Dle Postgebflhr bar bezabIL Poštnina plačana v gotovini. ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Pr«Is — cena 1.50 l] DRUŽINSKI TE DIHI K Poštenje in pamet, to je življenje na svetu. Slovenski pregovor Leto XVI. V Ljubljani, 28. septembra 1944. št. 39 (7761 UREDNIŠTVO in UPRAVNISTVO: Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 14/111. Poštni predal št. 253. Telefon št. 33-32. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankira-nih dopisov ne sprejemamo. Za pismen odgovor je treba priložiti 2 L v znamkah. NAROČNINA: */« leta 15 lir, Ve leta 30 lir, vse leto 60 lir. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. Naročnino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 1.50 lire, stare številke 2.50 lire. — OGLASI po tarifi. Pot poguma in možatosti je strma in težka in se zato zdi tako naporna, ker gre vštric z njo zmerom tudi udobnejša pot, na katere začetku ni videti nikakršnih zaprek, katere konec pa pripelje zato v pogubo. Dr. Goebbels (Das Reich) 110. sept. 19441 B3E2B Siloviti boji so nadaljujejo Fiihrcrjev Klavni stan. 26. sept. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil lavlia; ....Ob našem predmostju v zahodni Nizozemski in na odseku pri Anversu srno zavrnili več sovražnih napadov ter s protinapadom odstranili neki vdor. V srednii Nizozemski, predvsem n« področju Kindhovna. se nadaljujejo siloviti boji. D oči m so se sovražni napradi jugozahodno od Vechela izjalovili se je nasprotniku posrečilo, da le vzhodno in jugovzhodno od Hel-monda napredoval za nekaj kilometrov proti vzhodu. Sovražni napad, ki naj bi razbremenil zahodno od Arnhema obkoli-*ne preostaneke prve divizije angleške letalske pehote, smo razbili s protinapadom. Nasprotnik ie imel visoke izgube. Severno od Nim-wegna so Angleži nadaljevali svoie močne z oklepniki podprte napade, vendar so le malenkostno napredovali. Usp ‘Sni napadi naših lovskih letalskih t klelkov so bili klinb težavnemu vremenskemu položalu na področju jugovzhodno od Arnheima naperjeni Proti trlmniu sovražnih čet pehotnim Po-.toiankam in prometu preko rek. Sovražnik ie imel težke izgube ter ie izgubil v letalskih bojih 23 letal. Jugovzhodno od Aachena so se vršili krajevni boji. v katerih smo zavrnili več sovražnih napadov in obkolili neko ameriško bc ao skupino. Nasprotnika, ki i > z močnimi oklep-niJkimi silami na idal ob obeh straneh Lunevilla. sn > zavrnili. Močni oddelki . ‘dme ameriške armade so nadalie ali svoi velenapad mod Euinalom in Remiremontom. Kljub žilavemu odporu miših čet ie nasprotniku uspelo, da i > nekoliko razširil svoie oredmostie ob Moseli. Ogorčeni boi i še traiaio. Po močni topniški prip> vi ie pričel sovražnik včerai z nap: lom na Calais. V hudih bojih sn > ca odbili, napravil ie nekaj vdorov la zahodnem odseku. Z ostalih opori č ob Rokavčkom prelivu in atlantski obali poročajo le o živahnem topniškem boiu in o uspešnih la st n Hi nastopih naskakoval n ih čet. Motilni ogeni na London se ie v Pretekli noči nadaljeval. vV srednii Italiji ie sovražnik tudi včerai nadaljeval svoje težke napade. Na področiu pri Firenzuoli mu niso prinesli nikakih novih ozemeljskih osvojitev. Na enem samem odseku smo zavrnili v :Ui urah 27 sovražnih napadov. na odseku enega zbora pa uničili 35 oklepnikov. Ob Jadranu ie nova obrambna črta vzdržala močan sovražni pritisk. V jugozahodni Sedmograški so se Ojačili sovražnikovi napadi ob ma-džarsko-romnnski meri. Severno od A rada so vrgle nemške in madžarske fiete sovražne napadalne kline nazaj. Med Turdo.Jn vrhovi vzhodnih Karpatov je prišlo do živahnih krajevnih spopadov. Ob prelazih preko Beskidov ie sovražnik. ki ie uporabil nadaljnje sile. vos dan napadal. Napade smo v hudih bojih odbili ali zaustavili. Mod Dvino in zalivom pri Rigi smo odbili med odn tkalnimi premiki številne napade pritiskajočega npsprot-nka ter uničili 40 oklepnikov. S tein Re ie zvišalo sknnno število med 14. in 24. sontembrom uničenih oklepnikov na 0553 Severnoameriški bombniški oddelki, ki so izkoristili strnjeno ležeče oblake. so strahovalno napadli mesta v jugozapadni Nemčiji predvsem Ko-blenc, Frankfurt ob Meni in Strass-burg. Protiletalsko tonnialvo ie sestrelilo 11 sovražnih letal. Ponoči so vrgla britanska letala bombe na Mamiheim. * I* vojnih poročil nemškega rrliov-ucira poveljstva v preteklem todnu: V srednji Nizozemski na'y čete uspešno napadajo padalce, ki Hh ie Sovražnik pred nekaj dnevi ponovno izkrcal na področju iužno in jugovzhodno od Nimvegna. Po uničcniu sadniih oporišč ie naša junaško se boreča posadka v Houlognu podlegla sovražnikovi premoči. London še zmerom obsireliuiemo z V 1. V Italiji ie sovražnik še nadalie napadal na področju vzhodno in severovzhodno od Kironzuole. Ob Jadranu ®n>o umaknili naše čete v skladu s POvelij na novp postojanke severozahodno od Riminija. . V jugozahodni Sedmograški se bi-'°io lo krajevni boji. Pred karpatski-J n Prelazi^ na področiu iužno od Sa-bop 111 ^r0Slla se nadaljujejo hudi j. od Rige so vrgle naše čete 'oiisoviko s protinapadom nazai. ni J*0'1!’, »roti tolpam v severovzhod-n!.,w x V;ls*c' v5*1110 z;lieli po dosedanjih s-i. h več ko 40 sovjetskih komi- Oill |(.V |)jr' Prilepu v Macedoniii smo raz-«alo,h,i l'°isl" ovire skorai nepremagljive. Ustanovila se ie Zimska, pozneje Socialna pomoč, ki ie poskrbela za tisoče dolenjskih in notranjskih beguncev, iih nasitila in oblekla. Slovenska kultura. ki ie pod badogliovskim jarmom že hudo sihala, ie spet oživela in se še razmahnila. Omogočilo se ie zvišanje prejemkov državnim uradnikom in zasebnim nameščencem, hkrati so se pa odprle nove možnosti za zaposlitev. tako da zaradi brezposelnosti nikomur ni treba kruha stradati. Posebno pozornost in skrb ie na prezident Rupnik posvetil naši mladini. našemu kmetu in našemu delavcu, tem trem nosilcem narodne borbe in bodočnosti naroda Zagotovil ie .mladini nemoteno šolsko vzgojo, sooi -no poskrbel za delavstvo, zboljšal njegove prejemke in povečal mo nosti zaposlitve. Kmetu, ki ie najbolj živo občutil vso težo zločinske komunistične revoluriie, ie najprej pomagal z ustanovitvijo Zimske in Socialne pomoči, nato na z obnavljanjem porušenih domačij in močno kmetsko oroanizaciio. ki naj -združi vse slovenskp kmete med seboj v neraz-družno celoto. Slovenci smo dokazali, da znamo ceniti vsa ta prizadevanja. Z redkimi izjemami smo se vsi strnili okrog svoieca prezidenta, zaupajoč v nezlomljivo silo domobranstva in v pre-zidonta. ki nas bo tudi poslej vodil preko vseh ovir v boljšo bodočnost. To svojo vero in to svoie prepričan’'' smo pajlepše izrazili na nedeljski manifestaciji, ki ie bila veličastna izpoved naše volje in našega duha. Zc pred ftsmo uro le l>iln v^a unionska dvorana nabito polna zastopnikov slovenskih stanov, gospodarskih, kulturnih in socialnih organizacij. Ostalo prebivalstvo sp Je zbiralo pred zvočniki, postavljenimi po raznih prometnih točkah mesta. Zborovanja so se udeležili tudi najviSjl nemški in tuji zastopniki oblasti. med njimi general Hnrm. general Sehim-melpfeiinlc, upravni svetovalec Sefa pokrajinske uprave dr. Dnujak, poveljnik Rlovensketra domobranstva podpolkovnik .Krener, nemžki generalni konzul, dr. Miiller, lirvatski konzul profesor Šalili Ilaljič in že mnogi drugi. Kmalu po osmi uri so ob zvokih triglavske koračnice ob navdušenem pozdravljanju vseh zbranih prispeli v slikovito okraSeno dvorano OlicrgrupponfiHtrer in general policije Itiise-ner, prezident general Leon Unpnik In ljubljanski knezofikof dr. Gregorij Rožman. Na govorniški oder Je stopil Ret Informacijskega oddelka pokrajinske uprave dr. Puč In otvorit manifcstncljskn zborovanje s pozdravom nnj-višjim udeležencem in vsem ostalim zborovalcem. Omenil je, da je za nami leto. kar se je del našega prebivalstva znašel pred odločit-vjo: hiti ali ne biti. Vri spoznanju usodnosti te odločitve je sprejel ponudeno roko nemškega vojaka In priklical v življenje slovensko domobranstvo. S tem Je naš narod dokazat, da je mlad In da hoče živeti. Pr. I*u8 Je nato dal besedo prvemu govorniku g. Jožetu Černetu, zastopniku kmetskega poverjeništva in kmetskega »tanil. Govornik e, Jože Čeme se je v svojem tehtnem govoru predvsem zahvalil gospodu prezidentu za njegovo skrb za kmete. Orisat je vso bedo beguncev in njih veliko hvaležnost. Slovenski kmetje razumejo klic domovine. Strnili se bodo v trdno stanovsko skupnost in bodo tako najboljše poroštvo za narodov obstoi in njegov napredek. Slovenski kmetje obljubljajo, da bodo v teh hudih dneh vsei javni upravi in prezidentu trdna opora. Odnehati ni kmečka navada. Zato bodo kmetje vzdržali vse preizkušnje in vzdržali borbo s komunisti, dokler ne bo naš narod dosegel svobode, reda in blagostanja po načrtih socialne pravičnosti. Za njim ie stopil na govorniški oder predstavnik delavcev, voznik mestne cestne železnice gosp. Drago Besov. Njegov govor ie bil poln utemeljenih resnic in logičnih zaključkov. Predvsem se ie treba vprašati, kdo ie kriv v preteklosti, da narodi danes toliko trpe.Prvo spočetje krivic je iskati v francoski revoluciii. ki io je za kulisami vodil večni Žid. Ona ie omogočila napačni gospodarski ustroj, pripravila pot kapitalizmu in pahnila delavce v revščino in pomanjkanje. Tako ie marksizem našel ugodna tla za razmahnitev in svoie razdiralno delo. Posrečilo se mu ie tudi pri nas v precejšnji meri razbiti naravno skupnost slovenskih stanov. Toda slovensko delavstvo, ie nadaljeval govornik, ie zdravo in ie kmalu spoznalo, da komunizem ne more rešiti socialnega vprašania. Zato se ie ob obnovitvi Slovenske uprave v naši pokrajini tudi brez izieme strnilo okrocr našega prezidenta. vstopalo v slovensko domobranstvo in vzdržalo po tovarnah in podjetjih, kier ie prav tako potrebno delo za skupnost. Tako so komunisti izgubili tisti dan. ki so nani naibolj računali. Delavska protikomunistična akciia ie na iz gorčičnega zrna zrasla v visoko drevo. Njen program ie vrnitev vse-«a delavstva narodu in ureditev delavskega položaja v duhu socialne pravičnosti. Delavci ne bodo odnehali, borili se bodo za obstoi naroda vse dotlej, ko bo vendar zmagala pravica. Po izvajanju obeh govornikoy, ki ju je množica pozorno poslušala in prisrčno odobravala, je domobranska godita zaigrala vemVk narodnih pesmi in melodij. Ob viharnem odobravanju jt* nato stopil pred zborovalce prezident general Rupnik. Govor prezidenta Rupnika Slovenci in Slovenke! Mali slovenski narod smo v odločilnem boiu za usodo vsega človeštva sicer čisto majhen drobec med voju-iočimi se narodi in rasami vendar ie tudi nas Previdnost postavila na preizkušnjo. Od tega kako se bo naš narod izkazal v odločilnem boiu z« prevlado dobrega ali zla na svetu, ie odvisno, ali bo tudi naš narod izbran za sodelovanje pri obnovi pravičnega Bogu dopadljivega reda. ali bo ca obsoien na propast in izginotje iz zgodovine na rodov. Stara resnica ie: Kogar Bog liubi. ga preizkuša. Kogar ie pa Previdnost izbrala za izvršilca svoje volje, ga preizkuša deset in stokratno. Kakor koli smo pač majhni in kakor koli se zdimo nepomembni v današnjem človeškem dogajanju, nam ie vendar Previdnost postavila isto usodno vprašanje kakor vsem drugim velikim in majhnim narodom: Biti ali ne bili! Že več kot 25 let stojimo pred neprestano se ponavljajočimi težkimi, usodnimi vprašanji. Ta vprašania smo ninogokdai pravilno razumeli in si znali dati odgovor. Mnogokdaj pa iih razumeti, nismo hoteli.. Zalo so bili naši odgovori, ki smo iih daiali usodi, mnogokdaj nepravilni. Mnogokdaj nismo upoštevali migliaia prsta božjega, kakor pravimo. Toda Usoda nas ie vse te čase skrbno tehtala. Sedaj ie čas potekel: prišli smo do ločnice, ko se moramo odločiti. Jeziček na tehtnici naše usode ne more več dalie čakati na naše premišljevanje. Mora se nagniti za večino našega naroda na desno, če hočemo obstali, živeti in si kovali boljšo bodočnost. _ Kažipota na ločnici kažeta na levo in na desno; na desno k dobremu, resničnemu, pravičnemu poštenemu, ali na levo k zlu. v sužnost smrt. pozablienie zaradi neizpolnitve naše narodne naloge. Kna not vodi v pravo. Bogu dopadljivo človeško sožitje, druga v satanovo kraljestvo boljševizma. Kam se bomo odločili? To edino vprašanje poslavlja Usoda danes pred nas. Ravno v tem vprašan ju Pa ie obseženo tudi ono za nas tako važno vprašanje: Biti ali ne biti. č’e bomo šli vztrajno po desni poti. ho naša bodočnost navzlic najtršim preizkušnjam blagoslovljena. Oni Slovenci, ki so šli ra levim kažipotom v boliševiške mreže, so se sami izločili iz naše narodne skupnosti, zakaj boljševizem ie našemu krščanskemu, slovenskemu bistvu in poimovauiu Cisto tuj. Ker eo s tom izzvali vse posledice, iih bo zgodovina nekoč pred narodom in pred Bogom ožigosala in obsodila, pa čeprav se iih danes mnogo preveč, tega ne more ali noče zavedati. Tedaj bodo ti vsi poginili pod bičem, brcami. da — streli razjarjenega naroda, ker bo spoznal, kaj so mu v teh letih uničili, kar bi mu služilo z« bodočo rast. Kot brezdušni, brezbožni, brez-narodni sužnii se bodo za večne čase pogreznili v močvirje pozabljenja in narodovega prokletstva. To bo pravično plačilo za vse tiste, ki danes v službi boljševiškega satanizma izda-taio svoi narod, domovino in Boga. Zdrava, narodno zavedna in sebi zvesta večina slovenskega naroda Je na že preko usodnega križpotia. Sla ie po edino preostali odrešilni poti. Na čelu .nie.