GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO H J i GLAS CENA 39.000 din - LETO XLII - št. 97 Kranj, torek, 19. decembra 1989 str. 13 Razmer ni mogoče urejati s silo str. 7 Vsi častilci Talije Severjevi nagrajenci Škofja Loka - Sklad Staneta Severja že devetnajst let. ohranja izročilo velikega slovenskega igralca Staneta Severja. V dveh desetletjih je 92 igralcev, tako poklicnih kot amaterskih in tudi študentov igre, prejelo Severjevo nagrado. Tako je bilo tudi v nedeljo zvečer v dvorani Loškega odra, ko so Severjeve nagrade za igralske stvaritve prejeli Olga Kac-jan, Janez Škof, Srečko Centrih ter Lučka Počkaj in Ksenija Mišic - nagrajenci, ki jih je žirija izbrala izmed sedemnajstih predlogov za nagrade. Nagrajencem in vsem drugim častilcem igralske umetnosti, ki so skoraj napolnili loško dvorano, so zaigrali Villonov Veliki testament Talijini ljubitelji Kiesel-steinski iz Kranja. - L. M. - Foto: Franc Perdan Premier Ante Marković spregovoril v Zvezni skupščini Konvertibilni dinar Kranj, 18. decembra - Tridnevno, maratonsko zasedanje je skupščina Jugoslavije (vmes se bodo sestale skupščine federalnih enot) danes ob 15.30 začela z Markovićevim govorom, ki sta ga prenašala radio in televizija. Do zaključka redakcije nam je uspelo vsaj deloma prisluhniti govoru predsednika Anteja Markovića, vsi skupaj smo ga seveda nestrpno pričakovali, saj se je vladi prvič posrečilo paket ukrepov za znižanje inflacije obdržati v popolni tajnosti. Premier Markovič je uvodoma dejal, da po devetih mesecih dela nima nobenega razloga, da bi spremenil svoja stališča, ki jih je povedal ob izvolitvi. Takrat je dejal, da je za izhod iz krize potrebna izgradnja novega socializma in da zaradi težkega bremena, notranjega in zunanjega, ni mogoč čez noč, temveč bomo potrebovali 4 do 5 let, plačati pa bomo morali svojo ceno. Gorenjska opozicija se krepi Strah pred pastmi Kranj, 16. decembra - Ker spomladanske volitve niso več daleč, postaja na gorenjskem političnem zemljevidu vse bolj živah-, no in zanimivo: poleg klasičnih (političnih) organizacij, ki se s prenavljanjem (in tudi prevzemanjem opozicijskih idej) želijo obdržati ne le na zemljevidu, ampak na oblasti, se množijo'in krepijo tudi razne alternativne zveze. Združena gorenjska opozicija, v kateri naj bi bile po vzoru republiškega Demosa regijske organizacije Slovenske demokratične zveze, Slovenskih krščanskih demokratov, Socialdemokratske zveze (morda pa tudi kmečke zveze, zelenih in še katere-organizacije), je pred formalno ustanovitvijo. V škofjeloški občini se je takšna opozicija že oblikovala in se redno sestaja vsako nedeljo, v kranjski, kjer naj bi v Demosu enakopravno sodelovali tudi kmetje in nova zveza kranjskih obrtnikov, pa se tudi že oblikuje. Socialdemokrati, zbrani iz vseh gorenjskih občin, so v soboto ustanovili Socialdemokratsko zvezo Slovenije za Gorenjsko (in za predsednika izvolili Branka Grim-sa iz Kranja), v Kranju naj bi danes ustanovili podružnico Slovenske demokratične zveze, politično "vrenje" pa po škofjeloški in kranjski občini zajema že tudi radovljiško in delno jeseniško... Odkar je vsem postalo jasno, da se opozicija ne prizadeva le za nadzor nad oblastjo, ampak predvsem za udeležbo pri oblasti, je osrednje vprašanje, kako zagotoviti pravične volitve. Gorenjsko opozicijo najbolj skrbi, da bi jim sedanja oblast pri tem ne nastavila kakšnih pasti, pa tudi to, da sredstva javnega obveščanja ne bi omogočala vsem strankam enakih možnosti za predvolilni boj in za predstavitev kandidatov. C. Zaplotnik Prihodnje leto bo usodnega pomena za izhod iz krize, saj naj bi dinarju vrnili ugled. Markovič je napovedal denominacijo dinarja od dosedanjih 10.000 na 1 konvertibilni dinar oz. 7 konvertibilnih dinarjev za 1 zahodnonem-ško marko in 12 konvertibilnih dinarjev za en ameriški dolar. Ogrodje modela za odpravo inflacije predstavljajo: konvertibilnost dinarja in na njegovi osnovi oblikovana strategija de-zinflacije, temu ustrezne so davčna in denarna politika ter politika ekonomskih odnosov s tujino, cen in osebnih do.hodkov ter obresti, ki se bodo oblikovale svobodno. Temu pa bo potrebno dodati tudi socialno in razvojno politiko, ki bosta olajšali breme dezinflacije in odprli prestrukturiranje gospodarstva ter novi razvojni ciklus. M. V. v petek se začenja kongres slovenskih komunistov Koračnice so odveč Kranj, 19. decembra - V petek se bo začel v Ljubljani 11. kongres Zveze komunistov Slovenije, prvič brez običajnega in za večino ljudi utrujajočega pompa, kar je za sedanji slovenski politični trenutek in za novo programsko usmeritev Zveze komunistov Slovenije prav, za zunanji zmagoslavni blišč pa je čas povsem neprimeren zaradi razmer v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji. Zveza komunistov Slovenije je pred odločilno preizkušnjo njene demokratične usmeritve, saj ji še mnogi, predvsem politični nasprotniki očitajo, da so njene poteze samo mamilo za nadaljevanje njene monopolne oblasti, napredna vsebina prihodnjega delovanja pa sicer ima člansko podporo, samo podpora pa za udejanjanje in sprejemanje novega položaja v enakopravnem političnem boju ni dovolj. Kongres mora biti torej dokaz, da partija misli resno z enakopravno politično igro, čeprav bo težka zaradi težkih bremen preteklosti. Kongres pa bo tudi preizkušnja glede odnosov v Jugoslaviji in jugoslovanski partiji. Za kompromisarstvo ni pravi čas, saj bi z njim partija v Sloveniji še nadalje zgubljala na ugledu, doslednost v svojih stališčih pa jo utegne še naprej izpostavljati hudim pritiskom in diskvalifikacijam v drugih delih države. Kongres bo tudi konec nekega prelomnega obdobja, povezanega z Milanom Kučanom. Kdorkoli bo njegov naslednik, mu ne bo lahko. __________ J. Košnjek Železarji na prisilnih dopustih Jesenice, 18, decembra — Na današnji izredni seji delavskega sveta Železarne Jesenice so sklenili, da se 22. decembra ustavi vsa proizvodnja za domači trg. Delavci na prisilnih dopustih. V