejše bodočnosti naše železne monarhije! &smeM0&jems/iwmi[Mn^MmpM^m Proti pečenju pogač je v zadnjem času mnogo nastopalo. o st rokovnjaškem naziranjn je pa rav-o sedaj, ko je za glavo • prebivalstva določena le omejena množina moke, izdelovanje ednakostavnih, na sladkorju bogatih pogač priporočati, ker je sladkor, ki ga imamo v obilici, ne samo najboljše nadomestilo za pomanj-knjočo mast v izreji, marveč je z ozi-rom na redilno vrednost celo cenejši nego fina moka. Pečite torej pogače po mi- dv. Oetkerjevik receptih, dajajte dalje svojim otrokom vsak dan take redilne in delikatne pnddinge iz dr. Oetkerjevega pndding-praška z mlekom in sladkorjem. Recepti za vojne mo-čnate jedi in pekarije zastonj po -dr. A. Oetker*ju, Baden pri Dunaju, fabrika redilnih sredstev. m ništva. Nahajali so se v jako žalostnem stanja ; mnogo jih je vsled slabe zdravniške postrežbe pchabljeuih. Bolgari so jih jako prisrčno in navdušeno sprejeli. Odpotovali so s 14 v Si.-fiji se nsbajajočimi avstrijskimi oficirji čez Lom v domovino. * Bolni na pljučih Sanafonj kf lenz i JWacterta-W^SlajcrsKo. FrespaMi, l Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramariki sejmi; sejmi, zaznamo-Tani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (*^ pomenijo letne in Živinske sejme. Dne 27. novembra v Brežicah (svinjski sejem.) Dne 29. novembra v Pischelsdorfa**, okr. Brežice; v Angerju**. okr. Biikfeld; v Ober-dorfa, tkr. Friedberg; v Neadaa, okr. Hartberg; v Wenigzellu, okr. Voraa; v We Bkircbenu**, okr. Jndenborg; pri Sv. Florijann**, okr. Slov. Gradec; v Svičeni, okr. Maribor; pri Sv. Andražu v Slov. Gor.*, okr. Ptuj; v Rogatcn**; v Oblarnu, okr. G.obroing; v Langenwangu, okr. MimzDBcblag; pri Sv. Andraža, okr. Lipnica; v StnBu**, okr. Lipnica; v Gradca (sejem s po-rabno živino). Dne 1. decembra v Lnčanah, okraj Ormož; v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Ptuju (svinjski sejem). Dne 2. decembra na Brega pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradca (konjski in klavni sejem). Dne 3. decembra v Gesttaln. okraj Voitsberg; na Planini**, okr. Kozje; v Oberzei-ring; pri Sv. Tomaža, okr. Ormož; v Piirggu, okr. Itdning; v Konjicah**; v Gradca (sejem s klavno živino). Dne 4. decembra v Wiesn**, okraj Ivnica; v Gasenu, okr. Birkfeld; v Wildalpen, okr. St. Gallen; Liezen; Sv. Barbara v Halozah**, okr. Ptnj; Vorderberg, okr. Leoben; Šmarje pri Jelšah**; Brežice (svinjski sejem). Dne 5. decembra v Trbovljah, okraj Laško. Dne 6. decembra v Frchnleiten; v Kircbort Št. Marein, okr. Gradec okolica; Wund-schuh**, okr Gradec okolica; Stallbcfen, okr. Voitsberg; Felddorf**, okr. Kozje; Sevnica**; Saldenhofen**, okr. Mahrenberg; Mareck**; Traboch, okr Leoben; Loče, okr. Arncž; Las-nitz Lambrecht**, okr. Moran; Doberna**, okr. Celje; Edelschrott**, okr. Voitsberg; Ormož' Št. Marein**, okr. Bruck. Obdelovanje brazd za grah v jeseni. Zgodnja zelenjava se bo visoko cenila zlasti v bodočem letu, ker bodo dovozi iz juga, zlasti iz Italije najbrž deloma ali popolnoma izostali. Zatorej bi morali misliti že sedaj na zelenjavo, ki se lahko v kuhinji porabi zelo zgodaj, že kcncrm maja, to je vrtni grah. Najbolj primerno je, ako se za to določene grede prekopajo že zdaj v pozni ie.