^ kot prvoboriteli naše bodočnosti, naše hrabro Slovensko domobranstvo. To ie. ki nas vodi in nam dela pot hodno. Pot ie sicer strma kamenita. zaraščena s trnjem in grmovjem. Toda prebiti se moramo! Hoditi io moramo z vso močjo naše volie. združeni v enotnih naporih, zakaj edino ona nas vodi v novo življenje, v nov red. to je v svet resnične narodne in družabne pravičnosti in svobode. Toda precejšen del našega naroda Se vedno stoji na križpotiu naše usode. Celo danes, ko ie udarila že zadnja ura. In vendar so imeli ti naši rojaki točno eno leto priložnosti za razmišljanje. Točno pred enim letom ie spričo očitne podobe komunistične zarote proti vsem pozitivnim elementom našega naroda tako rekoč sama božia Previdnost tudi te naše rojake postavila prod odločitev. Vse dolgo leto so lahko gledali, poslušali, čutili in presojali, kai io zadelo one Slovence, ki so drveli naprej po levi poti satanske komunistične isre z narodno usodo, in kaj ie bilo storjenega pri onem delu Slovencev, ki niso zavrnili nemške pomoči, kadar ie nemška vojska, ob izdaji Badoglia. brez naše krivde in tudi brez naše zasluge tudi našo pokrajino vzela pod svoio zaščito. Tam ste imeli na dnevnem redu pokolje. rop. pustošenje požig, oskrumbe. v bedo. nasilje, plenienle. lakoto, mučenje, malikovanje satana z vsemi njegovimi lastnostmi, ruševine, kaos iri smrt. tu ste imeli nasprotno temu zaščito, red. zakonitost, mir. delo. kruh. neovirano izživljanje v nas tako zasidranih verskih čustev, začetke obnove in skrl>stvo. Za to pač menda ni treba biti — izdajalec, da spoznaš to. kar ti kažejo zdrave oči in zdrava pamet. Komu se moramo naposled zahvaliti za naše borbeno Domobranstvo, ki predstavlja danes našo narodno obrambo. če ne nemški uvidevnosti? Kai pravite, ali bi nemška voiska lansko iesen utrpela količkai večio škodo, če bi takrat bedne ostanke naših vrlih vaških straž razpodila in jih tako skupaj z narodom nagnala v žareče žrelo krvavega boljševiškega moloha? Ste kdai poklicali razum na pomoč in se zamislili v to. kadar ste pljuvali na kolaboracijo? Danes imamo organizirano in močno Slovensko domobranstvo, ki mu ušive tolpe v gozdovih že dolgo niso več kos. Vi ki še vedno stojite na križpotiu jn premišljujete sle se že kdai malo globlje zamislili in pogruntali. kaj to Domobranstvo pomeni za sedanjost in bodočnost našega naroda? Če ste se mogoče vendarle že dokopali do tega spoznania zakai potem še stoiite ali celo opletale na vse strani s sumničenji in obsodbami, a ko ste res pravi narodnjak? Mar čakate, da vas bo narod prei ali slej — toda enkrat gotovo — obsodil in preklel kot one. ki zarečeni od satanskega židovskega boljševizma udarjajo v teh težkih dneh narodu v hrbet. To vas čaka. ker boste soodgovorni zn vsako nepotrebno žrtev in izgubo, ki se ie bojiarod nekoč, ko bo presoial brez prišepetavania današnji čas. nrav za-Irdno spomnil. Alj so pač tiftfi. od katerih pršijo obsodbe na vse strani kot stekle sline, že pomislili, komu se moraio zahvalili. da imamo svojo domačo upravo, ko bi sicer čisto lahko bilo mogoče, da bi mesto mene. ki si me lahko izposojajo po mili volji, na mojem prostoru sedel tisti ki' ie sedel pred menoj. Komu se moramo zahvaliti, da smo si že nied vojno ustvarili organizacijo kmetov, ki tvoriio nezlomljivo hrbtenico našega naroda: da imamo navzlic raznim komunističnim »republikami prehrano kakor ie marsikje drugje nimajo, da uživamo finančno podporo; da smo snet postavili marsikateri, po komunistih ali njihovih badoglievskih zaveznikih porušeni kmečki dom itd., itd? Takšni izdajalci smo. pa smo se zaradi sprejelo nemško roke in zaradi — kola-Ntfaljevanje na S. strant Patriolslvo in kofaSioraclfa Kaj pravite, ali bi bila nemška vojska lansko jesen utrpela količkaj večjo škodo, če bi bila takrat bedne ostanke naših vrlih vašk h straž razpodila in jili skupaj z narodom nagnala v žrelo boljševiškega moloha? »Ste se kdaj zamislili v to, kadar fetir pljuvali na kolaboracijo? — — — Al; so tisti, od katerih pršijo obsodbe na vse strani kakor stekle sline, pač že pomislili, komu se morajo zahvaliti, da imamo domačo upravo, ko bi sicer čisto lahko bilo mogoče, da bi namesto mene, ki si me lahko izposojajo po mili volji, sedel na mojem prostoru tisti, ki je sedel pred menoj? — — — j n še vprašam: kateri od velikih, na vsak način pa večjih narodov, kakor smo mi. ki so jih Židje zapeljali v vojno in mesnico za uničevanje človeške kulture in civilizacije, je užival toliko podpore, kakor je je sorazmerno naši majhnosti in nemoči nam nudila Nemčija? — — — Iz nedeljskega prezidentovega govor« Ko smo pred tremi leti in pol šli za »zaveznike« v klavnico in so Nemci in Italijani, Madžari in Bolgari razkosali našo nesrečno državo, kdo nas je hujskal, naj se z golimi rokami postavimo okupatorjem po robu, ne glede na to, ali bo ves naš narod iztrebljen ali ne? In kdo je slavil Moskvo kot našo prijateljico, čeprav je — edina med velesilami! — ko se še ni bilo prav posušilo črnilo jugoslovansko-sovjetske prijateljske pogodbe, izgnala našega poslanika in nam začela z bratomorno državljansko vojno desetkati narod in razkrajati domovino? Slovenski »patriot«. Ko so nam Nemci kot nasprotni k i zbombardirali državno prestolnico, kdo je najglasneje proglašal to vojno dejanje ža barbarstvo? In ko so nam tri leta pozneje Angloameri-čani kot »zavezniki« zmasakri-rali Beograd, da prisilijo kralja v mezalianso s krvnikom našega naroda, cerkvenim tatom in sovjetskim maršalom Josipom Brozom — kdo ni našel tedaj niti besedice zgražanja nad tem »gentlemanskim« početjem? Slovenski »patriot«. Ko slovenski komunist ubija svoje rojake, kdo zmiguje nebrižno z rameni, češ, morajo že biti krivi? Ko slovenski protikomunist vrne banditu milo za drago, kdo pomiluje »nedolžne žrtve bratomornega divjanja izdajalskih švabobrancev«? Slovenski »patriot«. Ko je pred letom dni potekel famozni štirinajstdnevni rok, v katerem so bili samozvani ljubljanski »voditelji« slovenskega naroda napovedali, da bodo zmagoslavno prijahali na belcih v našo prestolnico, so se namesto »osvoboditeljev« jele zgrinjati v Ljubljano trume od njih izropanih, bosih in lačnih dolenjskih beguncev. Kdo jih je oblekel in nasitil m spravil vsaj za silo pod streho? Slovenski »kolaboracionist«. Ko so se po razsulu dične savojske vojske hrabri badoljoti,. zvezali s svojimi naravnimi zavezniki, našimi legendarnimi rdečimi »osvoboditelji«, in družno z njimi nadaljevali trebljenja slovenstva — kdo je tedaj med nariii imel pogum nastopiti proti našemu zakletemu sovražniku in ga pomagal nagnati, od koder je prišel? Slovenski »kolaboracio* n i s t«. Ko je -po izdajstvu kraljevske Italije nastal kaos tudi pri nas in se je bilo bati, da se bo vsa slovenska dežela izpremen ila_ v eno samo pogorišče in pokopališče — kdo med nami je prvi pomislil na to, da je rešitev slovenstva v domobranskih rokah? Slovenski »kolaboracio-n i s t«. ■ V času, ko se Kuharji in Furlani in Poberaji, sami »neomadeževani« moralni in nacionalni značaji, cede daleč od trpečega naroda od poceni 1‘odoljubnih fraz in suženjske usluž-nosti do svojih krivonosih gospodarjev; v času, ko je slednja slovenska beseda iz londonskega, moskovskega in tifliškega radia nov žebelj v mučeniško telo na križ razpetega slovenstva — kdo živi v tem času sredi svojega naroda in mu kljub sramotenju in grožnjami pomaga z dejanji, ne s herojskimi besedami, prenašati n.iegov kriz? Prezident general Rup-n i k. Kmalu po ansrloameriškem vkorakanja v Belgijo se je pripeljal v Bruselj predsednik belgijske emigrantske vlade Pierlot. Ena od prvih njegovih iziav na belgijskih tleh je bila tale: Kadar bo vsa dežela v naših rokah, se konča moje poslanstvo. Takrat bo sestavil belgijsko vlado eden od tistih politikov, ki so v najhujših trenutkih svojega naroda ostali z njim in mu pomagali "prestajati dobo zasedbe. Te vrstice niso namenjene Vam, gospod prezident. Vam, ki st£ v najtežjih časih naše zgodovine pomagali reševati slovenski narod, ni treba razlagati, da je »patriot« in patriot dvoje; tudi ne potrebujete pojasnila, kakšna je razlika med Belgijci, ki jih ni cela štiri let* doma nihče »osvobajal«, in Slove«* Opozorilo I 2 dnem 27. IX. 1944. o.) B. ure dalje se uvaia za mesto Ljubljano svarilni znak »Javno protiletalsko svarilo«. Ta znak obstoji iz 3 sledečih si 13 sekund traiaiočih zvokov siren, ki se prekinjajo s 5 sekund trajajočimi presledki. Svarilni znak »protiletalski alarm« se ilaie v bodoče z 1 minuto trajajočim. naraščajočim in pojemajočim zvokom siren. Znak »prestanek nevarnosti« obstoji iz '2 minute trajajočega nepretrganega tulienia siren. Pri znaku »iavno protiletalsko svarilo« se redno poslovanje nadaiiuie. Električna cestna železnica obratuje dalie. Prebivalstvu ie prepuščeno v prosto presojo če se hoče ravnati oo protiletalskih zaščitnih navodilih, ki so obvezni za čas »protiletalskega alarma«. Priporoča pa so da se vsak poda v zaklonišče, čim se ugotovi pri-bližavanie sovražnih letal. V času ko ie , predpisana zatemnitev se taboi ukinejo vse olajšave glede zatemnitve in električna cestna železnica mora ustavili obratovanie. Upoštevati se mora. da lahko znaku za »iavno protiletalsko svarilo« sledi neposredno tudi znak za »protiletalski alarm«. Znaku za »prestanek nevarnosti« »e more dati predhodno tudi znak za »prestanek protiletalskega svarila«, ki obstoii tudi iz 3 sledečih si 15 sekund traiaiočih zvokov siren z vsakokratnim presledkom 5 sekund. Govor prezidenta Rupnika Nadaljevanje s 1. strani boraciie sredi najtežje in naiboli besne vojne vseh časov lahko posvetili negovanju in povzdigovani« slovenske narodnosti in živcu naše bodočnosti — slovenski mladini ter času in sredstvom primerni družabni preureditvi. Pametne, Slovence Pa vprašam, ali so že kdai. kadar jih zamika, da bi malo — visokopolitično mislili, pogledali zemljevid in primerjali našo sicer liublieno in lepo, toda maičkeno zemljico z ogromnimi frontami, kier se v ne majhni meri soodloča tudi naša usoda, ter po zdravi pameti prišli do zaključka, da smo v primerjavi teea v enem letu dosegli kar lepe uspehe — zaradi »izdajalskega sodelovanja« z Nemci? In še vprašam: Kateri od velikih, na vsak način pa večjih narodov kot smo mi. ki so iih židie .zapeljali v voino in mesnico za uničevanje človeške kulture in civilizacije, ki mu nai sledi ustoličenje židovskega boli še vika na svetovni preslol ie užival toliko podpore kakor ie ie sorazmerno naši majhnosti in nemoči nam nudila Nemčija? Mislim, da moram na to vprašanje dati sledeči pravilni odgovor d « tudi dvomiiivoe in omahljivce zadnjič opozorim: Ves svet sliši. vidi. čuti in sodoživlia. da za armadami narodov, ki jih ie poneumila želia po zlatu in omrežila židovska igra da krvaviio za svetovno židovstvo. korakajo glad. bolezni, beda. boljševizem s svoiim kaosom in smrtjo celih narodov, če so se sami predali. Toda bil bi krivičen, če ne bi dal priznanja našim vrlim domobrancem, ki so se opajali ob živih izvirih svetih 'izročil našega naroda in tako v ljubezni do svoiena naroda prekaljeni hiteli preko vseh spogledovanj, obsodb. ovir in klevet v odločen, brezkompromisen boi proti edinemu smrtnemu sovražniku našega naroda, zločinskemu boljševizmu, zakrinkanemu v mikavni laži OF. Vse leto so kot pravi narodni junaki v molku in Preziru vseh težav in ovir ustvarjali trdno fronto naše borbe proti OFar-skemu satanizmu in postali našemu trpinčenemu tako strahoino preizkušenemu kmečkemu narodu trdna opora ki ie ne moreio in ie ne bodo nikdar mogli razkrojiti naiboli spretno zamišlieni poizkusi ker ie v svojem dolu'in v svoiih idealih Slovensko domobranstvo poslalo našemu narodu prava svetiliia. Z naivečjim zadovoljstvom moram dati toplo pohvalo predstavniku našega naroda, našemu kmetu, ki ie na svoii koži čutil prekletstvo boljševi-škega divjunia in prvi spoznal upravičenost našega ravnania. V zaupani« v hožio pričuiočnost nad nami. v zvestobi svoii bičani, ljubljeni zemljici. nam ie vsem postal zeled enotnosti in vzdržne discipliniranosti v borbi za naš narodni obstanek in s tem postavil pred nas vse upravičeno zahtevo, da mu sledimo in se enotni in brez vseh pridržkov do konca bijemo proti komunističnemu nasiliu. Svoie ie doprinesel tudi naš delavec. ki ie že pristopil k pripravljanju pogojev za nov prnvičueiši družabni red pod geslom: Bog. stan narod. Storil ie kolikor ie ml nieea odvisno in kolikor ie v niegovih močeh ki so se daleč od komunizma izkazale kot poštene in narodu zveste. S tem pa ie naš didavec tudi prvi doprinesel delež k pomiritvi ki ie temelj pravega družabnega sožitia. Ne nai d e m primernih besedi. dav Pohvalim našo liublieno mladino, naš no in našo bodočnost. Zavedela se ie vrednosti in izvirov ki daieio moč. naši rasti. Zatekla se ie k Bogu. zagrizla se je v bistvo svoiega naroda in do- Nadaljevanje s 1. strani ci, ki smo od samega domačega »osvobajanja« obubožali in malone izkrvaveli. Te vrstice so napisane za tiste, na katere je naslovljen naš uvodni citat iz Vašega nedeljskega govora. Vam, gospod prezident, naj pa veljajo besede vseh onih Slovencev, ki smo iz predvojne dobe ohranili v svojem srcu patriotstvo brez narekovajev: Hvala Vam, gospod prezident, za Vašo nesebično delo v službi slovenskega naroda'— hvala vam v imenu njih, ki pridejo za nami: zdravejših in hvaležnejših potomcev izkrvavlje-nejra in razdvojenega rodu. K. II. prinesla že toliko dokazov irlvuloče ljubezni do domovine, da ie postala Biimo izrodkov v gozdovih zopet porok naše lepše bodočnosti. Dolžan sem zahvalo vsem svoiim marljivim sodelavcem, ki so v težkih prilikah dali vse svoio poštene moči na razpolago za rešitev preizkušenega naroda: preko njih Pa se zahvaliuiem vsej oni pošteni večini našega naroda, ki ie spoznala, da ie v naši nezadržni borbi proti komunizmu naša rešitev in naša bodočnost. Vsa ta poštena večina me opravičuje, da priznamo: Spodobi se, da Po enem letu. odkar smo v velikih skrbeh za usodo našega naroda spreieli ponujeno roko Nemčije in se lahko vrgli v uspešno borbo proti komunizmu in se posvečali celo obnovi, zahvalimo nemškemu vodii in niegovim vojakom, ki so nas rešili pred zahrbtnimi Savoiei in nam pomagali v naši odločni borbi proti mednarodno povezanim komunističnim izdajalcem slovenskega naroda. ter nam tako omogočili pogoie za vse ostale stvaritve minulega leta. Tei zahvali pa takoi pridružujemo prošnjo, da bi bili še naprei deležni razumeval) ia in podpore v naših potrebah. Tei zahvali in prošnii daiemo pravi poudarek s tem. da bomo do konca zvesti naši širši domovini Ev: ropi vodili enotno borbo na strani Nemčije proti skupnemu boliševiške-mu sovražniku in njegovim zaveznikom. Slovencem, svoiim dragim roiakom Pa kličem: Le tisti, ki vzdrži do konca, dob) polno plačilo! Zato tudi za naprei združite vse svoie sile v enotno vsenarodno falango za boi proti komunizmu do niegovega popolnega uničenja in iztrebljenja 1 Delajte neutrudno in borite se hrabro! Krepite in disciplinirajte svoio volio in hotenie! Čuvajte našo čast in izročila! Veruite in molite 1 Potem nam pravična zmaga ne uide! Ravno tako kakor bosta nemški narod. ki se na Čelu boia proti komunizmu povsem žrtvuie in ki se mu edinemu moramo zahvaliti za dejstvo, da boliševiška mongolska krdela iz stepe še niso preplavila vse staro-slavne Evrope Bog in zgodovina nekoč. za to blagoslovila, bo lahko tudi mali slovenski narod s ponosom gledal na svoio borbo zadniih let. čeprav nas danes nekateri zaslepljeni politični egoisti sumničilo obsojajo. ali celo prav tako kakor komunisti obkladajo z izdaialci. Svoio sodbo bo povedala zgodovina. Pred njo pa bo naš mali narod zaradi tega leta stal poveličan in svetal! Pn Je gospod pmrident doRororit, »o *a obsuli kli«i Vilminega aavduCt njo, ki »« kur »iso hoUli poleči. Le počasi se Jr otlobraranje in ploskanje poleg]©. General Rosener Jr otopil k prraitUutu in mu čestital k odločni in tehtni besedi, nato se pa sam ob toplih ovacijah povapel »a govorniški oder. Govor generala Rosenerja Slovenci! Spoštovani gospod prezident! Minilo ie leto dni. odkar ie nemška vojska zasedla izdajalsko Italiio in pri tem vzela pod svoie varstvo tudi Ljubljansko pokraiino. Znano mi ie. da ie takrat pretežni del tukaišniega prebivalstva pričakoval nemške čete s strahom in trepetom. Bila ie to bojazen. ki ie nastala verjetno pod vplivom sovražne propagande. Kai pa se ie dejansko v tem letu zgodilo? Apelirali smo le na zdrav in dober instinkt prebivalstva. Odzval se ie sprva majhen del. pozneie so na bili zmerom večji deli prebivalstva pripravljeni sodelovati v službi reda in miru. Tako ie bilo na vseh področjih, v upravi, industriji in poljedelstvu, v umetnosti in znanosti, v skrbstvu za mladino itd. V tem letu nemško-slo-venskega dela ie ustvarieno mnogo