Jeseniški Železarni so zaradi hudih .likvidnostnih težav opravili temeljito analizo proizvodnih stroškov in prodaje posameznih proizvodov. Med drugim so ugotovili, da le še 12 odstotkov proizvodov, ki jih prodajo na domačem trgu, pokriva lastno ceno. Za rentabilno poslovanje bi morali cene zvišati v povprečju za 40 odstotkov, obenem pa bi morali domači kupci redno plačevati. Finančna disciplina pa se stalno slabša, saj jim domači kupci plačujejo blago šele po 40 dneh. Kljub temu da se jim izvoz povečuje in dosega decembra 6 milijonov dolarjev, je finančno-ekonomska situacija tako slaba, da so na seji delavskega sveta sprejeli sklep, da bodo od petka, 22. decembra, delali le za izvoz. Tako stanje naj bi trajalo do 3. januarja, ko naj bi vendarle našli izhod. Do tedaj bodo v Železarni veljali posebni ukrepi. Delavci bodo koristili svoje redne letne dopuste, lahko tudi pet dni dopusta iz naslednjega leta, če pa gredo na prisilni dopust, jim bo izplačilo osebnega dohodka omejeno na 80 odstotkov. D. Sedej Skupščina dala jamstvo za Tekstilindusove plače Plače polovico večje Kranj, 18. decembra - Kranjska skupščina je na četrtkovi izredni seji pooblastila izvršni svet, ki je tako dal jamstvo gorenjski banki za posojilo Tekstilindusu v višini 72 milijard dinarjev za izplačilo novembrskih osebnih dohodkov, ki so bili v primerjavi z oktobrskimi višji za 49,2 odstotka in 20,9 odstotka višji od zajamčenih. Štrajk v Tekstilindusu so preprečili, saj so s pomočjo ob činskega jamstva za bančno posojilo delavcem izplačali novembrske osebne dohodke. Preračun je pokazal, da so 20,9 odstotka višji od zajamčenih, glede oktobrske pa so višji za 49,2 odstotka. Povečanje je to- - kmetijska mehanizacija KREDITI! RAZPRODAJE! ^QkO^|p\\ " konfekc'ia, blago, kozmetika - pohištvo, bela tehnika, akustika, gradbeni material - nakupi za dedka Mraza - darila za otroke in odrasle rej večje kot v drugih kranjskih tovarnah, vendar pa je primerjalna raven nizka, saj so oktobra Tekstilindusove plače za 40 odstotkov zaostajale za povprečjem kranjskega gospodarstva in bile s 13 milijoni povprečja na zadnjem mestu. Povprečni osebni dohodek je tako za mesec november v Tekstilindusu znašal približno 20 milijonov dinarjev. Tekstilindusovi problemi s tem seveda nikakor niso rešeni, saj bi za resnično ozdravitev potreboval izdatnejšo finančno injekcijo, se bo tehtnica prevesila v stečaj ali ozdravitev pa bo znano v naslednjih dneh, saj se leto izteka in dnevi blokiranega žiro računa seštevajo. M. V. Strokovnjaki odhajajo iz jeseniške občine Jesenice, 18. decembra - Komite občinske konference ZKS je na razgovor povabil 24 strokovnjakov, ki so odšli iz jeseniške občine in se zaposlili drugje. Kakšna je jeseniška kadrovska politika, da se iz občine vozi drugam 1.400 ljudi s kvalifikacijami. Že nekaj let strokovnjaki iz jeseniške občine odhajajo v druge gorenjske občine in v Ljubljano. Po nekaterih ocenah se kar 1.400 ljudi z višjo ali visoko izobrazbo vozi na delo drugam, kar je nedvomno zaskrbljujoče, saj v jeseniški občini tako še bolj primanjkuje strokovnega kadra. Po analizah iz Železarne, starih nekaj let, a najbrž še vedno aktualnih, je v največjem delovnem kolektivu kar ena tretjina zaposlenih hudo nezadovoljnih. Četrtina jih je izjavila, da so se želeli izobraževati, vendar so naleteli na težave. 88 odstotkov jih je menilo, da nimajo nikakršne možnosti napredovanja, 56 odstotkov pa, da so občutno premalo nagrajevani. Kar 40 odstotkov zaposlenih bi takoj zapustilo Železarno, če bi si našli ustrezno delovno mesto. Danes bi bili rezultati najbrž še bolj porazni in bi bil odliv še večji, če bi bilo tudi drugod po strokovnem kadru večje povpraševanje. Ko so pod okriljem jeseniškega komiteja ZKS tisti strokovnjaki, ki so odšli iz Železarne in drugih kolektivov, pripovedovali, zakaj so se zaposlili drugje, se je med drugim izkazalo, da je v občini možno napredovati le do vodstvenega mesta, izobraževanje ob delu pa je povsem zanemarjeno. Delovna okolja drugod nudijo veliko več, pri tem pa ni tako pomemben izgubljeni čas z vožnjo. Ilustrativno tudi je, da se povsod po Gorenjskem ustanavljajo nova podjetja, na Jesenicah pa ni bilo ustanovljeno še nobeno. Zanimivo je, da jeseniškega vodstvenega kadra že nekaj let sploh ne skrbi hud kadrovski odliv strokovnjakov, saj jim je po pripovedi tistih, ki so odšli, čisto vseeno, če ostanejo kar sami. Občina pa po vseh lestvicah drsi navzdol, vedno večje nezaposlenih, zaposleni pa nimajo nobene perspektive. Kaj bo z generacijami, ki prihajajo za nami, so se vprašali na sestanku, ki je bil koristen v tem smislu, da je pokazal, da je v občini vsaj nekdo, ki mu je vseeno še nekaj mar za kadrovsko politiko, ki se že nekaj let vozi »na vlaku v smeri Jesenice - Ljubljana«. D. Sedej Demokrati v Kranju Kranj, 18. decembra - Iniciativni odbor za ustanovitev kranjske podružnice Slovenske demokratične zveze sklicuje danes, v torek, ob 18. uri v sobi 14 stavbe kranjske občinske skupščine ustanovno skupščino podružnice. Po kratkem kulturnem programu in razpravi bodo izvolili izvršni in nadzorni odbor. C. Z. NOTRANJE POLITIČNI KOMENTAR Učimo se od Cehov? V časih, ko smo bili še pod Avstrijo in se je naš narod šele prebujal, so nam bili Čehi za zgled. »Učimo se od Čehov« je bilo naše geslo. Taborsko gibanje se je oplajalo pri čeških vzorih in sokolov-sfvo je prišlo od tam. V dunajskem parlamentu so naši poslanci nastopali skupaj s češkimi in pna velika slovenska politična delitev na sturoslovence in mladoslovence se je poimenovala po vzoru staroče-hov in mladočehov. Sodelovali smo tudi na gospodarskem polju. Po Čehih smo povzeli načelo samopomoči, ki se je tako dejavno izkazalo v ustanavljanju zadrug. Češka zavarovalna banka Slavijo je širila svojo mrežo na Slovenskem, češki kapital je botroval rojstvu Ljubljanske kreditne banke (1900), Kolinska tovarna hranil, ki jo danes prizadeva srbski bojkot, so ustanovili Čehi leta 1909, tu sta kranjski Jugočeška in Jugohruna