-eni in pustijo črez zimo ležati v neobdelani grudi. Zelo koris:en je za grah fosf>riev gnoj — supeifosfat in idealfosfat; tega se natrosi 3 do 4 deke na 1 kvadratni meter grede enakomerno na neobdelano zemljo kratko pred setvijo. Tudi ugodno vpliva na razvoj in rodovitnost graha gnojenje z lesnim pepe-lcm po zimi. V jeseni prekopane grede se po končani zimi, kakor hitro se zemlja osuši, ne prekopavajo še enkrat, ampak jih je treba samo poravnati z železnimi grabljami. Tako so pripravne za nasad semena. Izkušnja je učila, da v pred zimo prekopanih gredah grah ne raste tako močno v zelenje, zato pa prinese več sadu kakor v gredah, ki so bile prekopane kratko pred setvijo. Zatorej bi bilo treba že pred zimo prekopati grede, v katere se bo sadil grah v prihodnjem letu. Špinača po zimi. Na mnogih izpraznjenih vrtnih gredah se je v jeseni nasadila špinača, ki se je v zadnj h vlažnih tednih dobro razvijala in dala ob dneh, ko ni bilo mesa, poleg krompirja redilno, okusno prikuho. Ko pride sneženo vreme, se seveda neha obiranje listov špinače in se more še le zopet začeti, kadar sneg skopni. Da bo bilo mogoče tudi po zrni pripravljati špioačino prikuho, moramo že, predno zapade velik sneg, ograditi špinačine grede z nizkimi deskami ali krajniki in pokriti z deskami, s pokrovil zabojev ali s fižolovimi koli. da ne pride sneg blizu. Jako se lahko sneg z lopato odstrani in špinača celo zimo nabira. Ravno tako se lahko stori z gredami za motovileč, ki je kakor znano po zimi istotako zelo priljubljena solata. — 6 — Hlevni gnoj na gnojišča. Ako se hlevni. gnoj ne naklada primerno, se dostikrat izgubi prav mnogo najdragocenejše redilne snovi za rastline, dušika. Najmanjš h izgub se je bati, ako nalagamo gnoj takoj, ko ga spravimo s hleva, na gnojišče enakomerno na široko in pustimo, da ga poteptajo živali. Tako ne pride tako lahko zrak v gnoj in se tudi ne dela toliko soliieine kisline Ako lcž; gnoj narahlo in pripušča zrak zraien, bo kmalu spremenil amo-nijak, ki je v gnoju, v soliterao kislino, ki se pa istotako lahko izgubi vsled živih bitij, ki pokončuiejo soliter. Zatorej je bolje, da se žafrani tvorjenje solterne kisline, kar lahko dosežemo s tem, da nak"ladamo gnoj na vlažnem in trdem prostoru, ker se s tem zadržuje zrak, da ne more priti v notranji kup gnoja. Pristop zraka tudi lahko zabiauimo s tem, da pokrijemo gnojni kup z iloiko ob strani ali po vrhu, ki jo je treba dobro potolči. Tudi bo skrbel pamtteo kmet za to, da se dragoceni deli gnoja, ki jih izpere dež, ne izgubijo, ampak plodonosno porabijo za gnoj-nje. Poprej so polivali gnoj z gnojnico, sedaj se je pa to zopet opustilo, ker se je dokazalo da se s tem ratuanjem izgubi mnogo duš ka. Ako se s hlevnim gnojem na gnojišču primerno ravna, se lahko ohranijo neprecenljive vrednosti za naše polje deljstvo, in z gnojenjem dobro vkladanega in na gnojihh bogatega gnoja se lahko doseže večja plodonosnost. Zaton j bo vsak napreden kmet prav skrbno pripravljal hlevni gnoj na gnojišču. Oton BrQders, strokovni učitelj in vodja poizvedovalnega mesta za nasad zelenjave in krompirja pri c. kr. namestništvu. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. Proti Italiji. Ljuti boji v prostoru med izlivom Vipave in San Martinom trajajo dan in noč naprej. Severno Monte San Michele napadel je sovražnik neprenehoma z močnimi silami. Večkrat se mu je posrečilo vdreti v naše jarke; ali v večurnem nočnem boju vrgli so ga pridni inf. regimenti št. 7 in 27 (Korošci in Štajerci) zopet nazaj. Napad Italijanov na Monte San Michele izjalovil se je kakor vsi prejšni. Tudi pri San Martino divjal je boj celi dan semintja; pozne zvečer se je honved-četam posrečilo, da so pridobile tudi tukaj naše postojanke popolnoma nazaj. Goriško mostičje, južni del mesta, vasi Savodna in Rupa stale so pod ljutim artilj. ognjem. Več sovražnih bataljonov napadlo je pri 0 s I a v i j i. Bili so nazaj