koristnega za dobrobit slovenskega naroda. Veseli me. ko sem slišal iz ust svojih današnjih predgovornikov da čutijo potrebo zahvaliti se Fuhreriu Velike Nemčiie za podeljeno edinstveno podporo. Ni pa storjeno že vse. če se samo z besedami priznavajo k sodelovanju. Mislim, da govorim v imenu vas vseh. če rečem, da ie potrebno dokazati tudi z deianii pripravljenost za sodelovanie. Tudi danes se nanram svetovnim dogodkom mnogi drže še ob strani. Tudi v tej pokrajini mnogi še čakaio. ali bo Nemčiia voino dobila ali ne. K temu bi pripomnil le eno — in to ne v propagandistične namene: moie najgloblje notranie prepričanje in moja trdna vera ie. da bo Nemčiia na koncu zmagovita. Nai odnadeio od nas ti ali oni. nai postanejo ti ali oni izdaialci. eno ie gotovo: vsi. ki mislijo, da moraio odpasti, ali pa vsi. ki so že odpadli, doživljajo danes vse strahote boljševizma bodisi nn jugozahodu ali pa na skrajnem severu. Vem da ie slovenski narod v svojem srcu nrotiboliševiškeea prepričanja. Prepričan sem tudi. da se bodo postopno priznavali k nam vedno širši krogi. Nekateri deli tega naroda so že davno spoznali boi proti boljševizmu za brezpogoino potrebo. Zato sem v preteklem letu odredil ustanovitev Slovenskega domobranstva. Mnogi so v bojih preli boljševizmu in njegovim zaveznikom, poudarjam: in niegovim zaveznikom padli za svoio domovino n za svoj narod. To mora biti za nas sveta zveza za večne čase. Angloaineričani ne misliio nanram nobenemu narodu držati kar so mu obetali. Posebno grenka ie v tem pogledu Kalvarija, katero trenutno preživlja mali finski narod. Izdan in prodan od Angležev in Američanov ler izročen boljševizmu, doživim najstrašnejše dni. ki si iih ie mogoče predstavljati. Ta primer nai bi vam zadostoval, predvsem pa bi moral zadostovati vsem onim, ki še danes misliio. da bi Angleži in Američani mogli prinesti svobodo. S tega mesta se zahvaliuiem vam vsem. prav posebno na Vam. spoštovani gospod prezident. Toplo zahvalo Vam izrekam tudi v imenu Vrhovnega komisarja g. Gaulciteria dr. Rai-neria. Bodite prepričani, da vam bomo tudi v bodoče nudili pomoč in podporo povsod kier bo ~to potrebno, izdajalcem oa rečem le eno: potrplie-nie ie sicer naša slabost, če pa se enkrat odločimo udarili, potem udarimo krepko. Zdaj se je g. Obergruppcntiihrer spomnil borcev, ki so že junaško padli v boju za slovenski narod. Pozval je vse navzočne, naj se oddolže spominu padlih junakov z eno minuto molka. Med poklonitvijo je igrala godba pesem o dobrem tovarišu. Nato je Obergruppenfuhrer nagovoril prezidenta z besedami: V priznan ie in zahvalo vam. sno: štovani gospod prezident. ki ste več ko leto dni kot še! pokrajinske uprave neumorno delali za blatror svojega naroda, vas imenujem za generalnega inšpektorja vsega domobranstva in vam tu izročam znake in začasno listino o imenovanju. Po čestitkah generala Rosenerja In toplih ovacijah zbranih zborovalcev se je gospod prezident dvignil in se zahvalil generalu Ru-senerju za ljubeznive besede pohvale. Posebej se je 6e zahvalil za podeljeno odlikovanje in pribil, da bo slovensko domobranstvo ohranilo svoj ugled in svojo borbenost do konca na isti višini. Prosil je g. Obergruppenfiihrerja, naj sporoči g. Vrhovnemu komisarju dr. Rainerju zahvalo za vse, kar je dobrega storil našemu narodu. Posebno naj bo pa ljubezniv tolmač tople hvaležnosti Ftthrerju. ki naj ne pozabi na na8 mali slovenski narod, ki se bo — čeprav neznaten — boril za lepšo združeno Evropo. Na koncu je g. prezident pozval zborovalce, da zaključijo zahvalo veliki Nemčiji z vzklikom Fiihrerju. Zborovalci so ob igranju nemške in slovenske himne stojo zaključili to mogočno in pomembno zborovanje. V ZNAMENJU DVIGNJENE PESTI Finska v oklepu boljševizma Paničen beg obmejnega finskega prebivalstva. — Sovjetija bo Finsko »likvidirala« Preinirie med Finsko in Sovjetsko zvezo ve podpisano. S finske strani so dogovor podpisali Enckel. general Wahlen, general Henrich in general Venckel. s sovjetske Da general 2da-nov »po nalogu Sovjetske zveze« in Angliie. V zvezi s tem podpisom ie namestnik finskega ministrskega predsednika von Bom govoril v finskem radiu o odločbah finsko-sovietsko-angleške-ga premirja. Med drugim ie izvajal: »19. september 1944. bo ostal v finski zgodovini kot dan najtežje preizkušnje za finski narod. Finska mora sedaj z mirovnimi pogoji pred očmi preizkusiti možnost, ki so ii še preostale. da nadaiiuie svoie narodno življenje. Podpis pogodbe obvezuje k takojšnji umaknitvi čet na črto. ki ie bita določena v moskovskem miru 1940. Karelija ie torej izgubljena. Naši upi glede poprave vseh najtežjih gospodarskih pomanjkljivosti te moie se niso uresničili. Poleg tega smo bili prisiljeni, da odstopimo Sovietski zvezi ozemlje okrog Pečenege. Tretja pomembna točka ie zakup ožine pri Pok-kali ter velikega jezerskega in . koD; nega ozemlja, ki bo služilo Sovietski zvezi 50 let kot vojaško oporišče. S tem bodo uničene stare, kulturno vi; soko stoječe občine z več sto hišami in lepimi kmetijami. Prav takovmora izročiti Finska, čeprav samo začasno, letališča v iužni in jugozahodni Fin- ski ter svoio trgovsko mornarico. Poleg tega se ie dežela obvezala k posebnim tvarnini dobavam. Zelo resno dejstvo pomeni okoliščina. da mora Finska razorožiti nemške sile v deželi in jih izročiti sovražnikom. Istočasno mora Pa zmanjšati finsko armado na mirovno stanje. Finska bo morala plačati v šestih letin 300 milijonov dolariev. To so relativno večia plačila, kakor iih ie plačala v svetovni voini katera koli druga država. Mirovni pogoii obseeaiov skupno ‘23 točk. ki pa še niso dokončno formulirane.« »Tragična usoda ministrskega predsednika llackzella.« ie deial von Born. »bo prišla v zgodovino kot zgovoren dokaz. Predstave o pravici, pameti in smotrenosti. na katere ie Finska upala. se danes gotovo zelo razlikujmo. Zdaj. ko se voina končuie. dobiva človek vtis. da želje do ustvaritvi za-upnejših odnosov sploh ni bilo. Bati se je. da bo kruta resničnost, pred katero stojimo danes, hujša, kakor smo si bili sploh kdai prei predstavljali.« še preden se ie dobro posusilo čr; Milo na tej tako imenovani mirovni pogodbi, se ie že pričela Mivietska iz-siljevalna politika proti Finski. Sovie-ti hočejo po vsaki ceni dobiti pretvezo. da zasedejo še večia ozemlja. Tako že s sumliivo soglasnostio očitaio »Pravda« in »Tzvestia« finski vladi, da še ni izpolnila enega izmed najvažnejših pogojev, ker zavlačuie razorožitev in zaietie nemških vojakov. Ti dve obložbi pričala, da se pričenja skrbno pripravljena sonia proti Finski. ki ie nie cili popolno »likvidiranje« te Sovjetom tako nadležne države. Da imajo Sovjeti v finski zadevi proste roke. kaže tudi prihod tako imenovane »zavezniške« nadzorne komisije v Helsinki. Ta komisija ima veliko število ruskih članov, nekai Angležev. Američani pa v niei sploh niso zastopani. Delegacija ima svoi sedež v Helsinki iu. Člani te nadzorne komisije bodo takoi odšli v razne fin-skp Rrjiis Finsko prebivalstvo pozna Sovietiio že izza prvega miru leta 1940. Ni čudno. če Finci — vsai tisti, ki še morejo — v paničnem strahu beže iz svoje domovine. Samo na Švedsko ie doslei pribežalo t‘2.000 finskih beguncev. To ie približno polovico števila, ki so bili nani Švedi pripravljeni. Finska se ie čez noč znašla v strahotnem oklepu boljševizma, ki bo nai-brže zanjo hujši kakor ie bilo hudo vojskovanje ob strani nemške zaveznice. Nien mir ie smrtni mir naroda, ki mora umreti ob premoči svoiega neusmiljenega soseda nesrečnih okoliščin in svoie tragične zemlienisne lege. Nagovor vodje Urada za propagando, tisk in kulturo Te dni ie prevzel vodstvo Urada za propagando, tisk in kulturo pri nemškem svetovalcu zn Ljubljansko P°" krajino g. Ingomar Verhouz. V torek ob 10. dopoldne ie povabil v stekleno dvorano vladne palače zastopnike slovenskega liska, sodelavce Propagandnega urada in predstavnike slovenskega kulturnega življenja. V navzočnosti prezidenta generala Rupnika, dosedanjega komisarskega vodja Urada za propagando, tisk i° kulturo g. Gladnigea in vseh povabljencev ie g. Verhouz opdal v klenem nagovoru jasen pregled gigantskega boia za evropstvo. >5 »Konec te vojne bo odločil, ali bo Evropa pod nemškim vodstvom ostala še nadalje kristalizaciiska točka cl' vilizacije in kulture, ali bo pa narode in njihovo zgodovino za večne čaše uničila boliševiška Azija. Nikdar ne bodo mogli .zavezniki', naj bi se sklicevali še na toliko vojaških uspehov, izpremeniti obličja naše celine. »Zato,« ie s poudarkom izjavil govornik. »zato morate prostovoljno prevzeti vse one obveznosti, ki so P°' trebne, da se odvrne vsej celini grozeča nevarnost. V tej voini gre za vse. zahtevajo se jasne odločitve M prispevki narodov se bodo merili P z niimi prenehati. 2. Tiskarne ne s: mio obratovati z električnimi motorji od 10. do 13 odn. od pol 14. ure. 3. Rokodelski obrati, ki obratujejo z električnimi motorji do skupne jakosti nad 2 KS, moraio motorje izklopiti v času od 10. do 13. ure in delo z niimi ustaviti. Oni obrati iz gorniih točk. ki ne moreio prekiniti obratovanja z elek-tirčnimi motorji od 10. do 13. odn. od pol 11. do pol 14. ure. nai vloži io pismeno obrazloženo prošnjo na Pokrajinsko upravo oddelek za trgovino. obrt in industrijo za komisijsko ugotovitev in odločitev glede eventu-elnega obratovnnin tudi v tem času. Prednje določbe stopiio takoi v veljavo. Mestna elektrarna ho kontrolirala izvršitev te odredbe in proti kršiteljem nastopila v smislu določb zadnjega odstavka odloka z dne 7. avgusta 1044-VT11. Policijska ura zunaj ljubljanskega zapornega ozemlia ie določena od 21. septembra t. 1, do nove odredbe od 21. do 5. ure. V tem času sta hoja in vožnja po javnih cestah, trgih in poteh zunaj ljubljanskega zapornega ozemlia prepovedani. Pariške ječe se polnijo Stockholm. 19. septembra. »Sven-ska Dagbladet« poroča, da so doslei v Parizu zaprli že okrog 5000 nudi. ki iih dolže. da so sodelovali z Nemci ali pa. da so izdaialci. To število se bo verietuo še povečalo. Francoze do sodilo posebno sodišče, sestavljeno iz enega sodnika in treh zapriscžencev. Obsojeni l>odo n« smrt. na zapor ah na »narodno degradacijo«, kar pomeni: izgubili bodo vse državljanske pravice. _ Stockholm. 23. septembra. »Goete-borgs Morgenposten« poroča iz Pariza. da so zaprli tudi znanega francoskega pesnika Pierra Benoita. člana Francoske akademije. Ukinjeni francoski listi Bern. 20. sept. Kakor poročajo iz Pariza, ie tam prenehalo izhajati mnogo listov in vse kaže da za zmerom. Med niimi so Oeuvre. Matin, Petit Pa-risien. Intransigeant in Pariš Soir. Tudi lista Temps in Journal des De-bats ter večina drugih meščanskih časopisov ne izhaja več. Te časopise »o nadomestili Franctireur Combat. La France Libre. Le Front National. Figaro. Le Soir. in L’Aube. ki so s® spet pojavili po štiriletnem molku. Lista Populair« (socialistično elasilol in 1,’Humanite (glasilo komunistov) sta najvažnejša dnevna časopisa. Prodajna cena časopisov ie določena in znaš« za časopis na dveh atraneh dva franka, na štirih straneh pa naimnni po štiri franke. Zanimiva grška izjava Beograd, 25. sept. Medtem ko je predsednik sofijske pučistične _ vlaije v intervjuju s poročevalcem švicarskega lista »N. Ztircher Zeitung* izjavil, da obstoji med grško komunistično organizacijo EAM in bolgarsko vlado dogovor, po katerem bodo bolgarske čete še nadalje ostale v Traciji. ie giška emierantska vlada po svoiem informacijskem ministru to trditev ponovno odločno demantirala. Bolgari moraio 00 tei grški izjavi »takoi, brez izjeme, brezpogojno in brez kakršnih koli nadaljnjih razgovorov izročiti zasedeno grško Mace-donijo in Traciio«. Ne v Moskvi? Beograd. 25. sept. Sofijski zunanji minister Stainov ie izjavil zastopniku Turške poročevalske agencije, da se pogajanja o premirju še niso začela, češ da Bolgarija še ni dobila poziva na razgovor. Bolgarija nima niti pojma. kje »e bodo razgovori vršili, v Carigradu, Ankari ali kje drugod. »Vse to,« je končal minister svoio izjavo, »te odvisno od zaveznikov.« Cvetkovič v Sofiji Beograd, 25. sept. Med drugimi osebnostmi, ki iih te kapitulacija Bolgarije zatekla v Sofiji, ie bil tudi bivši predsednik jugoslovanske vlade Dragiša Cvetkovič. Mnogo tujih odličnikov ie sovjetska policija aretirala, Cvetkoviču se je pa posrečilo zbežati v Turčijo. Opozorilo policije Kljub opozorilu uprave policije, nai nihče ne poškoduje naprav vzdolž obmejnega pasu. ie policija ugotovila, da so v zadnjem času poljske utrdbe poškodovane bodisi no lastnikih zemljišč ali pa Po otrocih. Policija ponovno opozarja da služijo vse te utrdbe v prvi vrsti za varstvo civilnega prebivalstva in da ie vsako približevanje tem napravam življenjsko nevarno, za nastalo škodo in telesne poškodbe oblasti ne odgovarjajo. Na vseh mestih se bodo postavili posebni napisi, ki bodo opozarjali prebivalstvo n« voine naprave. Uprava policije znova z vso resnostjo opozarja prebivalstvo nai teh vojnih nanrav ne poškoduje, ker bo vsakdo klican na odgovor Ul strogo kaznovan. ,, .... Uprava palične. Angloomeriški časnikarji niso smeli k petrolejskim vrelcem Madrid. 20. septembra. Agencija EFE javlja iz Washingtona: Sovjetske • vo-laške oblasti so prepovedale nekemu odposlanstvu aneloameriških časnikarjev in inženirjev dohod k petrolei-skim področjem pri Ploestiiu. Anglo-ameriškn komisija ie hotela pregledati škodo, ki So ie zavezniško letalstvo povzročilo, in skušala sestaviti predloge za ponovno zgradnio naprav. Res lepo zavezništvo in voino tovarištvo 1 &L Kako se jer razpletala RDEČA KOLOBOCIJA vam MIME v črki razloži in M IM A v sliki osvetli Mestno županstvo poziva Ljubljančane. nai varčujejo z vodo ker t*0 sicer moralo izdati potrebne ukrepe* da zavaruje najnujnejše potrebe,pitne vode. Predvsem nai hišni lastniki 1® najemniki skrbno pregledajo vse Pio® in stranišča, če ni morda kie kakšna okvam in voda po nepotrebnem stalno odteka, Največkrat namreč P<>rj?t bijo liudie preveč vode samo žaram takšnih okvar. Trnovsko cerkev so zaceli popra* Hoti. Odstranili so ožgano tramovje m popravili okvare na zvonikih, tskoo*: ki io ie povzročil požar, znaša okro* en milijon lir. Zaenkrat bodo obi'” vili samo podstrešje, da ne bo zan>» kal dež v stavbo. Polici-a in ugotovila. da s« delavci iu uradniki !