in še bi lahko naštevali. Posebno lesne in plodne so bile kulturne vezi in tisti, ki je kaj imel in dal na slovenstvo, je poslal sina študirat v Prago. Skratka: učili smo se od Čehov. Potem je prišel čas, ko je Čehe udarilo še huje kot nas, izginili so v sivini realnega socializma in zdelo se je, ne bodo nikoli več ugledali modrega evropskega neha in zlatih zvezd na njem. Za češko politično usodo so posebno pomenljiva leta s konca desetletij, ki se končujejo s številkama osem in devet: leta 1918 ustanovijo ČSR, dvajset let kasneje pa jih Francozi in Angleži žrtvujejo Nemcem, ki jih okupirajo leta 1939; leta 1948 komunisti z državnim udarom pokopljejo »ljudsko demokracijo«, 1968 so isti deležni »bratske pomoči«, letos pa udari kot strela z jasnega: tudi KPČ se odpoveduje vodilni vlogi v družbi in med državljani se z nesluteno naglico in močjo sprošča tradicionalni in predolgo zatrti demokratični naboj. V palačah se vrstijo odstopi, »foteljaši« se menjavajo, vlada ni več v rokah samih komunistov, na ulicah pa se dogaja velik miting: pa ne kakšne balkansko pogromaštvo. temveč pravi politični teater, glasen, poln nepričakovanih obratov, državljansko civiliziran in nenasilen. Kako tudi ne, saj je dramaturg in režiser tega dogajanja Vaclav llavel (1936). dramatik evropskega slovesa, ki je v svinčenih letih prenašal kulise in posedal v zaporih. Bil je med ustanovitelji Listine 77 (Charta 77), neformalne državljanske asociacije za zaščito človekovih pravic. Leta 1979 so ga zaprli, letos pa se mu je odprlo: znova prebujeno gibanje ga je postavilo na čelo Državljanskega foruma, kandidirajo ga za predsednika republike, za nameček pa je prejel še Mirovno nagrado združenja nemških knjigarjev (25.000 DEM). Kraljevska palača na Hradčanih, ki jo je po naročilu legendarnega predsednika Masanka tako imenitno prenovil naš Jože Plečnik in kjer je rezidenca predsednika republike, je po Husakoveiu odstopu prazna. Kandidatov za vselitev je več, glavna pa sla vsekakor Aleksander Dubček (1921). tragični junak prve in V. Havel. manj tragična, a nič manj dramatična osebnost druge praške pomladi. Izbira, ki jo poosebljata, je za volilce simbolična. Se bodo odločili za »socializem s človeškim obrazom« ali za novo izdajo »meščanske« demokracije? To je njihova stvar, bistveno je, da se lahko spet svobodno odi o čajo! ČS(S)R je torej prebujena. Nam je kot taka lahko spet za zgled? Lahko Staneta Kavčiča in njegovega političnega naslednika Milana Kučana primerjamo z Dubčkom, Jožeta Pučnika pa s Hav-lom? Da in ne. Položaj enih in drugih je navidez podoben, a v nečem se bistveno razlikuje. Veliki brat z vzhoda, ki je 45 let držal svojo težko roko nad češkoslovaško republiko, jo je zdaj naenkrat dvignil in njeni državljani so spet shodili. Nas, ki smo shodili že veliko prej, pa bratje z jugovzhoda, ki bi bili radi večji kot so, vlečejo nazaj, in nam nastavljajo unitaristične pasti. Svobodne volitve potrebujemo ta čas na Češkem kot na Slovenskem, mi pa ob njihovi še vlado narodne enotnosti; »bratska« pomoč tokrat ogroža nas. V začetku stoletja so slovenski socialisti prevzeli geslo V. J. Klo-fača: »Enakost narodov, enakost v narodu!« To je pravzaprav še vedno aktualno, vendar le s pogojem, da se znotraj enakosti priznava tudi različnost... Po vsem. kar se je z nami dogajalo v tem stoletju, se lahko Čehi in Slovenci naposled učimo eni pri drugih, oboji pa od Evrope. Odlikovani Tržičani Tržič, 14. decembra - V četrtek je predsednik Skupščine občine Tržič Ivan Kapel priredil sprejem za devet tržiških delavcev, ki jih je za njihove zasluge pri vsakodnevnem delu, pri samoupravljanju in za njihovo delo v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah odlikovalo Predsedstvo SFRJ. Pobude za njihovo odlikovanje so dale krajevne skupnosti, osnovne organizacije sindikata njihovih delovnih organizacij in krajevne konference SZDL. Z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo je bil odlikovan Karel Prešeren iz KS Pristava, z Redom dela s srebrnim vencem pa Alojzija Pangeršič i: K S Pristava, Janez Ahačič iz K K SZDL Podi j u-belj in Karel Žohar iz Komunalnega podjetja Tržič. Medaljo zaslug za narod so dobili Alojz Ahačič in Janez Nemec iz K K SZDL Podiju-belj ter Josip Ropoša iz Komunalnega podjetja Tržič. Medaljo dela pa sta si prislužila Mehmed Koštič in Drago Šarčevič i: Komunalnega podjetja Tržič. D. D. GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Naročnina za IV. tromesečje plačljiva v decembru: 580.000.- din Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica). Jože Košnjek (notranja politika, spon), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS. ekologija). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika. Tržič). Dušan Humor (šport). Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje). Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Slovenska partija pripravljena na kongres Na tvegano pot pluralizma Ljubljana, 15. decembra - Tik pred petkovim začetkom 11. kongresa Zveze komunistov Slovenije bo zadnja seja sedanjega centralnega komiteja, ki bo zanesljivo ostal znan po tem, da si je upal v negotovih jugoslovanskih razmerah spremeniti obraz in vsebino dela Zveze komunistov Slovenije. Milan Kučan bo ostal poosebljenje tega cekaja. V petek pa se je na predzadnji seji zbral centralni komite in sprejel predlog poročila o delu ZKS med 10. in 11. kongresom, predlog programskega dokumenta "Za evropsko kakovost življenja", predlog statuta in predlog kandidatnih list za organe ZKS in ZKJ iz Slovenije ter delegate za 14. izredni kongres ZKJ. Vsem predlogom bo dokončno sodil kongres. Seja je potekala, po pričakovanju, saj med slovenskimi komunisti o bistvenih vprašanjih lastnega razvoja in razvoja družbe ni večjih razhajanj, razen redkih izjem, mirno. Predlog poročila, dopolnjen s stališči ZKS do zadnjih aktualnih dogodkov, obrazložila pa ga je članica predsedstva Tina Tomi je. je bil sprejel brez pripomb. Peter Bekeš je razložil