vrženi, 2 kompaniji uničeni. Dva naša letalca metala sta bombe na T o I m e z z o. Balkan. Črnogorci bili so tudi vzhodno ! od Foče nazaj vrženi. Južno vzhodno od Sienice prekoračili smo črnogorsko mejo. Pri včeraj po-roianem zavzetju Mitrovice v j e I i i s m o 10.000 Srbov in zaplenili 6 m o ž n a r-jev, 12 topov, mnogo vozov, streliva vsake vrste, 7 lokomotiv, 130 vagonov z mnogim vojnim materijalom. V bojih pri Prištini v j e i o se je 6800 Srbov in zaplenili 6 srbskih topov. Nemško poročilo. Armada KoveB je v bojih pri Mitrovici v j e I a 10.000 Srbov in zaplenila 19 t o p o v. V bojih za Prištino in ob Sitnici vjeli smo 7400 Srbov in zaplenili 6 topov. Plen na vojnem orožju in zalogah ja znaten. Bolgarsko uradno poročilo od 22. novembra. K.-B. Sofija, 23. novembra. V Koso v i dolini trajajo boji naprej. Zaplenili smo 6 topov za hitro streljanje, 2 poljska topova, veliko množino streliva in druzega vojnega materijala ter napravili veliko Število vjetih. Na OBta-lih frontah nobene spremembe. Srbski prestolonaslednik obkoljen? ,Az Est" poroča iz Niša o pogovora z bolgarskim generalom Bojadjevom, ki je baje m. dr. dejal: Mi imamo zdaj nalogo, za srbsko nmikanje še odprte duri zapreti. Ležijo med Novipazarjem in Prištino. Upamo, da bodemo Srbe takaj obkolili, katerih zadnja postojanka je Goljak Planina. Mogoče, da bode Goljak-Planina Sedan za ostanke srbske armade. Vemo, da se nahaja tam gori tndi srbski prestolonaslednik Aleksander in da od tam ne more večzbe-žati, k večjem na letalnem stroja. Ali letalni stroji so nevarni. V s t ari Sr b i j i in v Siand- žako^bo d e t e k o m dveh tednovvse-gotovo. Potem bodemo tndi s Francozi in Angleži gotovi- postali. To tndi ne bode težavna naloga ! (To poročilo ni uradno in se mora torej previdno sprejeti). Kdor je v upodnjem telesu občutljiv in trpi na zamasenju., naj ne vzame nikdar krepko vplivajoče, črevesju Jkodrče odvajalno sredstvo, marveč le Fellerjeve milo učinkujoče, neškodljive Bhabarbara-krogljice z zn „Elsa-krogljicea. One povzročijo lahko odvajanje, brez da bi Škodovale črevesju in so najprijetncjSe odvajalno sredstvo. 6 skatljic posije franko za i K io h edino pristne lekarnar E. V. Filler, Stubica, Elsa-trg št. 2« (Hrvatsko). Kellerjev j bolečine odpravljajoči fluid z zn. „Elsa Rud-*, 12 steklenic franko 6 kron, zamorc se cbenem naročiti, ako se hoče imeli pri hiir zanesljivo sredstvo, ki je vsakdo hvali, ki jo je poskusil. (b) Znana f. ur Max Bohnel, Dunaj IV.. Margarethengtrasse 27 M dobila je le dni od enega svojih kupcev sledeče priznanje-valno pismo: „Cenjeni f ur Max Bobnel, Dunaj. Po interatin opozorjen na Vašj cenjeno firmo, kuoi' sem začetkom vojne eno bu-dilnico Vašega fabrikaU, ki sveti čutim se dolžnega, izreči Vara polno zahvalo. O dobroti sami ni izgubiti nobene besede, le svetilo nas vsak dan vslec svoje intenzivnosti iznenada. Pravi čudež je imenovati, da bud^nica sploh Se gre, ker je na maršu jako veliko trpela. Od bojiSča Vas najbolje pozdravljam z velepoSto-vanjem Franc Gstattner vojna posta 100. Veselo presenečenje za naše junake je prava Bohnel-vojna ura od znane f. ur Max Bohnel, Dunaj IV, Margarethen-staBe 27/51. Izdelana je jako okusno, ima dobro anker kolesje in je stalni spomin na veliko svetovno vojno. Na zahtevo dobi vsak čitatelj našega lista n^vi ilustr katalog zastonj in požtuine-prosto. Zadostuje dopisnica z natančnim naslovom. Pri vladajočem gornem letnem času je priporočljivo, ako se ima v vsaki nisi desinfekcijsko sredstvo. Opozarjamo na današnji inzprat Lvsoform.tvorni« Mleka je malo in