>o obratih zvečine uieil alarmom ne ravnam no navodilih protiletalske zaščite. Zato r-avarovalni orkani v primeru bombardiranja odklanjajo odgovornost in odškodninske prispevke. ker bi delavstvo v tem primeru utrpelo škodo do lastni krivdi. Bolniški mišek mestnega preskrbovalnega urada mora oo nalogu nadzorne oblasti vsem unravifeneein. bolnim na ietrili ali žolču. vzeti odrezke za 100 er trdih maščob. ki bi iih sicer dobili na osnovne živilske nakaznice. Sladkorno bolnim pa mora bolniški odsek vzeti odrezke za 500 gr sladkorja in za 1000 do 3000 gr kruha. V'si ti upravičenci nai v mesecu oktobru pri-neso s seboi na mestni preskrbovalni urad živilsko nakaznico za oktober z neodrezanimi odrezki za maščobo, sladkor in kruh. Ljubljana mora biti do nadalinie odredbe zatemnjena od ‘30. do 0. ure. Kršitelji te naredbe bodo strogo kaznovani. Polieiia ie ugotovila, da ie zadnji čas gasilska postaja v primeru požara razmeroma zelo uozoo preiela obvestilo. Zato poziva vse hišne lastnike in stanovalce nai se pozanimajo, kie ie najbližii telefon, da bodo v primerni nesreče čim prei lahko obvestili gasilsko postajo. Oni. ki telefonira, nai javi. kie in kai gori. Gasilska postaja ima telefonsko številko 22-22. Potrošniki zunaj ljubljanskega bloka. ki niso pridelali kronu ria. bodo dobili skupai z nakaznicami za oktober tudi posebna nakazila za krompir. Kie bodo ta krompir lahko kupili. bodo o pravem času iavili dnevniki, Ljubljana ie darovala Borovnici skupai 225.330.30 lir. Šolska mladina, ki ie z vso vnemo sodelovala pri nabiralni akciji »Socialne pomoči« ie samo po ulicah in javnih lokalih nabrala 112.078.30 lir posamezniki so ob tei priložnosti prispevali skupai 45.1t5 lir. po cerkvah so pa na ta dan zbrali 68.137 lir. Ljubljanska mestna elektrarna Beživa ljudi, nai varčuie z elektriko in nai o mraku in z.večer ne kuhajo in ne kurijo z nio ker bo morala sicer elektrarna kuhanie in ogrevanie z elektriko sploh ukinili. Sfroii mestne elektrarne namreč ne zadoščajo več za čedalie boli naraščajočo porabo električnega loka. Zbiralci oblačilnih predmetov za »Socialno pomoč« nekaterih strank, ki so obljubile, da bodo darovale razna oblačila niso našli doma. Vse te na-.proša »Socialna pomoč« da iaviio glavni pisarni na Gosposvetski cesti 2 svoi naslov, in navedeio čas. kdai nai se zbiralci ponovno oglase pri n jih. »Socialna pomoč« ima telefonsko številka 35-01. Starši, ki potrebujem davčno potrdilo zaradi odmere šolnine, nai pri KaVrin« talrina Mnrtl Cesarica Valerija Mesalina Kako so jo domenska vladarica odkrilaia svojih ljubimcev Rimski cesar Klavdij, imperator po volii prostaka, ki je po usmrtitvi Kaligule dne 24. ianuaria leta 41. po Kr. r. zasedel prestol »vladariev sveta«. ie združil svoio klavrno zakonsko usodo v tretje s hčerjo svojega bratranca Barbata Mešale, mlado in leno Valerijo Mešali no. O niei ie napisal eden izmed tistih mnogih ki so opisali njeno življenje: »Bila ie lepa ko greh. zapeljiva ko strasti polna poletna noč. omamna ko čarodeina pijača, iskreča se od dražljivostj in domiselnosti«. In ta ženska katere temperament _ in vzgoja v moralno bolnem vzdušju cezarskega Rima sta ustvarila v družbi g pohlepom po oblasti eno naizloglasnejših vladaric, ie prešla neizbrisno v zgodovino, ki se s Klavdijem ukvarja boli zaradi nie kakor zaradi njegovega imperatorskega položaja. 0 niei so pikali že mnoei nieni sodobniki. Tacit ie napisal celo dve kniigi. a sta se žal obe izgubili. Ta tudi pozueie so se vračali k živlieniu Mesaline ne samo zgodovinarji, ampak tudj pisatelji in pesniki in se vračajo še vedno. Ob svojem defektnem možu se ie Mesalina polastila vse oblasti katere pa ni uporabljala za graditev, ampak le za uničevanje, predvsem uničevanje ljudi, ki so ii stali na poti ali so izgubili nieno milost. Večinoma do nieni volji ie bilo za časa vladauia cesaria Klavdija usmrčenih 30 senatorjev, okoli 300 plemičev in brez števila meščanov. Naipogubneiša ie pa bila njena ljubezen. Izgubljen ie bil. kdor se ti ie vdal in kdor se ij ni. Za zgled le nekaj primerov: Nekoč se ii ie zahotelo ljubezni Marka Virjiciia. moža Klavdijeve nečakinie Julije. Da bi si ga prisvojila, ie odstranila naiorei piinceso Julijo samo ki ii ie bila na poti tudi še zaradi svojega vpliva na ie nato dala izgnati. V njegovo palačo se ie vozila s celim spremstvom in preveseliačila tam mnoge moči. Veliki stroški za ta ponočevanja so bili plačani iz dvornega proračuna. Vendar se zdi. da ie postal Oai Silii sčasoma tudi Mesalini sami nevaren, nevaren namreč v tem smislu da se ie vanj zaljubila. Zakai sklenila ga ie tesneje navezati nase in se ie — z niim poročila. Poročni obred ie bil izvršen po vseh obrednih predpisih in do Poroki — ob možu. ki ni bil niti mrtev niti od nie ločen — ie priredila veliko gostijo, h kateri so bili povabljeni vsi iz njene okolice. Nič čudnega tedni, da ie za to Mesalinino poroko z Gajem Silitem takoi izvedel ves Rim. Vendar se naibrže ne bi bilo zgodilo nič posebnega, da se niso te Me-salinine »zakonske zveze« s Siliiem prestrašili nekateri nieni lastni tovariši. Zbali so se namreč, d« bi Mesalina utegnila odstraniti Klavdija in posaditi na cesarski prestol svojega »drugega moža«. In v tem primeru hi nieni stari zaupniki izgubili ne samo svoie položaje, marveč prav verjetno tudi glave. Zato so dvorjani in komorniki Narcis Palas in Kaiist sk!“- ... _ ..... nili prehiteti to nevarnost s tem. da krepko nalil vina. so pridobili Kleopatro in Kalournlio za io. tla sta Klavdiju izdali Mesalinino poroko s Siliiem. Zgodilo se ie to v času. ko ie cesar odšel zaradi nekih obrednih slovesnosti v Ost i io in ie Mesalina na dvoru v Rimu organizirala velike orgije. Klavdij ie bil sicer bebec, toda nevarnosti za svoi položaj se ie le takoj zavedel, ko mu ie Kleopatra prva povedala kai se ie zgodilo. Hitro ie poklical Narcisa in ga ves prestrašen vprašal, če je še cesar. Tedai ie Narcis prebral strmečemu bebcu vse Me-salinine grehe in mu razodel da ie sicer še cesar a ne l>o več dolgo, če ue napravi reda. Mesalina ie z» nevarnost izvedela že v Rimu in se nemudoma napotila proti Osti ii. Iti pa je morala le v spremstvu treh služabnic in peš skozi ves R'm do pred obzidia kier ie iir-iela preprost kmečki voz. Podgane so namreč že zapuščale ladio niene usode. ki se ie potapljala. Klavdiia ie sicer srečala a Narcis ie preprečil spravo. Mesalina s° ie morala umakniti v Lukttlske vrtove, kier ii ie delala druščino le niena nesrečna mati. čeprav prei od nie same preganjana. Vendar bi se ii bilo morda nazadnie le spet posrečijo pregovoriti Klavdiia. da ni Narcis poslal k niei morilce, ki so io usmrtili. Ko so potem Klavdiiu sporočili, da ie Mesalina mrtva ni niti vprašal kakšne smrti ie umrla. Odrezal si ie masten kos pečenke in M. S. _S fLOŽtianfd NAPISAL L SEMERAU Marehn se je poslednjič pogledal v zrcalo in se zadovoljno nasmehnil. Njegova vitka postava se je elegantno odražala v zrcalu. Zadovoljen je bal san; s seboj. Vzemite za ledvične bolezni URIDON čaj Dobite ga v lekarnah davčni upravi takoj vlože prošnje, da ne 1)0 zadnje dni prevelik naval. Obrazce prošeni dobe nri davčni upra- vi na Vodnikovem trgu 5 soba št. 7. Sodišče ie obsodilo zdravnika dr. Hafnerja na 3 leta in 15 dni zapora in 600 lir globe. Obtožencu sc v kazen všteje preiskovalni zaoor od 21. septembra 1943 dalje. Svojemu bratu mora plačati 100 lir za prevoz v bolnišnico. 200 lir za bolnišnico in 2500 lir za prestani strah in bolečine. Dne 2. oktobra ob treh ziutrai bo prenehal nemški poletni čas. Tedai bodo v Nemčiij liudie pomaknili vse ure za eno uro nazai. Tako bo pozimi spet normalni čas. šel pokrajinske uprave ie določil nove cene povrtnini in sadiu. Po nie,-govi odredbi sme stati ena k'la kislega zelia 5 lir. kisle repe 4 lire. zelinatih glav 3 lire. ohrovta 4 lire. rdeče nese 5 tir. kolerabic 6 lir. cvetače 10 lir visokega fižola v stročju 10 lir. oluščenega fižola 12 lir. buč 2 liri. kumaric 4 lire. paradižnikov 10 hr. radiča 6 Ur. špinače 6 lir. rdečega korenia 6 lir česna 10 lir čebule 6 lir. Ena kila hrušk sme stati naivec 12 lir. jabolk 12 lir. prvovrstnih gob 20 lir. drugovrstnih 12 lir. suhega li-imveea cveti« 25 lir. Sof nemške policij« i« izdal odredim. po kateri se v Nemčiji ob alarmu vse delo v gospodarskih obratih prav tako pa tudi promet na cesti nadaljuje. Ob znaku prvega alarma nihče ne *me oditi v zaklonišče. To sme storiti sele tedai. ko naznanijo, nevarnost protiletalski, topovi. Nemški listi opozarjajo gospodinje, nai skrbno shranjuje ib kosti in iih oddaiaio zbiralnicam. Za vsak kilogram oddanih kosti dobe po en odrezek za mik) z« pel takšnih odrezkov pa lahko kupijo en kos polnomastnega mila. Znani tržaški notapllač Toni Popovič se ie v nedeljo 17. t. m. potopil uod vodo za tri .minute in pol Pri Kanalu Ponta rosso. kier se ie Popovič potopil, se ie v nedelio 17. t. m. r.braja množica liudi in z živim zanimanjem spremljala njegovo drzno dejan ie. Potapljač ie s tem da ie zdržal pod vodo tri in ool minute potolkel evropski in svetovni rekord. Zalo bo moral za dvajset dni v posteljo, da »i pozdravi dihalne organe. Osebne vesli POROČILI $0 SE: V Ljubljani: G. Bogomir CokoIJ in gdč. Manja Kočevarjeva. Čestitamo! UMRLI SOi V Ljubljani: Jerica Švajgerjeva; Tilka Po IJavCeva; Jernej Bizjak; Viktor Bogataj, trgo ▼je; Ivana Kahjanova; Marija Novfiakova; Centova; Marjana Florjančičeva, Nai e sožalje! vr,, .. I Popravil ftj je ovrafno ru-to in po- Klavdna, S spletkarskimi inscenacija- gledal na uro Pre7™rffli ^ mi in ovadbami nrelomitve zakonske j t; T7sr, . ko ^ i„„' - zvestobe ie Mesalina dosegla da se ie ■ om-.lv. »Orna Hollovi« ie .......................................... potuho izgovoril m srce mu je moč- neje zabilo. Kakor v snu je potem videl pred sel>oj ženo vitkega stasa, temnomodrih oči. ki so postale tedaj, ko se je razburila, črne in zdelo se mu je skoraj, da sliši njen mehki, božajoči glaa. Otna HoJlova je bila iena bogatega, že sivolasega tovarnarja. Rila je razvajenka. ki oo ji vsi zavidali njeno lepoto in bogastvo. Dragega Marehn ni vedel o njej. Marehn je vzel v roko cvetlico in ji odtegoval in prešteval cvetne liste, ko mlad zaljubljenec. Potem «e je spet RDotnnvl, kako čudovite oči ima Gina. Z njima je znala'dovolj zgovorno vprašati in odgovoriti, čeprav so njene ust. nice ostale neme. Ali je prav bral v njih: »Ugajaš mi!« Ko se je poslovil od družbe, mu je podala roko in dejala; »Obiščite nag kdaj, gospod Marehn!« Marehn je vedel, da je. uredril vse kupčije, vedel je pa tudi. da bi zaradi Gine ostal v mestu kolikor časa bi hotela. Živčno je stopal po sobi gori in doli in nri vedel, ali naj še nekoliko počaka, ali je že dovolj pozno za obiske. Naposled je odšel. Getrt ure nato je še stal v salonu HoUovih Ljubka sobarica z belim predpasnikom, ga je prosila, naj nekoliko oočak «. ker gospa še ni gotova z intrnjo toaleto. Marehn se je pogreznil v naslouinč in prižgal cigareto. Salon je bil velik, in okusno opremljen. Iz njega so vodila tri vrata. Po stenah «o visele razkošne umetniške slike in tla so bila pokrita z debelim’ preprogami. Zdajci je zaslišal Marehn poleg sebe veselo hihetanie." Obrnil se je, a ni- .................................... ni videl. Takoj nato je bohot kako se ie očitovala Mešalnima vla- že spet zaslišal, To pot je opazil, da Vinici i ločil od žene. ki ie bila nato no Klavdiievem ukazu izgnana iz Rima. Toda Vinieii se tudi potem ni uklonil Mesalini. zato ga ie zastrupila. Veliko hujši od tega prvega primera ie nien drugi, zakai žrtev nienih zapeljevani ie v niem postal nien lastni očim Apii Silan. Silan ie bil za časa cesaria Kaligule namestnik v Španih in poročen z Mesalinino mi-terio Lepido. Klavdij g« ie kot spretnega diplomata in res bistroumnega moža poklical na dvor v Rim. kier ie postal niegov svetovalec. In prav tega moža ie skušala Mesalina omrežiti s svoiimi mrežami. Sprva iih ie postavljala previdno, potem vedno boli rat-locno in nazadnie odkrilo, vendar brez uspeha. In ko ie spoznala da ie igro izgubila, ga ie sklenila uničiti. Prav nič se ni pri tem ozirala na to. da ie Apii Silan mož niene matere in torej nien lastni očim. Znova ie inscenirala zahrbtno igro. v kateri ie prikazala Silana kot spletkariš in zarotnika. Nien bebasti mož ii ie veriel. in nesrečni Silan ie izgubil glavo. V tretiem primeru ni bil obiekt nienih želia kak plemič ali državnik, ampak navadni plesalec Muest"r. tedni v Rimu splošno znan in zelo priljubljen mladenič. Mnesler ie dobro slutil, da utegne postati Mesalina njegova tragična usoda a ni imel ne poguma ne možnosti, da l»i se ie ubranil. In ko ie začutila, da bi p« ji le rad izmaknil, »a ie zadržala v svoiih prostorih na dvora tako rekoč kot jetnika. Ves Rim je vedel za to le Klavdii ne. Tako se ie potem moglo zgoditi, da ie občinstvo pri neki predstavi v gledališču vprašalo cesaria ki ie sedel v svoji loži. zakai Mnester ne nastopa več na odru. In Klavdii. ki ie ieclial. ie odgovoril: »Ne-ne-ne vem. Jaz ni-ni-nisem kriv. Pri me-moni ga-ga ni-ni-ni.< Vse gledališče se ie smeialo. Mnester pa ie nazadnie le izgubil glavo in odšel po poti vseh tistih, ki so padli Mesalini v roke. Ti trije primeri nai zadostujeio. darska oblast ob cesariu Klavdiju Za maščevanje nad tistimi- ki so Plene ljubezenske ponudbe odklanjali in za odstranievanie onih kafefih se ie naveličala. se ie posluževala vseh mogočih spletk ali na slučajnih priložnosti, Ena Talcih dobrodošlih priložnosti, fe bila zarota ki io ie bil v zvezi s še nekim prijateljem zasnoval Ka-mil. cesarski namestnik v Dalmaciii, proti imperatorju Klavdiiu. Kamil ie hotel odstraniti monarhijo in snet oklicati republiko uDaioč, da bo na ta način rešil Rim vedno večjega moralnega in splošnega propada. Toda bil ie izdan od svoiih voiakov. ki so se sredi korupcije in nropalosti počutili bolie kakor bi se v redu in zakoni-tosti. in moral ie pasti. Mesalina na ie vpletla v Kamilovo zaroto še cčio vrsto takih mož. ki iih ie hotela pokončati. čeprav v resnici niti vedeli niso za niene načrte. Izgubili so glave. Mesalini pa tudi vse to ni bilo dovolj. Prirejala ie bučne in pokvariene zabave, v katerih ie Često presilila celo preudarne žene d« so se izgubljale z drugimi moškimi, nekaikrati tudj ob navzočnosti njihovih lastnih mož. Prireiala ie dalie ljubezenske tekme za nagrade, v katerih ie sama nastopala sredi svoie družbe. Vse io se ie razvijalo v vedno boli neobrzdane orgiie. Nazadnie se ie izpoz.abila tako daleč da ie ponoči skrivaj zapuščala dvor. spremljana Ie.od svoiih naizyestejsili. tor preoblečena in pod imenom< Likislca nastopala v nnizlo-glasneišlh beznicah ter se celd prodajaln. Medtem ie pa doma puščala v zameno zase svoii služabnici Kleopatro in Kalpunijo. In tudi tedai bebasti Klavdii še nič ni vedel. Mešali, na ga ie znala vodno prepričati o tistem, kar ie sama hotela. Končno ie Mesalina segla še no nai-predrznejšem. Zahotelo »o ii ie Gaia Silija. ki je velial tedai v Rimu za najlepšega moškega. Prisilil« ga ie, da so io ločil od svoio žene. katero se debela zaveda pri oknu komaj opazno premika; Stopil je k oknu, odgrnil zaveso in potegni! izza nje ljubko svetlolaso dekletce, kakšnih polih let. Dekletce ge je branilo, rekoč: »Kadar ima mati obisk, ne smem v to sobo!« A lctjub temu je stopila izza zavese in radovedno motrila Marehna. »Njen otrok!« je šinilo Marehnu skozi možgane. Doslej n.i vedel, da ima otroka! Videl je, kako zaupno ga dekletce gleda. ».faz sem Lizzi Hollova,« se je otrok predstavil. »Mama še ne bo takoj prišla.« Marehn ji ni odgovoril. Čtuden občutek ga je obšel. Otrok ji ni dosti podoben. Nima njenih oči, prav tako ne las. Najbrž je bolj očetu podoben. Lizzj je bila najbrže začudena, da je obiskovalec ničesar ne odgoyori in ie zato začela kar sama od sebe krf.m-Ijafi. Pripovedovala je, kako rada trna očeta, kako se z njim ob večerih, ko se vrne iz tovarne, igra, kako zidata hiše iz tosa in kamenja, kako se igrata gledališče in naposled vprašala: »Zakaj pa nič ne govorite?