predlog programskega dokumenta, ki bo osnova za akcijski in volilni program za prihodnja štiri leta, z naslovom "'Za evropsko kakovost življenja", Silva Jereb pa je bila uvodničarka v razpravo o spremenjenem statutu ZKS. ki bo krajši in prilagojen spremenjeni vlogi Zveze komunistov. Tako, predlaga predlog novega statuta, ZKS v ZKJ ne pristaja na preglasovanje v bistvenih vprašanjih, ampak na soglasje, ZKS je v Sloveniji enakopravna med političnimi organizacijami, v ZKS novih članov ne bi več sprejemali, ampak bi člani prostovoljno vstopali ali izstopali, ZKS pa naj bi se tudi organizacijsko umaknila iz podjetjih ter državnih organov, pri čemer ostaja vloga ZK v JLA še vedno nedorečena. Umik iz podjetij pa ne pomeni nev-ključevanje članov ZKS v razreševanje problemov in načrtovanje. tu in pričakovana je bila fronta pristašev počasnejših sprememb, v imenu katerih sta govorila Sergej Kraigher in Vinko Hafner, ter drugače razmišljajočih in mlajših, pri katerih je bil najradikalnejši Borut Pahor. Pripombe k dokumentu, skupaj se jih je v razpravi nabralo 112. gredo skupaj s predlogom na kongres in le-ta bo dokončno sprejemal ali zavračal kongres. Protest kulturnih delavcev Dr. Matjaž Kmecl je v imenu kulturnih delavcev, članov centralnega komiteja prebral izjavo, v kateri protestirajo zoper drastično, 20 odstotno klešče-nje deleža za kulturo v republiškem proračunu za prihodnje leto. Ne glede na to, ali gre za napako, ali za drastični izraz neke mentalitete, za katero bi bil tehnokrati/cm prefilozofski izraz, je ta dogodek neodpust-I ji v in škodljiv. Kleščenje je doletelo le kulturo, čeprav znajo zakrknjeni birokrati tudi kaj povedati njej v prid. Izjava terja popravek predloga. Ceka je protest sprejel. Resoluciji o Mariboru in podeželju Bližnji kongres naj bi sprejel več resolucij. Tako sta že pripravljeni resoluciji o Mariboru, v kateri piše, da brez ozdravitve in razvoja Maribora ne bo uspešne reforme v Sloveniji, in resolucija za razvoj slovenskega podeželja. Kot je dejal Peter Bekeš, lahko pričakujemo na kongresu še nekaj resolucij, predvsem o sanaciji žarišč ekološkega onesnaževanja ter o demokratičnih silah družbenega napredka. Dva kandidata za predsednika Centralni komite je oblikoval listo kandidatov za člane novega centralnega komiteja ZKS in njegovih organov, za člane CK ZKJ iz Slovenije ter za organe ZKJ. Novost je tudi, da ostajata do kongresa še dva kandidata za predsednika centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Franci Pivec je na željo mariborskih komunistov odstopil in je samo kandidat za člana predsedstva CK ZKS, kandidata pa sta Ciril Ribičič in Boris Muževič. Kandidatka za sekretarja pa je Sonja Lokar, ker je drugi kandidat Uroš Dular odstopil. Kongres ima pravico kandidatne liste dopolniti z novimi imeni. Po pričakovanju je bilo največ razprave o programskem dokumen- Sergej Kraigher je menil, da družbene lastnine ne smemo zanemarjali in podcenjevali, prav lako pa ne samoupravljanja, ki pa ga moramo razumevali kot induvidu-alno človekovo pravico, sploh pa je predlagal, da v rešitvah ne smemo hiteti, ampak počakali, kaj bo pokazal čas. Vinko Hafner je ponovil večino pripomb t prejšnje seje in ugotovil, da jih je bilo le malo upoštevanih, očital pa je. da je predlog v nekaterih delih slabši od osnutka. Vprašal je. ali bo ZK še naprej delavsko komunistično gibanje ali se bo preobrazila v socialistično ali podobno stranko. Očital je. da sedaj že kongres lahko preimenuje organizacijo. Po njegovem bi to razdvojilo članstvo. Ostanimo komunisti, je dejal. Očital je nejasno opredeljeno socialno osnovo ZK. izogibanje besedam delavski razred, ter menil, da asimetrične federacije sploh ne bi omenjali, še posebej pa ne možne konfederacije, kar počnemo v dokumentu sedaj. To lahko samo poglablja jugoslovanska nasprotja. prav tako pa predlog zoper organizacije ZK v JLA. Bolj ali manj nasprotna mnenja Hafnerjevim so izrekali Stojan Kokošar, Francka Str-mole, Mitja Horvat in Martina Kolar, ki niso za čakanje in kompromise, ampak za upoštevanje tistega, kar dejansko praksa že kaže. tudi razlike v federaciji. Miloš Čirič je odgovarjal tako Kraigherju, s katerim se je strinjal, da je samoupravljanje individualna pravica, kot Hafnerju. Samoupravljanje je sa-moodločanje. sicer je lahko samo soodločanje. Mi smo s samoupravljanjem odkrili zlato žilo. nismo pa naredili rudnika. Sicer pa samoupravljanje nima posebne zveze z lastnino, še posebej pa ne z njeno naravo. Črt Špacapan je dejal, da je izraz samoupravljanje nepriljubljen, sedaj pa spet želimo pogrun-tati nekaj novega, in to vedno počnemo, zalo smo tam. kjer smo. Radi bi delali v socializmu, ki ga imamo radi. živeli pa v kapitalizmu, ki ga sovražimo. Borut Pahorje v imenu mladih članov CK protestiral zoper počasno uresničevanje reforme, do katere pa ne peljejo tekoče stopnice, ampak je treba hodili v hrib. Pahor se je zavzel za humanizacijo odnosov v JLA in za strpnost V različnosti, za služenje slovenskih fantov bližje doma. za pokop partijske države, za depolitizacijo podjetij, uprave, policije, za umik partijskih zastav z. drogov ob praznikih, sicer jo bodo enkrat sneli drugi. Franc Šetinc je menil, da bi opozicija morala priznati, če ji v napadih na uradno politiko ne gre le za Odgovor pozivom zbora za ustavo Dva poziva zbora za ustavo skupščini Slovenije, v prvem se zahteva zavrnitev predloga za spremembo zvezne ustave, kar naj bi bilo podobno oktroirani ustavi iz leta 1931, kar predlaga ZIS, če pa bo sprejeto, pa naj naši delegati zapustijo sejo zveznega zbora, če pa bi slovenska skupščina to sprejela, pa naj se razpiše referendum o zaupnici slovenski skupščini. V drugem predlogu, naslovljenem javnosti, skupščini Slovenije in predsedstvu Slovenije, pa se terja takojšen začetek postopka za sprejem nove slovenske ustave, da se imenuje nova komisija za ustavo, drugače sestavljena in s predsednikom, ki ne bo predsednik skupščine, da bi bila zavrnitev tega predloga