dostikrat se ga ne more otrokom toliko dati, kakor bi bilo to želeti. V obliki puddingov, narejeno iz dra. Oetker p u d d i n g - p r a š k a, '/, litra mleka, 5 dkg sladkorja, zamore se mleko stedki in vendar otroškemu organizmu zaželjeno redilno sredstvo dovesli Veselje je videti, kako se otroci vsake starosti na teh puddingih razveselijo. Šibove metlje se nakupijo v večjih mnežnah — Ponudbe j.od navedbo cene in viošiljatvi ene vzorne rr.etlje na „Material - Magazins -Vervvaltung der k. k. pri v. Siiiibahn - Gesel ischaff v Mariboru, Karntnerbahnhof. 6it pripore oajo kot iz- borno sredstvo proti kašlju ai$P'G prsne karamele s , 3 smrekami" Milijoni- a bij o proti IkašljuJ hripavosti, kutin u.z.v slin pn.i n. krčnemu in oslovskemu ka«ijn,ta-to so dobrodošle vsakemu vojaka. net. potr. spričeval zdravni- nikov jamčijo za 8i-Rorni uspeh. Jako nspesni in iloliniokusni bonbtni. Gena SO in 40vinarjev Doza 60 vinarjev. Se dobi pri: H. Hiditor. apoteka v Ptuju, Ig. Behrbalk. apoteka v Ptuju, Karl Herrmann Laski trg, A. Kis-baeher, Laski trg, A. Plunger.apoteka.Pod-četrtek.HansSchnider-Hehitseh, apoteka v Brežicah. 6W2 Viničar s 4 delavskimi močmi se išče. VprašaDJa na Simon Hutter Ptuj. s i noja začetnica, 15 let stara, ki je meščansko šolo absolvirala. išče službo pod „T. 0. 3" poste re-stante, Studenice pri Mariboru. 6I1 -._.. . v 612 vmicar priden in delaven sprejme. — Vprašanje na upravo tega lista. Gospodinja (Wirtsch afteri n) se sprejme pri starejšemu posestniku. Naslov pove uprava tega lista. 6io li ali E z večimi delavskimi močmi se pod dobrimi pogoji takoj sprejme. — Vprašanja na Otttt Schvvarschnig v Majš-pergu pri Ptuju. 513 Kuharica, pridna, zvesta in delavna se pod dobrimi pogoji takoj sprejme pri g. L. Slavvitsch, E06 trgovec v Ptuju. se priporoča za eno službo na kakšno graščino za poljsko delo ali h goricam, ker se tndi spozna pri vsakem delu, zmožen slovenskega in nemškega jezika. Naslov pri upra vi »Štajerca 602 za mešano blago in mlad komi špecerijske stroke se proti dobremu plačila takoj sprejmeta pri Fried rich Jakowitsch v Celja. 491 53 ... 7 -■ se- in vna >rej I „32 056 ■Štev. II „.„. : 3 175 - ■" 509 Razglas glede oddaje trt iz združenih državnih in deželnih ameriških nasadov za pomlad 1916.J Štajerski deželni odbor imel bo oddati pri-liorinjo pomlad naslednje množine ameriških trt proti plačilu (zastonj so ne bo nič delilo !) in sicer : 1. 500 000 cepljenk, vrsti: laške graševine, burguodca, silvanca, šipona, traminca, graševine, muškatelca, muškat-silvanca, žlabtnine in tičflika (Wildbacber). ceplienih na riparijo Portalis, soloms, ropestris da L6t (tnon-tikolo), ropestris Goethe Nr. 9 ter na križanke 101". 2. 250.000 korenjakov zgoraj imenovanih ameriških podlag. Ona trtam je sledeča : I. cepljenke: za premožno posestnike 180 K, [za vse droge 120 K 1000 komadov ; II korenjaki: za premožne posestnike 24 K, za vse drnge 16 K 1000 komadov; III kljnčice stanejo 10 K 1000 komadov; Naročila na te trte naj se pošiljajo ali naravnost podpisanemu deželnemu odbora, ali pa potom občinskega predstojnika ; sprejemala se bodo samo do 15. decembra 1.1. Trte dobe le štajerski posestniki; zatorej morajo vse stranke, brez izjeme, doprinesti potrdilo občinskega predstojnika, da imajo vino-na Š:ajerskem; trgovci s trtami so izključeni. Cene veljajo na lica mesta, kjer so se trte odkazale in se morajo pri prtvzetju izplačati. ICe se trte dcpošljejo po železnici, Be dotični jo.es ek povzame, vštevši tudi st oške za zavoj in dovoz. Zavoj in dovoz se zaračnnita po lastni teni. Pri vsakem naročilu je bivališče in stan naroonka; kateri se nahaja vinograd; 3. zaželjeno sortd; 4 zadnjo pošto. Če naroči ena stranka več ko 1500 cepljenk. 