« Marehn se je v zadregi nasmehnil: »Zato, ker tako lepo pripoveduješ, Lizzi.« Lizzi ga je prijazno pogledala. »Praviš, da se vsak večer igraš z očetom, ali se z materjo nikdar?« je oklevajoče vprašal Marehn. Dekletce je odkimalo in njene oči so se čudno zasvetile. Potem je povedala, d« matere nikdar ni doma, da je zmerom v družbi. Zalo zmerom ostane oče pri njej, sicer bi bila sama. Drugih otrok mali ne mara in ji ne dovoli, da bi se z njimi igrala. Pravi, da delajo preveč hrupa. Sicer pa tudj zmerom potno vstane, tako da navadno zmerom z očetom sama zajtrkujeta. Potem se pogovarjata, kako lepo bo v šoli, ko se bo učila z drugimi dekleti. Njen oče je res najboljši, kar si jih more misliti. Kupi je vse, kar koli st želi. Mala Lizzi je bila z dušo in telesom popolnoma vdana očeta. Ljubila je sa-nvo njega. Ne da bi jo Marehn kaj vprašal, je potem začela Lizzf dalie pripovedovati o materi. Dejala je, da mater navadno vidi šele pri kosilu, Vhžeo za vse srečnike* S pričujočo številko se konča tretje trimesečje. Zato prosimo cenj. naročnike, da obnove naročnino za prihodnje četrtletje v znesku L. 15.—. V ta namen prilagamo položnice. Vljudno Vas prosimo, poravnajte naročnino čimprej, da ne bo nerednosti v pošiljanju lista. Uprava Družinskega tednika pa še tedaj samo bežno. V njenem malem življenju je igral vlogo *amo oče. * Marehn je dekletce pobožal po laseh. rekoč: »Kako srečna ai. da imaš takšnega očeta! Koliko otrok si žele takšnega. Ali mu boš dejala, da ga pozdravljam, čeprav ga ne poznam? Ali «i boš zapomnila moje ime? Pišem Han« Marehn. Pozdravi tudi mater in ji reai, da je nisem mogel čakati, ker bj sicer zamudil vlak, ki odpelje opoldne. Povej ji, da sem prišel samo zato, da bi se poslovil od nje. Ali si boš vse to zapomnila?« Lizzi je resno prikimala in vse po vrsti ponovila. Marehn se je ganjen »klonil k Lizzi in jo poljubil na lice, rekoč: Dobro, da sem te srečal, drag! otrok! Ne morem tri povedali, kako važno je to bilo, in kako vesel sem, da sem te spoznal. Zdravstvu j in sporoči tako, kakor sem H dejal.« To rekši je Marehn jadrno odšel skozi vrata v predsob je in se od tod kakor tat splazil iz hiše. Na njegovem obrazu je igral zadovoljen nasmešek >Zan i m i vosti z vseh vetrov Pava »o Feničani prinesli v Egipt in šele od tam je po4em prišel v Evropo. V Siriji so pred nedavnim raziskovalci odkrili razvaline gledališča, katerega oder je bil 120 metrov dolg, in je bilo v njem prostora za nič manj ko 12.000 gledalcev. Neka Indijka, ki jo je napa.Jpl leopard, si je rešila življenje tako, da je hladnokrvno potisnila zveri roko do komolca v grlo. tako da je n,; mogla ugrizniti. K areči je še o pravem času prišla itnmpft tn jo rešila iz čudnega položaja, ne, da bj se ji kaj hudega pripetilo Kitovo telo je pokrito z 12 do 18 cm debelo kožo. Sipe postanejo v boju s »o v razmikom od jeze rdeče ko rak. Znanstveniki trdijo, da so potrebo-, vale ribe 5 milijonov let, da so «e naučile plavati. Vse dotlej so se namreč kratko in malo po tleh plazile. Lovci ua divjačino vedo povedati, da povzročajo hijene včasih smehu podobne glasove. To pa delajo zmerom takrat, kadar so jezne. Njihov smeh je zelo zoprn. Po ugotovitvi nekega grškega raziskovalca je flavta najstarejše glasbilo na svetu. Pred 2000 leti »o v Indiji poznali neko igro, ki zelo ei>ominja na šah. Usnjene Izdelke barvah« le s *ne-rialno barva ki usnio ne škoduj«. Rinke — Napoleonov tr* !WgJ OKRNJENI ROTSCHILD Pariški Rotschild po svoji prekanjenosti ni prav nič zaostajal zrn svojima istoimenskima sorodnikoma v Londonu in Frankfurtu, kadar je šlo za opeharjenje kakšnega vojvode, kralja ali celo samega papeža. Na njegovih menicah so se blestela najslovitejša imena njegovih sodobnikov. Rotschild je bil vselej tisti, ki je okanil svojega kupčijskega druga, čeprav mimogrede, da tega še sam ni opazil In vendar se je našel Človek, ki je na koncu koncev okanil tudi tega lisjaka. Bilo je lepega dne ■ proti večeru. Rotschild je sedel v svoji sobi, dobre volje in zadovoljen sam s seboj in svetom. Po opoldanski pojedini, ki se je zavlekla pozno v popoldne in kjer »o servirali nešteto čudovito dobrih in dragih jedi, je bil prijetno utrujen, toda njegov trgovski duh še vseeno ni miroval. In ko mu je prišel služabnik ponižno javit, da prosi zunaj neki siromašno oblečeni starček, da bi ga sprejel, jo velikodušno privolil. V sobo je stopil postaren, res skromno oblečen možiček. Globoko se je priklonil pred denarnim mogočnikom, nato pa izza oguljenega jopiča nekaj izvlekel in položil na mizo. Bil je čudovito lep starinski krožnik iz sčvrskega porcelana, na roko okrušen ia poslikan. Rotschildu so se razširile oči, ko je zagledal dragoceno umetnino. Starček, ki ga je lomil hud kašelj, jo pa dojal: »Ker sem slišal, da ste ljubitelj in občudovalec vsega lepega in ker vem, da bo moj porcelan, ta moj edini zaklad, v vaših rokah na varnem., sem vam prinesel tale krožnik na ogled. Doma imam še devetindvajset prav tako lepih, toda vsak je drugače okrašen in drug lepši od drugega. Rad bi vaiff jih podaril, da bi krasili vašo mizo, toda ker sem siromak, bi si izprosil samo eno nagrado: vsak mesec do konca mojih dni bi mi plačali slo frankov vzdrževaluine. da-bj mi ne bilo treba od gladu umreti. Bolan sem in star, saj ne bom več dolgo. Tako bom pa vedel, da bodo moji krožniki v dobrih rokah in bom mirnega srca umrl.« Rotschild je bil siromakove ponudbe zelo vesel. Sam pri sebi je na lihem že izračunal, koliko je vreden tako dragocen porcelan in v duhu je že videl lepe krožnike blesteti med srebrnino in svečami na svoji mizi. Videl je občudujočo in hkrati zavidne obraze svojih gostov in slišal njih pohvalne besede. Kor je bil rtivno dobre volje in velikodušno ubran, je odgovoril: »Ne le sto frankov, dve sto frankov ti bom vsak mesec do konca tvojih dni rad podaril y odškodnino za tvoj da r.< Siromak je bil zadovoljen in podpisala sta pogodbo. Drugj dan je Rot-schild že imel vseh trideset krožnikov, ki je bil vsak zase res umetnina, v rokah. Zgodilo se je, kakor je bil bogataš pričakoval. Na roko slikani, tenki krožniki iz sovrskega porcelana so zbujali zavist in občudovanje njegovih gostov. Krasili so mizo pri mnogih pojedinah, da, žal. premnogih, in vendar še niso bili plačani. Nečesa namreč prekanjeni Rotschild le ni bil pričakoval, to je siromakovega ozdravljenja. Siromaku je njegovih dve sto frgnkov očitno izredno dobro delo. Ne le, da' ni že drugi mesec umrl, temveč je bil vsak mesec okroglejši, bolj rdeč in bolj zdrav, Rotschild je bil silno jezen, videč, da ga je le naposled nekdo potegnil za nos. Dal je poklicati siromaka predse in mu izjavil, da mu ne bo ničesar več plačal. Možak — zdaj je bil že izredno čvrst in močan — mu je pa z zvočnim glasom odgovoril: »Prav, toda jaz imam vaš podpis. Tožil vas bom. Obljubili in podpisali sle mi, da mi boste plačevali rento dve sto frankov do konca mojih dni. pe tega ne boste storili, lw> vsakdo izvedel, da bogati Rotschild ne drži svoje besede in da njegov podpis ne velja iročenega groša. Tudi jaz sem vam imel sporočiti neko novico. Te dni se nameravam poročiti. Imeli boste čast s svojimi dve sto franki podpirati srečno družinico.« Kronisti ne poročajo, kaj je Rotschild odgovoril na tolikšno predrznost. Znano je. le, da je moral plačevati zapisano rento siromaku ne le do njegove smrti, temveč še po svoji smrti, zakaj na sodišču še danes lahko beremo pritožbe njegovih potomcev, ki niso bili nič. kaj veseli, ko jim je Rotšild med svojo zapuščino zapustit tud« to neprijetno dolžnost... vanjski gost. — Plačilo junaku, ske mere. Mlad doslej še Oblika os sko ime. ; nekdaj... pom etaži let« 1666. do čistega pometli vili U> njihovo delo temveč tudi pariški > marljive pometače svojo nekrivdo za obs ga. Fonetično: časovni Pravoslavna zadušnica Množinska oblika pon la. Števnik. — 6. Žei pravi jed za prebavo. Rokodelec. Predlog. — ptica. Kazalni zaimek. Moč yro»n«y«rja POROČNI OBRED V ujetništvu kitajskega razbojniškega poglavarja — Bolel no snajo molCali Pri raziskovanju gorskega greti ena TcJui-Shana na Kitajskem je šest raziskovalcev, med njimi pet Evropcev in en Japonec, padlo v roli e razbojniškemu poglavarju Liang-Tuna. Eden izmed raziskovalcev je Imel e seboj tudi svojo ženo', ki je bila izredno lepa. Razbojnik je s svojo ..četo prijahal prednje- in f-i vsakega posebej ogledal. -Posebno dolgo so njegove oči počivale na nfladi raziskovalk; in zdelo se je, da mu. ženska zelo ugaja. »Zakaj si nam prekrižal pol?« ga je vprašal Japonec Yamaoka. »To boš kaj kmalu izvedel,« je odvrnil razbojnik in okrog ust mu je zaigral smehljaj. »Naprt;j!« je po-tem napovedal. »Sledite mi, moji ujetniki »te!« 'F« rekšd, je pognal konja, raziskovalci so mu pa morali slediti. Stopali so po hribu navzdol in kmalu prišli v zaprto dolino. Razbojnik Liang-Tun se je uwtavil in zapovedal svojim ljudem, naj postavijo šotore in zakurijo ogenj. Potem je razjahal in sedel. L Hort, eden izmed raziskovalcev, se je sklonil k Yatnaoki in mu zašepetal na uho: »Pravkar sem ra zboj n ik e - prežt el. samo šestdeset jih je. Ali misliš, da jih n« bi mogla premagati?« »Molči!« ga je zavrnil Japonec, opa-cil je bil namreč, da ga KHajee napelo opazuje. Razbojniški poglavar je negibno sedel in porogljivo ae smehljaje motril svoje ujetnike. »Kaj prav za prav hočeš?« ga je predrzno vprašal raziskovalec Yama-oka. »Denar, veliko denarja!« mu je odgovoril razbojoiSki poglavar. »Deset tisoč zlatih kron potrebujem.« »Niti počenega groša ne boš dobil,« ga je zavrnil Japonec, »a boljši predlo« imam.« To rekši, je zgrabil mlado raziskovalko za roko in jo potisnil predse. Mlada Evropka se je tresla po vsem životu in mrzel pot ji je ob pogledu na Kttajčev miki pogled otopil na čelo. »Poglej to Seneko,« je dejal Y*mo-oka, »lepa je in kakor sem opazil, ti telo ugaja. Alj bi nam dal prostoM, če ti jo podarimo?« Haziskovalkin moi se je po teh besedah vrgel na Japonca, skušajo? braniti svojo Seno, a Yamaotai ga je • pestjo spretno podrl na tla. »Te ženske mi ne moreš podariti, ker je ie tako moja ujetnica,« oe je nasmehnil razbojnik. »Bedak,« mu je dejal Japonec. »Ni ie tvoja ujetnica. Preden boš namreč položni roko nanjo, bo mnrla. Samo če ti jo podarim, bo ostala živa.« »Dobro, sprejmem tvoj predlog,« »s je vdal poglavar in oči so mu zagorele. »Kdaj ml jo boš dal?« »Jutri zjutraj,« jo odločil Yamaoka. »Prej oe moraš t njo poročati, samo ▼ tem prkneru bo ostala živa. Takoj ob jmtmji zori pa lahko prineseš poročna darila.« Po teh besedah se je Japonec obrnil »n ni več spregovoril. Ostali raziskovalci so ohromeli od strebu stali poleg in niso mogli »pregovoriti niti hesedice. Raziskovalka je jokaje pokleknila k svojemu možu, ki je v omedlevici ležal na tleh. * Znočilo se je in napočila je nemirna no«. Sov« so vpile in netopirji so pošastno krožili nad glavami ujetnikov. Japonec je odšel od njih in se prikazal šele proti jutru. Ko je iutrnja *ora pordečila nebo, so se prikazali razbojnikovi služabniki in prinesli Japoncu poroflna darila: dragocen meč, pokrit s pajčolanom in izrezljano skrinjico. Japonec je vse troje sprejel, položil darove na tla in se za*ri v nebo. Potem je darove odnesel proti poglavarjevemu šotoru. Razbojnik ga je že pričakoval in Ya-maoka mu je darove polotil pred noge. Siang-Tun g* je porogljivo pogledal. potegnil meč iz nožnice in pre-trL'a>l pajčolan, potem je z dvignjenimi rokami odnesel skrinjico v šotor. •»Poročna svečanost se je začela.« je zašepetal Yamaoka svojim prestrašenim tovarišem. »Lezite na tla!« je potem zapovedal. »Ali se norčuješ?« se je razjezil eden izmed raziskovalcev in dvignil pest. Japonec je pa bliskovito poteenil revolver in ga naperil nanj, relkoč: »Lezi. sicer streljam!« Rf!Bi»kovalci so nato hoče? nočeV legli in Ynmaoka je zastrmel v razbojniškega poclavarja, kj je skrinjico dvignil nad ocnjišče in *e zatopil v molitev Zdaici 1e zamolklo počilo, ko da ™ se razklala velikanska skala, ves poglavarjev šotor je zaiel ogenj, poglavar a svoiinvi služahniki vred »e je pa razletel na drobne kose. »Na konie!« je zavpil Japonec. »(Trno!« Dvignil je napol omed'*jlo raz-ifkovalko na svojega konja, pomagal še drugim in zdirjal iz tabora. Čez eno uro je Yamaoka ustavil svoiega konia. skočil na tla. odvezal raziskovalko, kj )o je bil prej t jermeni privezal na konja, in dejal: »Zelo sem vas prest raSM. gospa AH mi morete oprostiti? Zdaj ste na vernem.« »Kdo nas je rešil?« je vprašala s trepetajočim glasom?« »Jaz,« je prostodušno priznal Ya-maoka, »prav za prav nas je rešilo praznoverje kitajskega poglavarja. Poznam nanvreč kitajske običaje in sem s pomočjo njih poglavarja prevaril. Kadar se hoče Kitajec poročiti s poročeno žensko, mora najprej dušo njenega mevža, za katero veruje, da j« zaprta v leseni skrinji, predati ognju. Jaz 6em v leseno skrinjo nasul nekoliko razstreliva,« se je nasmehnil Ya-maoka. »Ali zdaj razumete?« »Napak smo te obsodili,« eo vsa hkrati pristopili k Yamaoki raziskovalci. »Alj nam moreš oprostiti?« Se preden je mogel Japonec odgovoriti, je stopil predenj raziskovalki« mož ju dejal: »Samo tega ne razumem, zakaj nisi o prevari črhnil niti besedice in nam tako prihranil ves strah.« Japonec se je pa zvito nasmehnil, rekoč: »Svoje namere vam zato nisem zaupal, ker predobro poznam belce in vem, da ne znajo molčati. Čeprav bi vaše ustnice ostale zaprte, bd dovolj zgovorno govorile vaše oči. če bi vam torej V6e povedal, bi ostali mirnd in Liang-Tun, kj vas je ve« čas opazoval, hi podvomil v moje besede. Ko je pa videl vaš strah in nemir, je bil prepričan, da sem govoril resnico. Ali me zdaj razumete?« To rekši, se je zavihtel na konja in odjahal dalje, njegovi tovariši pa drug za drugim. — —- Ali se v telesu nabirajo vitamini? Dal Organizem je zmožen nabrati Bi vitaminov in si jih shraniti za daljšo doba Toko ostane vitamin A, ščitnik kožnega tkiva, v organizmu nedotaknjen mesee dni. Vitamin Bi, preprečevalec živčnih vnetij pa obstoji v telesu le malo časa. Narobe je pa vitamin Bt zelo obstojen in ostane v jetrih z« železno rezervo, če (boli človek ta kožnim ali živčnim vnetjem. Tudi vitamin D, ki preprečuje angle-Sko bolezen in vitamin rodovitnosti E, sta obstojna in ju organizem lahko hrani la posebno nujne priložnosti. Kamenje kot poslastica Jožef Koleider is Passaua, živeč red sto leti, je bil izreden požeruh. .Jed drugimi nenavadnimi »jedmi« je jedel tudi kamenje, usnje in klobučevino. Celo eesarska armada se ga je odkrižala, ker je pojedel več kakor osem moi hkrati. Kamenja si je privoščil še po vsem kosilu, trdeč, da je sicer lačen, ker so druge jedi »prelahke«. Možak je umrl v pozni starosti leta 1771. aa kapjo. »,Kakor bi iz rokava stresel^.