dokaz laži oblasti in partije o demokratizaciji, zbor za ustavo pa bi odpoklical svoje predstavnike iz komisije, sam začel izdelovati ustavo, jo dal v razpravo skupščini in javnosti, če pa to ne bi bilo sprejeto, bi jo dal v razpravo sam. Na seji cekaja je postopek najostreje zavrnil Janez Kocjančič, ki se je zavzel za kontinuiteto in menil, da ni modro zavrniti vsega, kar je bilo storjenega doslej. Trditev zbora za ustavo o nelegalni izvoljeni skupščini je enaka tezi iz Srbije, kar je škodljivo. Tudi tak način, ki ga predlaga zbor, bi bil oktroiran in popolnoma enak letu 1931 in temu, kar želi storiti sedaj ZIS. Predsednik slovenske skupščine Miran Potrč je dejal, da soglaša z vsebino, da ustave sedaj ni mogoče menjati in da je on to že javno povedal. Ne gre za razliko v vsebini, ampak v pridobivanju popularnosti pred volitvami. Ceka pa je v izjavi zavrnil dvome v legitimnost skupščine, kar je podpora silam, ki to tezo že nekaj časa vsiljujejo slovenskemu narodu, ultimativna stališča so poskus zavajanja javnosti, ceka pa predlaga argumentiran dogovor enakopravnih. oblast, da ima ZKS s Kučanom na čelu največ zaslug, da je Slovenija stopila na pot demokratizacije. Ustavodajna skupščina brez volitev opoziciji ni v čast. Za Jugoslavijo je sreča, da smo v Sloveniji rekli ne pritiskom. Šetinc pa je tudi soglašal z drugačnim odnosom d« vernikov, saj vsebuje vera tudi vrednote boljšega življenja. J. Košnjek Dr. Ludvik Horvat ob 30. obletnici VŠOD Kakovost znanja meriti z evropskimi merili Kranj, 18. decembra - V petek je bila v Kranju proslava ob 30. obletnici Visoke šole za organizacijo dela. Šola je le nekaj dni prej, 7. decembra, prerasla v fakulteto organizacijskih znanosti pod streho mariborske univerze. "Darilo" ji ni bilo dano kar tako, zaradi jubileja, ampak si ga je morala zaslužiti s trdim in dobrim delom. Dekan dr. Jože Florjančič je ob tej priložnosti zaobjel glavne štiri smeri nadaljnjega razvoja fakultete: dopolnjevati študijske programe, izboljšati delo s študenti, razširiti raziskovalno dejavnost in mednarodno sodelovanje. Slavnostni govornik na proslavi je bil dr. Ludvik Horvat, predsednik republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo. uredništvo tel. 21860 Ko je dr. Ludvik Horvat govoril konkretno o kranjski Visoki šoli za organizacijo dela, je med drugim dejal, da je bil organski razvoj šole v zadnjem desetletju tak, da nam ob njej niti v evropskem merilu ni treba zardevati. Tudi številke o diplomantih, magistrih, doktorjih znanosti, objavljenih člankih kranjskih profesorjev v tujem strokovnem tisku govorijo same zase. Prav organizacijska znanost, s tem pa kranjska šola, ima zelo pomembno vlogo pri vzpostavitvi vrhunske, strokovno organizirane državne uprave, ki je predpogoj za funkcionirane pravne države, pri čemer smo mi zelo šibki. Zato je usmeritev šole v kakovostno rast profesorjev in študentov pravilna, njihova kakovost pa je lahko primerljiva le v evropskem prostoru. Dr. Ludvik Horvat je zaželel, da bi šola še naprej gojila tudi posebne izobraževalne oblike, kot študij ob delu, specialistični študij in podobno, ter da bi njena nova stavba na Zlatem polju končno dobila primat v republiških investicijskih planih za naslednja leta. Plaketa občine Kranj VŠOD Sicer pa je dr. Ludvik Horvat več govoril o naši šolski politiki sploh, ki se mora vključiti v evropske povezave. Naše znanje kot obČeveljavna civilizacijska vrednota mora postati primerljivo, enakovredno z znanjem ljudi v drugih evropskih deželah, saj bo le tako mogoč normalen pretok znanja in kapitala. »Prvi korak smo naredili z letošnjimi spremembami zakona o usmerjenem izobraževanju, s katerimi smo želeli vrniti univerzi njeno avtonomijo nad strokovnostjo, nad odločitvami v stroki. O potrebah družbe (kakšne kadre, koliko, za kakšno ceno) se bomo dogovorjali v republiški skupščini, kjer se bo prihodnje leto oblikoval tudi nacionalni program šolstva. Pričakujem več variant, glede na žepe "davkoplačevalcev". Za uspešen razvoj družbe mora država, če je vsaj nekoliko bogata, izdvojiti za šolstvo pet odstotkov družbenega proizvoda. Mi nismo bogati, torej bi po tej logiki morali dati za šolstvo več kot pet odstotkov. Pet odstotkov bi bil minimalni pogoj, da uspešno funkcionira TA šolski sistem.« Denarna realna ničla za družbene dejavnosti v naslednjem letu po besedah dr. Ludvika Horvata za šolstvo ni sprejemljiva, ker pomeni manj kol le računovodsko ničlo. Lelos se je šlevito vpisanih V srednje in visoke šole povečalo za blizu šesl odstotkov, podobna rast generacij je pričakovana tudi naprej-Morda še lahko počaka na obnovo grad. ki umira že iristo let, generacija otrok ne more čakali, kdaj 8C bo smela vpisati v sodobne šolske programe in v njih delati... H. Jelovčan Torek, 19. decembra 1989 Sramotno nizke plače v Tekstilindusu / NOVICE IN DOCODkT 3. STRAN . . :^0mMJmXXVLAS Ljudje niso imeli več niti za kruh Kranj, 15. decembra - Tekstilindusovi delavci so v petek vendarle prejeli plačilne kuverte, čeprav je bilo to sredi tedna še hudo vprašljivo. V njih so dobili celo več, kot jim je bilo sprva obljubljeno: po zakonu o sanaciji jim pripadajo zajamčene plače, te pa bi dobili z 20-odstotnim povečanjem glede na minuli mesec. Plače so višje za 57 odstotkov, kar pa dobri desetini tam zaposlenih delavcev ne omili socialne bede. O tem s Pavlo Petanovič, predsednico sindikalne konference v Tekstilindusu. Z zajamčeno plačo večina v Tekstilindusu ni več mogla živeti. Kako je po decembrskem izplačilnem dnevu? »Minuli mesec smo s 13 milijoni povprečne plače za kranjskim gospodarstvom zaostajali za 72 odstotkov. Pri decembrskem izplačilu so nam dohodke sicer dvignili za 57 odstotkov, še vedno pa smo za polovico za ostalimi v Kranju. Naša povprečna plača je zdaj 20 milijonov, toda več kot polovica delavcev je pod njo, kar pomeni, da prejema 70-odstot-no plačo. Nekaj delavcev bo ta mesec prisiljeno živeti le z 10 milijoni, Čeprav sindikat zahteva, naj nihče ne dobi manj od 12 milijonov.