3000 korenjakov ali 5000 kljačic, si pridrži deželni deželni odbor pravico, da ji dodeli manjšo množino trt; ravnal se bo po števila priglašen h narc Čil. V slučaja, da je naročena vrsta že pošla, «e nadomesti z drugo. Priporoča se torej, da se pri naročilu navede tndi sorto, katero bi želel naročnik v nadomestilo Vsak naročnik dobil bo najkasneje do )5 januarja 1916 obvestilo v katerem nasadu, koliko in katere vrste trt se mu je dodelilo. Naročnik je obvezan nakazane trte prevzeti; le slučaju, če so se mu nadomestile naročene jeorte z drugimi, se mu dovoli, da nakaznico rrne. Storiti pa mora to nemudoma, čim dobi obvestilo, ker bi drugače moral trte prevzeti. Ce le mogoče, naj pride naročnik sam po Irte. Ca se mu pošljejo po železnici, naj jih pa pregleda kakor hitro prispejo. Mirebitne pritožbe in ugovore se mora naznaniti nemudoma vodstvu |doticoe trRnice, ker se na zakasnele ne bo oziralo. Gradec, v oktobra 1915. Od deželnega odbora: Edmund grof Attems. navesti: 1. ime, 2. davčno občino Brata Slawitscii v Ptuju Mirianiplita in BhiuIhiiiii priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ro8na maSina K W— Singer A ... .K 60— ? O O <> O O Stroje za paranje, krompirja, mečkalnike <> ^ Drobilnike, parilnike živinske krme O O <> O Rebljače za robkanje koruze O O O O O llustrovani cenik št. 754 zastonj in Eranka Stiskalnice za seno in slamo <> <> O O O izdelujejo in dobavljajo PH. MAYPARTH & Co., Dunaj, UataMe 1 Ji Fabrika kmetijskih in obrtnih strojev. if* Polna krasna prša dobite pri rabi Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starosl, hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doz« K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 8"—. Kosmetts Dr. A. Rix Laboratorium Dana] II., LacKiersrg. G| dobite pri rabi 490 Razpošiljatev strogo diskretna. »»nil A v, I Dio li«»ra« »i, nw« Zalogo v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekai med, ar. A. R x Kreme za prša. v™***?;in r«^™™; * *»■• &** w w' ** " *" «"»v uu |/» wu. jelenu", v drozenji A. Kauč. m „Adria-Drogene. lekama ,,Mariji pri „zlaten> Stajerc' etek, di naslec aročnii itrijo : 14 kron' p K 50 leto; za za celo Ameriko za druge računi n tom na pine. Na Eati napi Itev. se p Uredništ nišlvo < Ptuju, j slop Ste fay '0W Pri*ta* Sodener mineralne pastilje Posnemanja naj se zavrnejo. Ub upim seno, slamo in drva Ponudbe prosim v moji trgovini 506 Leop. Slawitsch, Pettau. 500kron Vam plačam, ako moje Dj. hnlinin Vaša kurja ocna, brada-iztrebilo korenin == lllfl"U(lltaill vice, trdo kožo ne odpravi brez bolefiin v 3 dneh. Cena 1 posodice z garancijskim pismom vred K 1—. 8 posodico K 250. Stotero zahvalnih in prlmaa jevalnih pisem. 495 Ki'meny. Kawhan (Kaaaa) 1. postni predal 12/29, Oorsko. :-44 Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. Razglas. Hranilnica mestne Občine Celje naznanja, da se pri njej kakor doslej tndi zanaprej obrestujejo hranilne vloge s hH 41 01 2 0 Z novimi kakor tudi s dostavnimi vlogami zamore lastnik vložne knjižice vselej in v vsaki višini vloge prostovoljno razpolagati. Knjižice lastnih hranilnih vlog kakor tudi vojnega posojila se sprejemajo v brezplačno shranitev. Zunanjim vložiteljem nudijo se brezplačno na razpolago poštni-položni listi. V spomin 50-letnega obstanka te hranilnice izdajale se bodo v tekočem letu posebno lepo opremljene vložne knjižice, ki imajo izvanredno sposobljenost za darila. 135 £+•