* Prav gotovo ste ae že kdaj vprašali, odkod neki je prišla rečentea »kakor bi iz rokav* »tresel«. Saj vendar nimamo navade, da bi to ali ono stvar is rokava stresali. Rokave imamo dandanašnji zato, da nas grejejo .V.V.V/.VAV.V.V/.V.V.VV K Takole se nemška dekleta, ki se nameravajo izobraziti uče molsti brez krave. Na umelnem vimenu se uče prijemov, ki pri molži kravi ne delajo bolečin in tako pripravijo žival, da dri kar največ mleka. dli kvečjemu še za okras, ne pa, da bi v njih nosili eek> zalogo drobnjaki- Vendar ni bilo zmerom tako in zato ima tudi ta rečenica resnično podlaga V poznem srednjem veku je bila namreč moda, da so nosili gospodje ali dame zelo široke rokave. V ro-kavnikih so imeli — kakor mi zdaj v ročni torbici — vse tiste drobnjari-je, ki jih človek zmerom s seboj nosi. če je tedaj Človek potreboval to ali ono malenkost, je kratko in malo potresel rokav in že jo je imel pri roki. Brez ogljikove kisline bi bilo za 20° hladneje Količina ogljikove kisline v zraku odloča, da lahko sploh živimo in dihamo. V atmosferi znaša količina ogljikove kisline samo 0,03, in je torej zelo majhna, saj se je že skoraj približala »niču«. Če hi pa ta odstotek ogljikove kisline iz atmosfere izginil, bj se vso zemeljska površina ohladila za 20° in bi bilo življenja na semlji nemogoče. Tigrova brada kot nagrada V Koreji odlikujejo posebno zaslužne može za domovino z nekaj umetno spletenimi dlakami is tigrove brade. To je nedvomno najsvojevrstnejše vojaško odlikovanje na svetu. Črn dei V a-vgustu leta 1888. je v južni Afriki deževal črn dež, ki je vso pokrajino pokril z vodo, bolj podobno črnilu kakor dežju. Ta čudni pojav je bil poeledica drobnega kozmičnega železnega prahu, ki ae je v vodi raztopil. Podobno so na Kap-Yorku v Grenlandiji nekoč opazovali rdeč sneg, ki so ga pobarvale drobcene alge. Higiena Ko so pariški vse pariške ulice in očistili, so slavili to ne samo pesniki, temveč mestni svet, ki je nagradil s posebnimi Svizec skrbi za zimsko zalogo Mali svizec je izredno razumna žival Že poleti in v zgodnji jeseni si pripravlja vse potrebno za zimo in za svoje zimsko stanovanje. Tako »kosi« travo in jo »suši«, nato pa sam odvleče v svoj brlog. Travo »pokosi« tako, da jo spodje s 9vojimi izredno ostrimi zobčki. Nato jo »suši« in z gobčkom obrača. Večkrat se tudi s gobčkom prepriča, ali je že dovolj suha. In ko naposled ugotovi, da se je izpremenila v seno, jo z gobčkom po malem odnaša v svoje stanovanjce. Na svojem polju ne »me V O m V m • žita zeti V nekaterih krajih Nove Gvineje zelo časte pokojnikov spomin, -ato spoštujejo med drugimi tudi običaj, da na pokojnikovi njivi dedič leto dni nič ne seje in nič ne žanje, čeprav je njiva že bila prešla v njegovo last. Rastlina, ki se seli Če postane v rastlini »solaginelli-convulati«, rastoči v Južni Ameriki, podnebje prevroče in presuho, potegne korenine iz zemlje, se zvije in pusti, da jo odnese veter v lepše kraje. Tamkaj se spet odvije, požene korenine in se udomači. In e« ji pootane tudi tam prevroče, se na isti način preseli dalje. Križanka štev. 30 1 2346 0789 R jJW«iv#ic uiwvvuC r* —- W.WAVWAVAW.%V.%VA,MVM,A,.,MVAV.V. TRI omicE n narisala LMtoviki Terčkova Prišla je vafi. Nekega sesiri. Ko r~ iebi, ko r f I varo-t k pri 11 POMEN BESED . Vodoravno: 1. Gre h koncu. Vojaška hoja. — 2. Medmet. Grška črka. Pesnitev. — 3. Predlog. Denar. Veznik. — 4. Naslov Rousseaujevega spisa. Kratica na uradnih dopisih. — 5. Moderna valutna podlaga, ženito-— 6. Ustavlja konje. — 7. Kratica dolžin-dolgoprstnik. V Bo-grbu. — 8. Zemeljska se ni vnela. Glasbeni pojem, osebnega zaimka. — 9. Žen ime. Hoško ime. Navpično: 1. Starogrško mesto. — 2. Medmet. Puščavska posoda. Povratni zaimek. — 3. Kratica utežne enote. Umil si je roke, da dokaže za obsodbo nedolžne-časovni prislov. — 4. Očka. — 5. pomožnega glaco-6. Žensko ime. Pri-— 7. Medmet. 8. Nota. Lepa — 9. Prebivalec mesta pod 1. navpično. Rešitev križanke štev. 29 Vodoravno: 1. no; koline. — 2. eks: Doboj. — 3. kret; (raj. — 4. Daru-var. — 5. as: let; na. — 6. literat. — 7. Sap (smarje-Sap); cape. — 8. gosak; bor. — 9. amonij; ni. Navpično: 1. nekdaj; ga. — 2. okras; som. — 3. ser; laso. — 4. tulipan. — 5. od; vet. (veterinar); ki. — 6. Logatec. — 7. Ibar: Rab. — 8. noj; napon. — 9. ej; kateri. Nenavadne nagrade Leta 1896. je Japonska naročila ' Švici 18.00 žepnih ur, da jih bo namesto medalij razdelila tistim kom, ki so se v tedaj končani vojn posebno odlikovali po svojt hrabre sti in požrtvovalnosti. Vse za kruh s presnim maslom Izdajatelj nekega nemškega čašo pisa je leta 1905. ime' kai neuavadn-zamisel: svoj list je v nekaterih dne vih v tednu dal tiskati samo na en: strani, hkrati pa omenil v oglasnrn oddelku, da je storil to zato, da bot!'' imele gospodinje čist papir za zavijanje kruha, namazanega s presn>n maslom. Danes bi bile vsekako t* skrbi odveč... Kako sušimo britvice za britje? Sušenje ravnokar rabljene britvici za britje je bilo že od nekdaj pro blem, tudi še tisti čas, ko je bi'f britvic še na prebitek dobiti. Te'!-’ nam je bilo man j za obrabo rezila k;*-kor za obvarovanje blaga, na kate rem smo jih sušili. Oboie pa dosr žemo, če uporabimo za sušenje brit vic lastne prste. Pri tem sušenju moramo samo pa ! žiti, da se ne urežemo. Vendar t-nevarnost, če smo količkaj previdr ni velika. Britvice sušimo tako, d. potegnemo s palcem in kazalcem ne kajkrat vzdolž nje, vsakokrat si p vmes obrišemo prste v brisačo. Tak« se bo britvica imenitna posušil.' hkrati bo pa zavarovana s tenkim slo jem maščobe, ki jo bo dobila od ne še roke. nekako tako, kakor izdelo valci britvic zavarujejo nove britvirr s tenko prevleko maščobe proti rje ven ju. Riba z lastno lučjo V vzhodnoindijskih vodah živi riba. ki ima tako močno luč. da ne ugasne niti, če žival pogine. Prav zato uporabljajo ribiči v tistih morjih to ribo z velikim uspehom *a vabo pri lovu na ribe roparice. Kako mrzlo je na luni? Toplotna razlika med dnevom in nočjo je na mesecu vse večja kakor pri nas na zemlji. Mesee namreč nima atmosfere, niti morij in nobenih oblakov, ki bi urejevali toplotno razliko in jo ublaževali. Na luni trajata nož in dan polnili štirinajst dni. Z zelo občutljivimi pripravami so izmerili, da vlada na mesecu opoldne res huda vročina. Na?-toplomer bj na mesecu opoldne poskočil na več sto stopinj Celzija. Narobe pa doseže opolnoči mraz prav tako več sto stopinj Celzija pod ničlo. Kakor vidimo, življenje na luni bi bilo prav nič prijetno *a človeka, vajenega zmerne toplote naše majke zemlje. ( »tagini! Ti si krivo, do je moral r umreti, ker si ga pustil« samcgo. moreni te več irpeti. Proč!« Cepfov ie Sonja vedela, da ni ona ničesar Kriva, je ostala tiho. Le še pnkiat sc je od daleč ozrla po mrli-fu. Ubogi, revni stric Lojze! Zakaj jo K_ poslal proč! Da bi spal? Zdaj spi. ?daj spi za vedno. Kako je srečen. Ce bi mogla še sama tako zaspati in J**č več čutiti, nič več vedeti, nič več arpeii! Z njim je izgubila edinega človeka, ki ji je bil na vsem velikem svetu prijatelj in zaščitnik. Zdaj je vse dopolnjeno. Vendar ni slutila, kaj Vse ji teta in Vera še pripravljata. XXXI. Zdravnik je seveda mogel ugotoviti samo še smrt in izstaviti mrliški list. Lkjoiovil je, da je Lojzeta Breganta ?adela kap in izrazil prepričanje, da )° je povzročilo ali vsaj pospešilo razburjenje. Sprejela ga je Lydija sa-^a in dejala, da sta hči in nečaki-JV a tako potrli, da ne moreta z nikomer govoriti, kar se je zdelo zdravniku razumlivejše, kakor mir, s katerim je z njim razpravljala vdova. Pokojnika so položili na mrtvaški oder in ga potem pokopali v rodbinski grobnici Beauchampovih na gradu. Lydija je šla za krsto v grobnico med Sonjo m Vero in Sonja se je čudila, da se je vso pot opirala na njeno roko. Takoj po pogrebu je pa Lydiia spet poslala Sonjo v njeno sobo. Bregantova je spregovorila še nekaj besed z duhovnikom in nato dejala, kažoč za Sonjo: »Moja uboga hči je popolnoma str-ja zaradi očetove smrti in zelo se bojim, da ne bi ziolela. Pridi, Sonja, Poljubi velečastitemu roko!* Zadnje besede je rekla Veri in šele. »ato se je zavedalo, da je duhovnik njeno hčerko že večkrat videl, toda Zanesla se je na njeno veliko podobnost s Sonjo. Stari župnik tudi ni opazil zamenjave. In ko je odšel, je Lydija potegnila Vero še k najemniku in mu dejala: »Odslej boste pač morali razpravljati o vseh poslovnih zadevah z menoj. Toda zdaj bom morala na daljše Potovanje in me nekaj časa ne bo sem. Vendar upam, da bo med tem Časom vse v redu.« Najemnik je obljubil, da bo storil kar bo v njegovih močeh. Lydija pa je nadaljevala:-»Kočijo in konje bom spravila za ta čas pri vas, kajti služinčad moram žal odpustiti. Spremila bom svojo nečakinjo (namignila je na Vero) v-nje-no domovino, k njenemu očetu. V produ bo ostala samo Anetta z mo-io hčerka, za kat ene. zdravje se resno bojim. Smrt njenega očeta jo je tako potrla, da ne more z menoj. Oskrbite Anetti za časa moje nenavzočnosti vse,. kar bo potrebovala. Pred odhodom vas bom še obiskala, da se pogovoriva o podrobnostih« Najemnik je zadovoljno prikimal. Sc nikoli ni Bregantova govorila z njim toliko in tako prijazno. Vero in Sonjo je sicer večkrat videl, toda katera je Bregantova hči in katera nečakinja, stori mož kljub temu nikoli ni vedel. Lydija je bila zadovoljna. Začetek je bil ugoden. Po razgovoru z najemnikom je Ly-dija poklicala Antoinea, Jeanneo in kuharico ter jim sporočila, de so odpuščeni, rekoč: »Ker bomo zapustili grad, nam služinčad ni več potrebna. Zadostovala bo Anettu. ki bo ostala pri moji hčeri tako d«lgo, da se vrnem od svaka, ROMAN kateremu bom peljala svojo nečakinjo. Ker sem bila z vami zadovoljna, vam bom izročila priporočilo za moje prijatelje v Nantesu, ki vam bodo gotovo priskrbeli novo zaposlitev. Plačo dobite za tri mesece vnaprej, toda odpotovati morate že jutri zjutraj. Na postajo vas bo odpeljal najemnik. Antoine naj stopi k njemu in se o tem z njim dogovori!« Služinčad je bila s plačo in priporočili zadovoljna in naslednjega jutra je najemnik vse tri odpeljal na naj-bližnjo postajo. Lydija, Vera in Anetta so med tem še podrobneje prereše-tavale svoj načrt. Še tistega dne, ko je Lojze Bregant umrl, je Lydija napisala Franu Bregantu pismo: »Ljubi bratranec! Veselje zaradi tvojega pisma ie bilo zadnje, ki ga je doživel moj ljubljeni mož. Takoj, ko je prejel Tvoje pismo, s katerim kličeš Sonjo domov, je nenadoma umrl. Razumet boš, kako sem potrta. Tudi Sonjo je stričeva smrt hudo prizadela. Z veseljem sem pripravljena pripeljati Sonjo v Ljubljano, saj bi bilo tudi njej hudo, če bi se morala tako nenagloma ločiti od mene, čeprav hrepeni po domu. Srčno rada bi vzela s seboj tudi svojo hčer Vero, toda njeno razpoloženje je po izgubi očeta tako, da bo morala ostati doma. .Hvala Bogu, da bo ostala v oskrbi 'tako zveste ih dobre služabnice, kakor je naša Anetta, sicer se ne bi mogla ločiti od nje za delj časa. Tako bom mogla ostati nekaj časa nemoteno pri Sonji. Potovanje in bivanje pri Tebi mi bo v srečo, ker tu me vsaka stvar le preveč spominja na nepozabnega pokojnika! Cim bo pogreb končan, Ti bom še brzojavila, da boš vedel kdaj, prideva in naju boš mogel pričakati na postaji. S prisrčnimi pozdravi Tvoja sestrična Lydija.« Tako je bilo nazadnje vse pripravljeno za odhod Lydije in njene »neča-kiJtje«, ne da bi Sonja samo slutila, kaj se dogaja. Dekle je morala ostajati ves čas v svoji sobi, kamor ji je Anetta prinašala tudi hi ano. Samo k pogrebu jc še smela. Tudi tega ni vedela; da. ic ,služinčad odpuščena. Nekoliko ■lesno le te bilo maleri in hčeri, čeprav si tega nista priznali. Tesno jima je bilo pred mislijo, kako bo Fran Bregant sprejel »svojo hčer«. Čeprav je bila podobnost med obema velika in Čeprav Fran Bregant več ko štirinajst let ni videl Sonje, je bila vsa zamisel vendar smela in tvegana. Toda prav tisti dan, ko sta hoteli Lydija in Vera odpotovati, jc prispela nenadoma iz Ljubljane brzojavka, ki je sporočala, da je tudi Fran Bregant nenadoma umrl. Brzojavka se je glasila: »Fran Bregant davi umrl, zadet od srčne kapi. Vrnitev gospodične Sonje nujna. Sporočite brzojavno, kdaj more prispetil Prokurist Klemenčič.« Brzojavka je bila naslovljena še na Lozeta Breganta. To je dokazovalo, da Lydijino pismo ni več/ doseglo Frana Breganta in je ta umrl še preden je izvedel za bratrančevo smrt. »Zdaj je vsaka nevarnost odstranjena!« je veselo vzkliknila Lydiia. »Mirno se lahko polastiš dediščine, Vera!« »Da,« je odgovorila Vera. »Zdaj je vse v redu. Svojo vlogo bom dobro igrala. Strica Frana sem se nekoliko bala.« »Zdaj zavisi vse od tega, kako boš igrala svojo vlogo,« je rekla maii. »Tako nama tudi qe bo treba zadrževati se dolgo v dolgočasni Ljubljani. Dvignili bova potrebni denar in odšli. Podjetje naj dela naprej, dobiček pa terjaj sproti. Prokuristom reci, da si se tako privadila življenja v Franciji, da ne bi nikoli mogla živeti v Ljubljani. Odšli bova v Pariz in ne bo nama več treba varčevati. Od danes dalje si Sonja Bregant. Treba ti je, hvala Bogu, menjati samo krstno ime. Potne listine bova dobili brez težkoč. Kakšna je sreča, da nisi odšla nikoli v Pariz, kajti sicer bi te zdaj poznali tam kot Vero.« Potem sta poklicali Anetto in ji sporočili, da je tudi Fran Bregant mrtev. Anetta naj skrbno straži Sonjo kot jetnico, da ne bo mogla zapustili gradu. Nihče ne sme priti tja. Vrata iz parka morajo biti vedno zaklenjena. Sonja sme v park le za eno uro \sak dan, toda vedno pod Anettinim nadzorstvom. Cez visoke zidove ne more splezati,-in Anetta je bila še vedno piočna ženska, ki bi io mogla zadržati kakor ječar jetnika, ki hoče pobegniti. V primeru potrebe sme uporabiti tudi silo. Ce pa bo LJUBLJANA, VVoltova mirna, naj bo oskrbljena z vsem potrebnim. Lydija je obljubila Anetti tudi, da bo včasih obiskala grad in ji prinesla bogata darila. Da ne bo imela nepotrebnega dela, da naj po-zaklene vse nepotrebne sobe in druge prostore.,in tako tudi ne bo treba nobenih drugih služabnikov. ■ • XXXII. Sonja ni videla v listih dneh nikor gar razen Anette. Tudi teta in Vera se ji nista več pokazali, odkar je bil končan stričev pogreb. Prav nič ni vedela, kaj se okoli nje* dogaja. Prav nič ni slutila, da je njen oče mrtev, nien oče, ki je tako hrepenel po tem, da bi jo le enkrat še vidci. Šele potem ji je dejala Anetta, da ni na gradu več služinčadi, ker bosta Lydija in Vera odpotovali. »In kaj bo z menoj?« je začudeno vprašala Sonja. »To boste izvedeli od markize, ko bo čas,« je odgovorila služabnica in odšla. Sonja je bila v zadnjih dneh veliko premišljevala o sebi in je sklenila nazadnje soma pisati gospodu Franu Breganiu. Po kraikem preudarku je pismo tudi res napisala. Pisala mu ie, da ve za vse izdaje svojega položaja, in ker ni njegova hči, se zato odpoveduje tudi dediščini, ki ji je namenjena. Prosi ga le še to, da bi poskrbel, da bi mogla oditi z gradu Beauchampa in si kje najti primerno zaposlitev, ki ji bo omogočala življenje. Napisano pismo je potem izročila Anetti s prošnjo, naj ga izroči gospe l.ydiji, da ga odpošlje. Anetia je pismo vzela in ga odnesla gospodinji. Ta ga je raztrgala na drobne kose in naročila služabnici, naj reče Sonji, da ga bo odposlala, a bo še prej sama govorila z njo o tem. Anetta ji je takoj prihitela povedat Lydijin odgovor, in Sonja se je čudila, zakaj je stara služabnica postala naenkrat tako prijazna z njo, ko je po stričevi smrti pričakovala prav nasprotno. To, da je bila kakor jetnica navezana na svojo sobo, je niti ni čudilo ne vznemirjalo. Bila ie celo zadovoljna, da ji ni bilo treba prihajati v stik z Lydijo in Vero. Tako je napočil dan Lydijinega in Verinega odhoda. Zgodaj zjutraj je Breganiova prišla k Sonji. Bila je že oblečena za potovanje. »Prišla sem,« je rekla, »da se od tebe poslovim pred odpotovanjem. Ni bilo potrebno, da si pisala gospodu Franu Bregantu, ker mi je že-sorti sporočil, kaj naj se zgodi s teboj:« »Ali smem izvedeti, kaj je gospod Fran Bregant odločil?