« Kako je sindikat zaščitil socialno najbolj ogrožene delavce? »Ravno danes smo 213 družinam dodelili nepovratno po- moč iz sredstev republiškega in občinskega sindikata. Koder v Tekstilindusu delata oba zakonca, smo družini dodelili milijon dinarjev, po milijon na vsakega otroka smo dali tudi samohranilkam, na enak način pa smo rešili tudi nekaj najhujših socialnih primerov, ki jih spremlja še bolezen. Vsega denarja iz solidarnostnih sindikalnih virov pa je bilo le 26 starih milijard.« Letos je Tekstilindusov sindikat obrnil razmerje v sindikalni članarini 40 : 60 sebi v prid in si zaslužil kopico očitkov. Je to kaj vplivalo na sedanjo dodelitev iz republiških in občinskih skladov? »Odkar smo spremenili razmerje v sindikalni članarini, ostane tovarniškemu sindikatu več denarja, ki ga namenjamo izključno za reševanje social- nih stisk. Ko smo poleti prosili občinski sindikat za dotacijo, da bi naš aktiv invalidov izpeljal neko akcijo, so nas ravno zaradi dogajanj okoli članarine Urejanje prostora v novih družbenih razmerah zavrnili. Zdaj ko gre za eksistenco toliko delavcev, so nam nemudoma in brez očitkov izplačali, kolikor so mogli. Nemalo delavcev je bilo v obupni stiski. Niti za kruh več niso imeli in prihajali so po 10 starih milijonov akontacije. Ker delavci vozači zdaj nimajo več brezplačne vozne karte in sami plačujejo prevoz na delo, so nekateri sami zaprosili, da bi ostali na t.i. "prisilnem dopustu", ker jim prevoz preveč podraži življenjske stroške.« Kaj bo s Tekstilinusom po novem letu, kaj bo s skoraj 2000 njegovimi delavci? »Rada bi rekla kaj spodbudnega, vendar zdaj še vse visi v zraku. Upam, da bomo, medtem ko delavci doživljajo eksistenčno stisko, v sindikatu uspeli reševati najtežje primere. Skušali bomo uvesti učinkovito delavsko samopomoč, nekaj denarja pa ta čas pričakujemo tudi od obresti na sindikalno članarino, kar bo tudi v celoti namenjeno sociali.« D. Z. Žlebir Trg je odrešenik z nevarnimi pastmi Bled, 15. decembra - Napovedane ali že uresničene družbene in gospodarske spremembe (politični pluralizem, delovanje trga) ter ugotovitev, da sedanji sistem prostorskega načrtovanja ni uspešen in učinkovit (to se kaže v neprimerni rabi prostora in v zapletenih in dolgotrajnih postopkih) so bile izhodišče za deseto Sedlarjevo srečanje v četrtek in petek na Bledu in za razpravo na temo "Urejanje prostora v novih družbenih razmerah." Jože Novak, predsednik ko- Jože Dekleva z Urbanističnega miteja za varstvo okolja in urejanje prostora občine Grosuplje, je opozoril na veliko razhajanje normativnega in stvarnega. Večje Število soglasij, potrebnih za izdajo dovoljenj, ter zapleteno administriranje ni vplivalo na to, da bi se spremenilo ravnanje ljudi, ampak je doseglo nasprotni učinek: več kot polovica gradenj je nezakonitih, veliko gradenj so investitorji tudi izsilili, na koncu pa so jih občine "za stalno pozabile" ali legalizirale. Novak se je vsaj načelno zavzel za to, da bi v prihodnosti namesto lokacijskega in gradbenega dovoljenja uvedli eno dovoljenje in da bi za enostavne posege predvideli enostavno dokumentacijo. Dare Poženel je poudaril, da je urbanizem toliko ideološki, kolikor je poudarjena njegova družbenost, in da je za stroko zelo pomembno, da se nasloni na vrednote, ki so nad političnimi ideologijami. Vloga (urbanistične) stroke se v razmerah političnega pluralizma ne bo bistveno spremenila, saj se bo stroka (neodvisno od tega, kdo bo na oblasti) "pogovarjala" z upravo in ne s političnimi organizacijami. Stroka se bo morala paziti le to, da ji nova oblast ne bi pripisala krivde, ki bi jo očitala prejšnji oblasti. inštituta Slovenije ugotavlja, da je stroka tudi tokrat na robu procesa družbenega reformiranja. "Kako naj si sicer razložim, da v političnih programih starih in novih zvez vsi razmišljajo o abstt-ktni družbi, o družbi, ki obstaja zunaj prostora in ki zato tudi nima prostorsko pogojenih družbenih problemov?" se je vprašal v referatu o urbanizmu med trgom in državo. Mag. Peter Bassin je navedel nekatere slabe izkušnje z izvajanjem zakona o urejanju prostora in zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Ocenil je, da so se gospodarsko uspešna podjetja že doslej obnašala tržno in da niso nasedala praznim obljubam družbenopolitičnih skupnosti o družbeno podprtih in prednostnih naložbah, ampak so se zanašala le na lastne sposobnosti in možnosti. Če je podjetje zaradi novih tržnih okoliščin samo spremenilo vrstni red naložb, ki se potem tudi ni več skladal s tistim v srednjeročnem družbenem planu, je nastal velik "papirnati" problem, ki se je kazal v tem, da občine na podlagi potrjenih prostor-sko-izvedbenih načrtov niso mogle izdajati lokacijskih odločb in da tržno spremenje- ne želje podjetij niso imele niti planske niti izvedbene osnove. Lokacijski postopki so tako dolgotrajni, je dejal mag. Bassin, da se v tem času investitor lahko "prelevi" iz uspešnega podjetja v zgubarja ali da se že precej spremeni tehnologija. Tujci, ki naj bi pomagali pri ozdravitvi našega gospodarstva, in tudi domači zasebniki verjetno ne bodo imeli toliko potrpljenja, da bi na prostorsko izvedbene načrte čakali leto ali šr dlje. C. Zaplotnik Aleksander Jakoš z Urbanističnega inštituta Slovenije ugotavlja, da je demografsko ogrožena že vsa Slovenija, ne pa samo njeni posamezni deli. Priseljevanje, ki je v drugi polovici sedemdesetih let predstavljalo skoraj 40 odstotkov celotnega porasta števila prebivalstva (pa tudi zdaj je ie malo nižje), je dolgo časa zamegljevalo problem vse manjše rodnosti. Naravni prirastek, ki kaže razliko med rojenimi in mrtvimi, je bil ob koncu sedemdesetih let 12 tisoč prebivalcev, predlani pa je zna- šal le še dobrih 5700 prebivalcev. Po letu 1984 se število živorojenih otrok na ženo giblje okoli 1,70 - to pa je vrednost, ki je za več kot 20 odstotkov nižja od tiste, ki bi zagotavljala obnavljanje prebivalstva. Kakšni so obeti za prihodnost? Ob predpostavki, da ne bo novih selitev, bo v Sloveniji leta 2100 manj kot milijon prebivalcev (zdaj jih je nekaj manj kot dva milijona), leta 2200 pa le še 400 tisoč. Če bi v Sloveniji želeli imeti leta 2200 enako število prebivalcev kot zdaj, bi se moralo ob sedanji rodnosti in starostni sestavi prebivalstva priseliti k nam vsako leto približno 10 tisoč ljudi. Prof. dr. Albin Rakar z Inštituta za komunalno gospodarstvo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, je dejal, da mu naslov Sedlarjevega srečanja zveni nekam znano in že stereotipno, saj "smo se domala v celotni povojni zgodovini pripravljali na neke nove druž- bene razmere, in to praviloma prej, preden smo se iz starih nekaj naučili". Ni jih tudi malo - meni dr. Rakar - ki so prepričani, da bo uvajanje trga in tržnih zakonitosti rešilo vse probleme na področju prostorskega urejanja in še posebej zemljiške politike. Trg bo resda rešil nekatere probleme, vendar bo tudi v prihodnje potrebna neka oblika družbene prisile. Navdušenju ob besedah trg, delnice, podjetništvo se namreč zadnje čase vedno bolj pridružuje tudi strah pred razprodajo družbenega, premoženja. Ta strah je, vsaj kar zadeva stavbna in mestna zemljišča, še toliko večji, ker ni znano, za kakšno premoženje gre in koliko je vredno. Astra Ingeneering se postavlja na noge Od 20 do 35 milijonov z decembrskim izplačilom Kranj, 15. decembra - Na naše poročilo s kranjskega sindikalnega predsedstva, ki je zadevalo težke razmere zaposlenih v Astri Enge-neeringu, se je nemudoma odzvala tamkajšnja vodstvena ekipa in zanikala, da bi delavci životarili na zajamčenem minimumu. V minulih nekaj mesecih je bilo res še tako, so dejali, z decembrskim izplačilom pa se je to (hvalabogu) vendarle obrnilo na bolje. Razlog za agonijo preteklih štirih mesecev pa je iskati v ogromni izgubi (4 milijarde), v velikih obveznostih bankam (8 milijard) in nerešenih reklamacijah (14 milijard). Take številke je bilo moč najti v poslovnih papirjih še 30. septembra, danes pa trdijo, da so brez kreditov, reklamacije pa so spravili pod nadzor. V tem času jim nihče ni dal posojila, zato so v okviru svojih omejenih zmožnosti izplačevali zajamčene dohodke. S to hipoteko je podjetje pred tremi meseci prevzel zasebnik. Lastninske zadeve ta čas še urejajo, z novim letom pa bo to verjetno postalo mešano podjetje z imenom Dolnov, ki se bo ubadalo s proizvodnjo s področja ekologije, inženerin-gom in trgovino. Kot trdi vodstvo, so podpisali že nekaj obetavnih pogodb, kar firmi vendarle kaže izhod iz brezupnega položaja. Število delavcev se je zadnje mesece razpolovilo - šli so pač za boljšim kruhom. Sedanjim zagotavljajo, da bodo ostali tudi v novi firmi. Kajpada jih bodo ustrezno usposobili in prekvalificirali, za kar so od republiške skupnosti za zaposlovanje dobili blizu dve mi- lijardi namenskih sredstev. Plače, ki so bile pretekle mesece razlog tudi grožnjam po izstopu iz sindikata, ker jim ni vedel pomagati, so z decembrskim izplačilom spet malo boljše - po .štirih mesecih agonije ima spet vsakdo približno povprečno občinsko plačo. Te se na izplačilni listi gibljejo od 20 do 35 milijonov, zraven pa so prejeli še nekaj drobiža poračuna. Tudi to je še hudo skromno, kakor so ob minulih grehih skromna sredstva, s katerimi razpolagajo. Toda obetajo, da bodo plače spodobnej-še, ko podjetje zaživi in tudi razmerja med njimi se bodo bolj raztegnila. D. z. Žlebir Gorenjska opozicija Socialdemokrati ustanovili gorenjsko organizacijo Kranj, 16. decembra - Gorenjski socialdemokrati so v soboto v Kranju ustanovili Socialdemokratsko zvezo Slovenije za Gorenjsko, izvolili osemčlansko predsedstvo, ki ga bo vodil Branko Grims iz Kranja, in sklenili, da organizacija pristopi k združeni gorenjski opoziciji Demos. Na ustanovnem zboru so izvolili tudi krajevni odbor za Kranj, ki naj bi se tudi vključil v delo kranjskega Demosa, v njem pa naj bi poleg demokratov, socialdemokratov, krščanskih socialistov enakopravno sodelovali tudi kmetje in nova kranjska obrtniška zveza. Boro Terčelj, član predsedstva Socialdemokratske zveze Slovenije, je v uvodnem referatu dejal, da socializem doživlja zlom v vseh državah in da v Sloveniji po letu političnega vrenja še vedno ni prave demokracije. Od slovenske skupščine je zahteval, naj razglasi krizno stanje in sprejme ukrepe za odpravo takšnih razmer. Slovenija bi se morala organizirati tako. da akumulacija ne bi odtekala drugam in da se ne bi uporabljala celo proti Sloveniji. Denar, ki ga namenja za sklad za nerazvite, bi morala uporabljati za sanacijo svojega gospodarstva. "Naš cilj so konfederacija, gospodarska in polična samostojnost. Če nam to ne bo uspelo, moramo razglasiti neodvisnost Slovenije." je dejal Terčelj, ki seje zavzel tudi za narodno spravo in za ustanovitev svetovnega slovenskega kongresa. Branko Grims i/ Kranja je dejal, da je Gorenjska po 44 letih ustvarjanja realnega samoupravnega socializma po meri ljudi le še obrobje širšega ljubljanskega območja. Ncprenehno vsiljevana gradnja neprimerne, delovno ekstenzivne industrije je regijo dokončno socialno omajala. Napačna socialna politika, ki je namerno zanemarjala (potencialno) nevarno inteligenco, in sistematična negativna kadrovska selekcija po meri poslušnosti sta povzročili, da je Gorenjska skoraj ostala brez izobražencev. Vse to je po Grimsovem mnenju privedlo Gorenjsko "na rob socialne eksplozije, ki jo bo povzročil propad realsocialističnih dinozavrov - Teksti-lindusa. Iskre. Železarne. Verige, BPT-ja in verjetno še nekaterih". Gorenjska ima izjemno slabe ceste, skoraj sleherni Gorenje je prizadet zaradi "boljševističnega urbanističnega terorizma" (prisilni odkupi, nacionalizacije...) Na Gorenjskem se gradijo tri velike policijske postaje (Kranj. Trži, Karavanški predor), ni pa denarja za zdravstvo, šolstvo, za socialno skrbstvo, za kulturo... Grims je dejal, da Sloveniji ni nevarno ne partijsko vodstvo JLA. ne Milošević in ne Jugoslavija kot konfederacija, ampak njeno