« je vprašala Sonja. »Zalo sem prišla, da ti sporočim,« ie rekla Bregantova. »Ostala boš še dalje tu. Anetta bo skrbela zate. Imela boš vse, kar boš potrebovala. Nepotrebne sobe bodo zaklenjene, da Anetta ne bo imela nepotrebnega dela. Oslala služinčad je bila odpuščena. Knjižnica ti je na razpolago. Tudi klavir imaš. Bili pa moraš Anetti brezpogojno pokorna. 2eliš' še česa?« »Mnogo rajši bi odšla z gradu,« j'e rekla Sonja, opogumljena po Lydiiint prijaznosti. »Hotela bi si sama služiti kruh. Po vsem, kar mi je Vera povedala, ne maram, da bi bila še dalje gospodu Franu Bregantu v breme.« »Ce si živela doslej od njegove mttosti; živiš lphko tudj' še dalje,« je odgovorila Bregantova. »Bodi zadovoljna, da boš tu oskrbljena do smrti.« »Do smrti?« je prestrašeno vzkliknila Sonja. »Ne, madame, tega ne hi mogla. Kaj naj počnem v lej samoti? Nobenega dela nimam in preponosna sem, da bi živela od miloščine. Terjam zato svojo lastno pot!« »Bodi zadovoljna, da si tu skrita pred svetom in te ni treba biti sram sramote rojstva!«, je s staro sovražnostjo dejala Bregantova in jo grozeče pogledala. »Zunaj bi s prslom kazali za teboj. Gospod Bregant noče, do bi se razvedelo o tej zadevi.« »Kaj morem za to, da sem bila nečastno rojena?« je vzkliknila Sonja, bleda ko stena. »To ničesar ne spremeni. Bodi vesela, da moreš ostati tu. Kaj bi zunaj? Ali bi si hotela najti moža? Noben poštenjak te ne bi vzel.« »Te sama vem. Ne mislim na nsoži-iev. Samo teh veai miloščine se kotu* osvoboditi.« »Neumnost! Ostala boš tu. kakor še določeno!« ^ »Sama tu z Anetto, ki me sovia-ži?« ie kriknila Sonja in pričela viti roke. »Anetia te ne sovraži več in tudi jaz ne. Fran Bregant ie razveljavil svojo prvotno oporoko. Ti nisi več njegova dedinja. To je postala Vera. Tako ni nobenega vzroka za sovraštvo. In zdaj me ne zadržuj več! Vračala se bom od časa do časa sem in takrat se bova mogli pogovoriti o vseh oslalih tvojih željah « Po teh besedah ie hotela Lydija oditi, toda Sonja ii ie zastavila pot in dejala odločno: »Prosim vas, predlagajte gospodu Bregantu, naj razveljavi ta svoja naročila v tistem smislu, kakor sem mu sama pisala) Jaz — jaz ne maram ostati tu.« »Ostala boš in boš poslušna!« je grozeče kriknila Bregantova. »Sicer bomo segli po drugih sredstvih!« Bregantova ie naglo odšla in Sonja je zgrožena strmela za njo, Kaj zdaj? Zavedala se je popolnoma razločno samo tega, da noče in ne more pod nobenim pogojem še dalje živeti na račun Frana Breganta. Rajši si poiščem mesto služkinje. Saj je vendar nihče ne more prisiliti, živeti tu. Ostati sama z Anetto? Nikoli! Toda kako naj odide od tod? Imela ni niti centa denarja. Trenutno ni videla nobene rešitve. Morija se bo Bregant le premislil, ko bp prejel njeno pismo? Da njeno pismo ni, bilo odposlano in da Fran Bregant sploh ne živi več, tega ni sluliia. Tako je ostala dolgo. Potem je stopila k oknu ip zaslišala ropot kočije. Io jo je vznemirilo. Ni se mogla vzdržali. Se enkrat mora govoriti z gospo. Planila ie k vratom. Ko jih ie pa hotela odpreti, je opazila, da so od zunaj zakleneina. Zgroženo je je obstala pred zaprtimi vrati. Kaj naj to pomeni? Zakaj so jo zaklenili? Pričela je tresti vrata, a niso se vdala. Nato je stekla k oknu in pričela na ves glas klicati Anelto. Toda ta je bila spremila kočijo do velikih vrat parka, da jih ie za odhajajočimi zaklenila in sc še zadnjič poslovila od »markize« in gospodične »Sonje«. Mahala ie še dolgo za njima, vsa mokra od solz, jn ko je kočija izginila po klancu, je z muko zaprla težka vrata, jih zaklenila, vzela ključ in se vrnila v graščino. ?.e spotoma je zaslišala Sonjine klice. Brž je nehala lokati. Ko se je. vrnila v grad, je/ najprej poiskala v. svojem skrivališču ključ Sonjine sobe. Tam je skrivala ključe ostalih Prostorov in zlasti še orodjarne, v kateri ie bila spravljena tudi edina grajska lestev, s katero bi Sonja edino mogla preplezati obzidie Ko ie prišla do jetnice, je ta še vedno stala ob oknu in klicala. »Kaj se je zgodilo?« je vprašala, ko je vstopila. »Cernu me kličelc? Tu sem.« »Zakaj ste me zaklenili?«, je vprašala v tihi grozi. »Zaklenili?« ie dejala sladko in se zasmejala. »Nikakor, sladka mojo gospodična Vera. Nihče vas ni zaklenil. Vrata so bila odprta« >^Ji res,« je vzkliknila Sonja. »Vrata so bila zaklenjena.« »Motili sle se, gospodična Vera « Dalje prihodnjik. G KULTURNI TEDNIK Salijev spev rodni zemlji Kot posebno kniiao bibliofilske knjižne tombole ie izdala Zimska pomoč Severina Saliin »Spev rodni zemlji« v opremi Bare Remfeve. Ta tisk, v velikem formatu na 20 straneh s platnicami brez napisa,, z eno celostransko ilustracijo. več vinietami in v dvobarvni izvedbi; ie služil pri knjižni tomboli tudi kot nekakšen tolažilni dobitek za one ki niso imeli sreč« z večjimi dobitki. Severin Šali. ki se ie že s svojima dvema dosedanjima pesniškima zbirkama uvrstil med vodilne slovensko pesnike, se ie v »Spevu rodni zemlji« poskusil v večii pesnitvi, ki ie v nekem oziru sorodna z Župančičevo »Dumo«, a ie od nie celPolno enotnost in ubranost. Zalo na £o nieni doli ponekod resnični biseri, ‘i apričuieio. da Šali stalno rase in "« ho Je rasel. r^esiiitev ie razdeljen* na net delu' '-acenja se z verzi: »Pozdrav-w*m je. zemlja -jn vračam se v tvoje ■rooie — ti dedov itokoinih stari. Častitljivi dom!« In temu domti pokoi-nih dedov so pesnik potem izpoveduje, z niim se pocovaria čustvuje in mo-drule. a polagoma čutimo, da se ta »dedov pokoinih stari, častitljivi tlom« Mri iz prvotne omejitve v celotno domovino. Vmes doživljamo trpljenja preteklosti in sedanjosti, a tudi jasna verovanja ;in svetla upania v bodočnost. ki tih pesnik sam napoveduje ob kopen: »Vzdih ie bil v pesmi — stok v zamrlem ihteniu — nai spremeni se v skriti preludii vstaieuiul« Tako moramo to novo Šalijevo pesnitev pozdraviti kot pomembno obogatitev naje lirike v letih grozot druge svetovne voine. Knjigoljubom bi pa bilo morda bolj ustreženo, če bi bila izdana v vsai polovico manjšem formatu. Ivan Pretteli: Na vakance. Med kniieaini. M iih ie Izdal«, Zimska pomoč za svoio knjižno tombolo. ie tudi novi. bibliofilski ponatis Pregljeve novele »Na vakance« posvečen pisateljevi šestdesetletnici iiviienia. V lepem formatu, na finem papiriu in' odlično natisnjena, ie ta kniiga ena nailepših v kolekciji. Posebna značilnost izdaie ie Pa še v tem. da ii ie napisat predgovor pisateliev sin nrof. Bogo Pregelj ilustriral io Pa drugi niegov sin. akad. slikar Marii Preeeli. V delu >Nn vakance« ie Ivan Pregelj opisal not študenta Kračmanovega Matije (pesnika Valievoa) iz Ljubljane na dom na Gorenjskem, kamor pride nrav v trenutku, ko leži’niegov oče na mrtvaškem odru. Snis ie tako po zamisli, ideologiji in stilu dokai značilen za Preglia vendar ni popolnoma razumljivo, zakai nai bi prav »Na vakance« reprezentirala pisatelia ot> njegovem jubileju, llustrariie Mariin ,Preglia &o v svojem postekspru-sionizmu. ki ie do neke mere soroden pisateljevemu baročnemu ekspresionizmu. prav posrečene. 7-animiv ie v svoii preprosti maniri tudi pisateljev portret na 7. ,<*trani. Poleg celostranskih ilustracij k ra se to lepo knjigo tudi inicialke io viniete. Velikonjev* anekdote. Kot svoio knjigo Za kniižno tombolo ie izdala Zimska pomoč poleer ie navedenih del, tudi pisatelia Narteia Velikonle knjigo anekdot. Pri nas Slovencih je bilo d osi e. i zbiranje anekdot skorai neznano delo. Zato ie bilo tudi že davno izgubljenega obilno dragocenega gradiva iz življenja naših znamenitih mož preteklosti. Da no bo popolnoma izgubljeno vsai iz življenja, ljudi polpreteklosti in sedanjosti skrbi prav pisatelj to knjige Zimske pomoči (16'2 etra nit, z velikim številom dal i-ših in krajših, sočnih in mani sočnih anekdot, katere uvaiaio »namesto uvoda« Velikonjevi lastni pripiski v obliki šaljivih poiasmil }„ opravičil, zakliučuieio Pa sklepna pojasnila zahvala sozbiralcem in posvetilo spominu Bevkove Micke — Velikonjeve matere. Pri zbiraniu in sestavlianiu teh anekdot se avtor l»i oziral samo na duhovite dogodivščine in odrezav-ščitie naših znamenitin ali splošno znanih osebnosti, marveč ie privzel v zbirko tudi anekdote mani znanih in nezuanih liudi. med katerimi zavze: maio nekai mesta tudi čisto splošno ljudske anekdote. Pa tudi pri znanih osebnostih in osebah pisatelj često ne navaia polneua imena in sicer zaradi »kraišania glagola«. Ce kdo tega ne razume, dobi poiasnilo na 9. »trani Anekdot. Kniiga ie prav čedno natisnjena in opremljena s pisateljevim portretom (karikaturo), ki ga ie narisal prof. Fr. Podrekar, in z vzorcem rokopisa uvodnih misli »Resnica«. Slovenska dela v l>rami. Za novo sezono ie napovedala ljubljanska Drama v svoiem repertoarnem načrtu samo tri slovenska dela: Ivana Cankarja dramo »Jakot) Ruda«. Otona Zupančiča tragedijo »Veronik^ Dege-niškat in Mariia Skalana dramo »September«. V Operi ni' zaenkrat' v repertoarnem načrtu nobene domače opere. in Zaklonišče vsak dan zračite! HUMOR lz otroških ust Oče: »Janezek, mati mi je povedala, da si bit ie spet poreden. Ali je to reš?« Nadobudni sinko: »Veš, očka. nekaj ti moram zaupati. Mati naju obeh 'prav nič ne mara. Mene zmerom tebi toži, tebe pa babici.« Zloben jezik . R*di pelje Bobija v svojo knjižnico. Ves ponosen mu razkazuje knjižne police, rekoč: »Te knjige imam že tri leta!« Bobi zamišljeno: »Ati ne bi bilo vendarle bolje, te bi jih le... vrnil?« Po ovinkih Tinko sedi v kinu. Pred njim se Šopiri mlada gospodična s klobukom, širokim kakor sončnik. Tinko kašlja, kiha, ko pa le nič ne pomaga, vpraša: »Gospodična, koliko pa stane takle klobuk?« Užaljeno odgovori, gledalka; »Kaj vam je pa to mar?« »Oprostite,« meni Tinko na moč vljudno, »kupil bi ga, da bi tudi jaz kaj videl od filma!« Med prijateljicami »To obleko sem si morala po centimetrih priboriti od moža.« »Sodec po dolžini je moral bit; boj prav kratek.« Pozna se Stanko sedi z dekletom, k! ga je pred nekaj dnevi spoznal, na samotni klopci. POboža jo po desnici iu pravi:' »Kje bi Bi bila pred enim tednom mislila, da boš sedela takole z menoj v mraku)..« »0, pač,« odgovori dekle. »Kako to. ljubica, saj me nisi niti še poznala?« »Tebe ne. pač pa sebe.« Dobesedno Gost; »Rad bi se kopal v vašem zalivu, če bi le zatrdno vedel, da v vodi ni morskih psov.« Lastnik hotela v tropih: »Bodite brez skrbi gospod, tam kjer so krokodili, ni nikoli morskih psov.« Težak problem Mihec in Markec 6e pretepata. »Joj, brata, pa tepeta se!« vzklikne njuna tet?. »No,« vpraša Mihec, »do tujih otrok morava biti prijazna, koga pa smeva potem prav za prav namlatiti?« Pozna ga »Ali me boš potem rajši imela, ž* So bom odkrižal vseh svojih slabih lastnosti?« »0, Tone, tujega človek« pa »e bi mogla ljiibiiik ! je poročil. Prvo jutro po poroki je na v«e zgodaj vetal zakuril, alku hal zajtrk in ga prinesel svoji ženici na posteljo. Mlada žena je bila te pozornost j zelo vesela in od samega vzhičenja ni vedela, kaj bi dejala. Mladi mož jo je pa ljubeznivo •vprašal: »Ali ai si vse, kar sem to jutro naredil, dobro zapomnila?«. Zenica je. vneto prikimala. »Dobro,« jo je pohvalil mož. »Tak« žetim, da meni vtuvko jutro poatreiei.« Red je pol Star pregovor ie to. toda resničen. R<'d ie v resnici pol življenja, in sicer prijetnejša polovica. Kako neprijetno in nepraktično ie živlienie v neredu, ve samo tisti, ki ie vaien reda. pa mora iz katerega koli vzroka živeti v neredu. V vojni se to pogosto zgodi. Okoliščine so tako nenavadne, da nas živlienie peha zdai sem zdai tja. toda povsod se moramo zadovoljiti sami s seboj in s svoio okolico. Ljudje, ki zmerom žive v neredu, reda ne poznajo, zato ga ne vedo ceniti. Takšni ljudje pa niso zadovoljni, niso mirni in niso srečni. Venomer nekaj iščejo. Venomer žive v strahu, ali niso morda česa izgubili ali založili. In tako zapravljajo po nepotrebnem dragoceno energijo, ki bi to lahko drugje s pridom in bolie uporabili. Nered žre živce, zato si moramo prizadevati da spravimo svoje živlienie in živlienie svojih dragih v smotrn red. Razdelimo si točno že zjutraj čas. opravke, posebna pota in vsa tista drobna dela ki iih moramo vsak dan izvršiti. Če imamo kakšen dan prav posebno dosti opravkov, si jih zapišimo na listič, nato Pa sproti črtaimo, kar smo že uredili. Tako bo mani priložnosti, da bi kaj pozabili, razen tega nas pa opravki tudi ne bodo preganjali. ker bomo imeli črno na belem zapisano, kai smo že storili in česa če ne. Simbol rednih ljudi ie zapisnica. ki v njo zapisujejo vse. kar morajo kupiti. urediti, plačati in narediti. Ni potrebno, da ie ta zapisnica velika, toda biti mora praktično urejena. Najboljši so posam 'uj listki, ki jih sicer obremenjevalo njegov spomin. Če opravek v redu opraviš, ga pre-, črtaš. Vsak večer ie treba vse nepre-črtane opravke prepisati na nov list.1 stari list pa zavreči. Takšna zapisnica res zelo razbremeni živce in spomin, toda nekoliko nerodno ie. če po nesreči še uio izgubiš. Podoben si novorojenčku, ki ga ie po pomoti nekdo pustil na dežju. Gospodinja mora paziti, da vzdržuje red tudi doma. v stanovanju, pri kuhi in gospodinjstvu, še posebno Pa pri otrocih. Zavedati se mora. da bo vsari družina neurejena, če sama ne bo’ redna. Zato ie treba v kuhinji vsako stvar takoj vrniti lta tisto mesto, kamor spada, da io nikoli po nepotrebnem ne iščemo. Zato morajo biti zajtrk. kosilo in večerja vsak dan ob isti uri. pa če se zdi to še tako težko. Zato ie treba posodo takoj oo hranitvi pomiti, stanovanje na že rano zjutraj pospraviti. »Železen red' ie red brez fantazije, ie pust dolgočasen red. Takšnega reda nikomur ne priporočam, zakaj ta izpodkopava živce še boli kakor še tako divji nered. Takšen red vlada v nekaterih meščanskih hišah in ie čisto nepotreben in zdravju, posebno pa Se otroškemu zdraviu. škodljiv. Tak red uči. da ne smeš s čevlji v sobo. ker ie krema za narkele draga, tak rc» zahteva od človeka nešteto drobnih nesmiselnosti, ki niso upravičene s kakšnim pametnim vzrokom. Če lcie. ie ,torej med »železnim redom-! in divjim neredom priporočljiva zmerna, srednja pot. Tisti, ki bodo oo zatikaš ali Pa izi *. kadar ie po- I njej korakali, bodo živeli zadovoljno, trebno. Na to listke si človek zapiše zavedajoč se, da so doznali veliko živ-trse. kar si mora zapomniti in kar bi lljenisko modrost. S. J svojim vedenjem, da nima potrebno higiene. Ker ga je mati že od najnež-nejše dobe preredkokdaj umivala i* kopala, tega ni navajen in mu je vsako umivanje zoprno. Nekateri starokopitneži trdijo. <1* otrok ni dvoživka, zato ni potreba*, da bi ga stalno umivali. Po svoje imajo prav, toda pozabljajo tudi, da otrok ni krt in da torej ni dobro zanj. če j* ves pokrit s prstjo kar več dni zapored. Res je, da otroci sami instinktivno čutijo, kaj jim prija in kaj ne. Ta instinkt jim tudi pravi, da je topla voda prijetna, mrzla pa zoprna, zato se otroci mrzle vode tako otepavajo. In prav imajo. Skrbet; je treba tudi, da si pričn« otrok že od najnežnejše dobe sam čistiti zobe. Zobne ščetke se pa otroci pogosto silno boje. To bojazen je treba obiti. Kupimo otroku zobno ščetk® živahne barve, tisto pač, ki si jo otrok sam izbere. Otroka ne silimo k umivanju zob, pač ga pa premotimo z zvijačo. Sami si redno umivajmo zobe in pri tem ljubeznivo povabimo otrok*, naj še on poskusi. Nekatere mamice se izgovarjajo, da za umivanje in kopel otrok nikoli ni časa. Res je pri družinah z več otroki hudo, toda tudi tu se z dobro volja premoste vse navidezne težave. Starejši naj bodo dober zgled mlajšim; umivajo in oblačijo naj mlajše, dokler se ti sami ne bodo naučili tudi v tem pogledu samostojnosti. Nahod pri dojenčku Že za odraslega človeka ie nahod nppriietna in nerodna zadeva. Sicer m resna bolezen, vendar človeku izčrpa energijo in ga oslabi. Nič kaj prijetno ni nositi s seboj tucata ali še več robcev, se vsekovati, da imaš kar rdeč nos in kihati, da ti solze silijo v oči. Ce ie nahod za odraslega človeka samo nevšečnost, ie za dojenčka prava nevarnost. Dojenček dobi navadno nahod od starejših ljudi. Le redkokdaj se tako zelo prehladi, da bi dobil od tega nahod, Nahod ie namreč nalezljiva bolezen. ki io prenašamo s kašljanjem in kihanjem, torej s kapljično infekcijo. Vsaka mati naj torei skrbno pazi, da ne bo dihala v svojega dojenčka preblizu ali pa Celo kihala in kašljala vanj. Če ima slučajno nahod, naj Modni salon „Maida" Bežigrad — Podmilščakova 37 litielujem plašče, koUunic, obleke ter prenavljam vitakovratna oblačila, prvovrstna istlelava. si pred usta in nos zaveže svež, čist robec, ki bo branil klicam da ne bodo pršele do otroka. Prav tako ie treba biti dosleden s tuiini ljudmi, z vsemi tistimi dobrimi tetkami in strički, ki otroku prav nič ne koristijo, le bolezen mu prinašajo, če ga prijemljejo za ročice, čivkajo vanj ali ga celo poliubuieio. S tem mu preneso nahod, če ne še kakšno drugo, nevarnejšo bolezen. Vsakdo bi namreč moral vedeti, da nosi v ustni in nosni, pa tudi Srelni votlini koristne in škodljive bakterije. Med temi bakterijami utegnejo biti takšne, ki prenašajo otroške bolezni, ki na torej za odraslega človeka niso nevarne in mirno počivajo v naših ustih. Brž ko pa pridejo te bakterije do otročička, mu utegnejo škodovati, če ni ravno tisti čas tako odporen, da bi infekcijo prebolel. Na ta način dobi torei dojenček nahod. Čeprav se čudno sliši, vendar ie res, da je nahod za dojenčka, posebno pa za novorojenčka ali nedo-rioščka smrtnonevarna bolezen. Zakaj? Otrok ima tako majhen nosek, tako ozke nosne prekate, da mu že malo nabrekla sluznica zamaši nosek. Posledica tega ie, da otrok težko diha. Ce odrasel človek nekoliko teže diha. ni posebne škode, ker vseeno lahko ie ali pije, Doienčeek pa sesa. Pri sesanju ima ustka hermetično zaprta in mora imeti torei prost nosek za dihanje. Če ima nahod, pa ima zamašen nos in težko pije. Zato se jezi se ne napije do sitega, slabo spi in hujša, posebno če nahod dolgo traja. mehkega, belega robčka, namažemo z vazelino in mu odstranimo sluz in »mucke«, dokler se ne orirasteio nosnice. Tudi okrog noska namažemo vsa rdeča mesta z borovo vazelino, da zaceli ranice. Ko ima otrok nahod, ga moramo nekoliko bolj zaviti in pa paziti pred prepihom, ker je manj odpornejši kakor sicer. Vsem tistim pa, ki se hočejo preveč približati otroku, ie treba zlepa dopovedati, kako zelo ie to za otroka nevarno in škodljivo, dokler ne prekorači prvih deset mesecev. ŽENSKI RAZGOVORI KRZNENE PLAŠČE lisičje boe, dobro ohranjene, kupuje Krznarstvo Rot, Mestni trg 5 Sprejem samo dopoldne. Vhod skozi vežo S tem izgublja odpornost in postane občutljivejši za druge infekcije. _ Nahod pa seže lahko tudi niže in tako obstoji nevarnost, da dobi otrok vnetje v grlu ali tudi pljučnico. Kakor vidimo, nahod res ni tako nedolžna bolezen, kakor se_ zdi na prvi pogled. Nevarnosti pa še ni konec. Otrok, ki ie nahoden. le moker okrog noska in v njem, narede s drobne, s prostim očesom komaj vidne razpokline in ranice, iz katerih se lahko razvije šen. Ta ie pa za dojenca še nevarnejši od vnetja v grlu. Nahoda ne moremo zdraviti, ker zdravil zanj ni, če ga dojenec enkrat preboli, ie zanj drugič odpornejši. I-ahko pa otroku bolezen olajšamo s tem, da mu čistimo nosek z borovo vazelino. In sicer zasukamo vogal Gospodična A. Z. iz Ljubljane. Pravite, da so vam začeli lasje zaradi prepogostnega trajnega kodranja izpadati in si jih zato niste več kodrali, temveč samo navijali na papi-lote. Ker ste pa lase pri tem morali stalno močiti, vara le še bolj izpadajo. Vašim lasem je nujno potrebna ščetka. Samo z njo si boste lasišče pozdravili in dosegli, da se vam bodo lasje spet zgostili, Naredite takole: vsak večer si lase oščetkajte ravno v nasprotno smer, kakor navadno leže. To ščetkanje mora biti temeljito in naj traja kakšnih deset minut. Nikar se ne prestrašite, če se bo v prvih dneh nabralo v ščetki mnogo odpadlih las, Ti lasje bi tako in tako odpadli in jih niste izruvali s ščetko. Potem ko ste dovršili to koristno masažo, si konce las namočite z briljantino, ki jo dobite v vsaki drogeriji, nato si jih pa navijte na papilote. Tako vam bodo kodri še bolj prijeli, ko če bi lase močili z vodo, in končki las si bodo opomogli, ker jih bo briljantina namastila. Če mogoče si lase navijajte na yapilote samo vsak drugi večer. Upam, da boste že čez nekaj tednov lahko ugotovili, da so se lasje zgostili. Gospa B. L. iz Ljubljane. Tožite, da imate zelo občutljive oči, ki vam ob najmanjši spremembi temperature zatečejo in pordeče. Poskušali ste z izpiranjem, a ni nič pomagalo. V vašem primeru je nujno potrebno, da povprašate za svet očesnega zdravnika, ki vam bo edino lahko pravilno svetoval. Oči so zelo občutljiv organ in jih zato ni moči zdraviti, če ne veste pravega vzroka njihovi bolezni. Gospa C. G. iz Ljubljane. Vprašujete, kakšna je prav za prav razlika med mastno in dnevno kremo in kako je treba obe uporabljati. Mastna krema kožo čisti, gladi, pomlajuje in hrani. V kožo jo je treba vtreti tako, da se s končki prsov narahlo udarjamo. Čez približno pet minut moramo kremo, ki jo koža ni vsrkala in je torej odveč, odstraniti z vato. Dnevna krema kožo varuje pred škodljivimi zunanjimi vplivi in jo polepšuje. Navadno se dnevna krema zelo hitro vleze v kožo, vendar moramo tudi v tem primeru preostalo kremo, ki jo koža ni vsrkala, odstraniti z vato. Crt tr']e model: tu ruaoi icrečno ca »Družinski tednik« to niso bili ie objavljeni) Tudi naša dekletca se bodo za jesen na novo oblekla. In če plašček ali jopica ne bosta čislo nova, femveč samo prenarejena in prenovljena, veselje ne bo nič manjše. Gornja slika nam kaže tri ljubka jesenska oblačilca za doraščajoča dekleta. Prvi je tričeirtinski plašček, ki smo ga prenaredili iz starega kostima. Sedelce in žepi so ostali v barvi krila, vse drugo je pa novo in enobarvno. — Drugi plašček je prav tako iz starega prenarejen. Vstavek je iz živo kockastega blaga in poživlja tudi podlogo kapuce. — Tretji plašček je izrazito športen. Ukrojen je preprosto, krasijo ga zanimivo sedelce, moderen ovratnik in globoko vrezani žepi. Nowea moda — praktična moda Lahko bi io krstili tudi »športna moda«. Poudarja povsod tisto, kar ima pametni smisel in je zato tudi lepo. Njega dni so ženske vse premalo gledale na zdravje in praktičnost in so bile prav zato pogosto pomanjkljivo oblečene. Njega dni so se ženske oblačile ne zase. ne za svoje može ali svoje zaročence, temveč za druge ženske, da bi jih zavidale. Danes se pa ženska oblači zase, ne zato, da bi bila moderna, temveč zato, da bi bila čedno oblečena, hkrati pa na toplem in na suhem. Simbol nekdanje mode so bile ten-čične nogavice. Tenčične nogavice so 'M M jc: ji DARMOL najboljša odvajalno sredstvo imele svoje prednosti, pa tudi svoje napake. Res so žensko nogo naredile vitkejšo, mikavnejšo in zanimivo, toda ženskim rokam in ženskim očem so prizadejale mnogo dolgih in neprijetnih ur. Simbol tenčične nogavice je bilo namreč krpanje. Krpati smo morale podplate in Dete, tako imenovane »mašine« — ženske, ki so nosile tenčične nogavice, že vedo. kai to pomeni — so nam pa krpali po posebnih krpalnicah. Te krpalnice kajpak dandanes še delajo, toda prej ali slej bodo mo- Ali ste se že zanimali, kje se nahaja v vašem okraju zbirališče za oškodovance po letalskem napadu? Storite to takoj! Na ta zbira lišča se bodo morali javiti vsi oškodovanci. Tu bodo dobili nakazila za hrano In stanova nje ter vsa nadaljnja navodila. rale delo ustaviti, če ne bo več ten-čičnih nogavic. Ker ie pa ženska rada kdaj pa kdaj tudi bolj lepa kakor praktična, je v nas želja za temi nogavicami še zmerom vsa živa. kljub krpanju, kljub »mašinam« in krpalni-cam. Da, ni dolgo tega, ker mi ie neka bistra glavica svetovala, hai napišem, da bi bilo za ženske primernejše, če bi dobile vsak mesec namesto cigaret dva para svilenih nogavic. tako trpežnih in lepih, kakor so bile njega dni. Nu. upoštevati morate, da nisva ne tista bistra glavica, ne jaz kadilki. Zato sva pa občudovalki lepih nogavic, kakor naibrže vsaka pristna ženska. Razmere so naiu pa prisilile, da sva se vneli tudi za tako imenovano »praktično modo«, ki ima vse mogoče dobre plati. Ni draga, zadostiš ii, če imaš navadno tekstilno nakaznico, zaradi nje ni treba kupovati na »črni borzi«, skratka, res praktična moda je. Kaj nas pa ta praktična moda uči? Da k plašču nosimo kapuco, ki ie kai prijetna, če dežuje in če ntmarao dežnika pri roki. Da se debele, grobo pletene nogavice k športnemu kostimu ali plašču prav tako podajo kakor včasih svilene, razen tega pa suhe noge narede še lepše in mičnei-še. Da si pomagamo pri oblekah, če imamo premalo blaga, tudi s pletenjem in dosežemo s tem celo lepši učinek, kakor sicer. »Športna moda« se vnema razen tega za vse, kar ie solidno. Solidno mora biti blago, kroj mora biti preprost, da ne pride prehitro iz mode. solidna mora biti šivilja, ki nam šiva- to se pravi, ne sme biti predraga. Nova moda ni toliko všeč ženskam, kakor moškim. V niei moški naposled, naposled po dolgih letih vidijo tisto, o čemer' so njega dni sanjarili: klobuke, ki so v resnici klobuki, ne pa sračja gnezda, čevlje, ki so v resnici čevlji in ne čudni nestvori, obleko, ki ie obleka in ne »cuniica«. Kakor koli že. za zdai se moramo sprijazniti s praktično modo, če hočemo ali ne. In ker ie to višia sila, poskrbimo, da nam bo delala kar nal-manj skrbi in preglavic. Napake v stanovanju Danes ie že tako. da se moramo za« dovoliiti s tistim stanovanjem, ki sm» ga imeli ob pričetku voine in še veseli moramo biti. da imamo streho nad glavo. Vendar to še ne pomeni, da si ne bi mogli stanovanja* urediti tako. da bi se v njem kar najbolje počutili. Če se vam zdi. da so prostori v vašem stanovanju preveliki, predvsem pa previsoki, pobarvajte strop v temnejši barvi kakor so stene. Tako sa bo zdel stron težji in prostor bo dobil prava razmerja. V sobi. kier preživiš ves dan. lahka tudi opneš stene s poceni tapetnim papirjem ali blagom do polovice in pbiješ z leseno letvico. Zgodi se pa tudi. da se moraš zadovoljiti z zelo majhnim prostorom, tako da se s prsti tako rekoč iahk« že stropa dotakneš. Če hočeš tak prostor vsaj na oko povečati, pobarvaj celega — strop in stene — z enobarvno svetlo harvo. ne belo. temveč ’ reniasto. Razen tega obesi v takšni sobi slike nekoliko niže kakor običajno, tako d« jih sede lahko udobno opazuješ sol)« )a razsvetli tako. da bo dobro osvet-ien tudi strop, kar pomeni da svetilko namesti čim više iu čini bliže stropa. Higiena pri otrocih Nekatere matere potrošijo za obleko | da bi ga kopali večkrat. Njega dni je svojih ljubljenčkov zelo veliko denar-1 bilo laze, ker je bdo več tople vode. ja. medtem ko pri tem zanemarjajo njihovo telesno nego. Dokler je otrok dojenček, ima po navadi kar dobro nego. Vse knjige o negi in vzgoji otrok namreč poudarjajo, da je treba dojenčka vsak dan ali vsaj drugi dan kopati, zato se matere po tem po navadi ravnajo. Komaj se pa otrok skobaca na svoje nožiče, matj pozabi, da ga je kdaj tolikokrat kopala in ga zanemari. Tak otrok pa zaradi umazanije še bolj trpi, ker se plazi po umazanih tleh, ker se igra po pralni in blatu in se zato tudi bolj umaže kakor dojenec, ki leži noč in dan v čisti posteljici. Otrok se mora vsaj vsak teden kopati, če nam že razmere ne dopuščajo, več kurjave in tudi več udobja. Razen tega moramo upoštevati, da nima vsaka družina kopalnice iUvda danes še čipkasto kad težko kupiš. Vsekako si pa lahko nabaviš velik škaf. ki v njem otroka stojč — če ne gre drugače — očistiš od nog do glave. Obraz umivajmo otroku zmerom posebej, in sicer zaradi oči. Nalo otroka namilimo, postavimo v vodo in oplak nemo. Ce je otrok že sam dovolj velik mu kupimo pisano gobo, pa se bo sam rad umival. Gotovo je že vsaka izmed vas videla otroka, ki se je vode — tudi toplo — z vsemi štirimi otepaval in pri toni rjovel iz vsega grla, kakor bi ga mat na meli drla. Tale otrok dokazuje Porabni nasveti B Igralne kvarte se zelo hitro umažejo. Očistite jih najlaže z navadno soljo, in sicer tako, da nekoliko sol; natresete na suho krpo in z njo kvarte dobro odrgnete. Umazane rjave čevlje, ki se nočejo več 6vetiti, najprej očistile s trdo ščetko, potom jih pa temeljito zdrgnita s svežo čebulo in nato izbrišite * mehko krpo. Šele potem jih namažite b čistilom za čevlje. Ce strižete * obleke gumbe, se vam lahko pripeti, da odrežete poleg gum- ba tudi nekoliko blaga. To preprečite, če med gumb in blago vtaknete vilice io šele potem odrežete gumb. Rdeče, črno in rožnato blago osvežimo, če ga operemo v vodi, ki smo ji pridali pest soli. Vsako sočivje bo hitreje kuhano, 6« ga pred kuho namakale v nirzli vodi. Ge se jabolku ne dajo lupiti, jili položile za eno ali dve minuti v vrelo vodo. Potoni jih boste lahko olupiti kakor krompir. Ge se vam utrga zanka na nogavici v službi in nimate pri roki šivanke in sukanca, pomažite odtrgano zanko • klejem, pa se bo ustavila. Klej ima še to prednost, da pri pranju takoj izgine in ne ostane na nogavici madei. OBVESTILA -ŽEGOZE" zadruge malih gospodarjev Kaslriranie kuncev. 3 do 4 mesec« starih, opravljamo vsak ponedeljek, sredo in petek ob 15. uri popoldne. Nasveti za malo gospodarstvo v po* letin, ie naslov novi ilustrirani revin. ki ie izšla v založbi Zveze društev Mali gospodar. Cena ie 6 lir za komad-Člani društva in fltdruge so prejeli revijo brezplačno. Revija obsega zbrana strokovna navodila iz vseh C a no« malega gospodarstva in so za danasnia čase naravnost nujno potrebna vsa* kemu rejcu malih živali. 11 ir'aSIiS’-""Si° ffiSEi