vodstvo, ki ob vsej "besedni deklarativnosti misli in ravna še vedno boljšev iško". Od slovenskega vodstva je v imenu gorenjskih socialdemokratov zahteval poštene volitve, ki naj bi med drugim omogočile, da so na kandidatnih listah ob imenih kandidatov navedene tudi njihove stranke; od kranjske skupščine pa takšno oblikovanje zborov, v katerem bo imel družbenopolitični zbor odločilno vlogo in možnost preglasovanja drugih dveh zborov. Vitomir Gros iz Kranja je na ustanovnem zboru v krotkem predstavil program SOS-a. nove Slovenske obrtniške stranke. Alenka Potočnik-Lauko iz Škofje Loke je opozorila na nevarnost, da bi v občinskih odlokih o volitvah "spregledali" opozicijo. Jože Ahačič iz Kranja, ki je vodil iniciativ ni odbor za ustanovitev gorenjske organizacije socialdemokratov, pa je dejal, da je po podatkih izpred dveh mesecev na Gorenjskem 70 socialdemokratov in da so po organiziranosti najdlje v kranjski občini. C. Zaplotnik V četrtek znova pred skupščino Je Termo nezakonito "očistil" proizvodnjo? Škofja Loka, 18. decembra - V četrtek zjutraj se bodo zadnjič letos sestali delegati škofjeloške skupščine. Predvidevamo, da bo največ govora o poročilu o stanju na področju problematike onesnaževanja okolja v občini ter nekaterih konkretnih predlogih za rešitev. V ekološki sklop nekako sodi tudi odgovor na vprašanje delegatov iz krajevne skupnosti Sv. Duh, zastavljeno na septembrski skupščini, v zvezi z obnovo druge proizvodne linije v tovarni Termo na Trati. Krajani namreč očitajo, da je občinski komite za družbeno planiranje in urejanje prostora izdal Ter-mu (prej Termika) samo potrdilo 0 prijavi del in ni upošteval krajevne skupnosti Sv. Duh kot stranke v postopku, nato pa gradbeno dovoljenje, ki ga je Vrhovno sodišče Slovenije odpravilo kot nezakonito. Vrhovno sodišče je odločilo, da je krajevna skupnost Sv. Duh stranka, zato je moral komite postopek ponoviti. Ker pa ni upošteval pripomb krajanov, so se li ponovno pritožili oziroma vložili tožbo na Vrhovnem sodišču, ki je izdano gradbeno dovoljenje odpravilo. Krajevna skupnosti Še navaja, da je lažna izjava Terma in komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora, da se ne bo povečala proizvodnja, saj v sodbi piše, da se bo proizvodnja povečala za 20 do 40 odstotkov, pri čemer gre za bistveno povečanje proizvodnje in obremenitve okolja. Ker je torej Termo obnovil drugo linijo brez dovoljenj, je obnova nezakonita. Delegati Sv. Duha so zato na skupščini terjali odpoklic predsednika in namestnika predsednika občinskega komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora, ker sta prekoračila pooblastila ter zavajala izvršni svet in problemsko konferenco na Trati s trditvijo, da krajevne skupnosti niso stranke v postopku in da za ta dela ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Razen tega so terjali tudi odgovornost izvršnega sveta in ljudi, ki so stali za sklepom, odgovor inšpekcijskih služb o ukrepanju glede črne gradnje ter odgovor glede obveščanja krajevne skupnosti o tem. Občinski izvršni svet, ki je delegatsko vprašanje krajanov Sv. Duha, skupaj z odgovorom, obravnaval 23. novembra, je ugotovil, da ugotavljanje odgovornosti in (nezakonitosti postopka ni mogoče, dokler postopek ne bo zaključen na Vrhovnem sodišču. Tovarna Termo se je namreč priložila in tožbi priložila izvedeniško mnenje glede povečanja proizvodnje in obremenitve okolja, kar je pomembno za odločanje o tem. ali za tehnološko-ekološko sanacijo druge linije (ki jo je potrdila občinska skupščina) zadošča priglasitev ali je potrebno lokacijsko dovoljenje. Sicer pa izvršni svet tudi ugotavlja, da je upravni organ v celoti upošteval navodila Vrhovnega sodišča kot tudi doslej znano prakso odločanja v podobnih upravnih stvareh, zato so bile njegove odločbe potrjene na drugostopnem organu. Republiškem komiteju za industrijo in gradbeništvo. Dodaja tudi, da je bilo prav izdano dovoljenje osnova za kvalitetno opravljeno sanacijo v Termu, katere rezultat je nedvomno zmanjšanje onesnaževanja okolja pod zakonsko dovoljenje meje (razen hrupa). H. Jelovčan ^^^^^^^^^^C^^^^^^^^^J^ Praznik krajevnih skupnosti mesta Škofje Loke Priznanja ob krajevnem prazniku v Poljanah - V Kulturnem domu v Poljanah je bila v nedeljo popoldne po sobotnem pohodu v Podobeno in orgelskem koncertu Angele Tomanič v župnijski cerkvi osrednja proslava ob prazniku krajevne skupnosti. Velika prizadevanja krajanov v posameznih naseljih v krajevni skupnosti pri urejanju in asfaltiranju cest je na svečanosti v nagovoru poudarila predsednica skupščine krajevne skupnosti Milena Sitar. Ob pomoči komunalno cestne oziroma širše skupnosti pri uresničevanju programa, naredili pa so celo več, kot so v tem letu načrtovali, pa je bila osrednja akcija v krajevni skupnosti tudi letos telefonija, ki naj bi bila po napovedi Podjetja za PIT promet Kranj končana prihodnjo pomlad. Pred kulturnim programom, v katerem so nastopili Nonet Blegoš in mladi, pa so podelili tudi letošnja priznanja krajevne skupnosti. Tokrat so jih podelili Majdi Debeljak, za delo v organizaciji Rdečega križa; Bojanu Gantarju, za izredno prizadevnost pri rekonstrukciji ceste Volča - Malenski vrh; Slavku Kreku, za vodenje vodovodnega odbora; Janezu Krmelju, za delo pri rekonstrukciji ceste v Smoldno; Marjanu Oblaku, za izredno aktivnost v vaškem odboru na Br-dih in Giti Osredkar, za dolgoletno skrb pri urejanju spomenika NOB in okolice v Poljanah. Predsednica skupščine krajevne skupnosti Milena Sitar je na svečanosti v govoru tudi poudarila, da jih v prihodnje v krajevni skupnosti poleg nadaljevanja programa na cestah čaka predvsem urejanje kanalizacije. - A. Ž. Ena in ena je nič Lahko se sicer zgodi, da bo s sprejetjem volilnega zakona, ki bo na dnevnem redu zasedanja republiške skupščine prihodnji teden, odločeno, da volitve ne bodo konec aprila in v začetku maja, vendar pa bodo prav gotovo še pred iztekom polletja. LXa pa po novem letu ne bo več samoupravnih interesnih skupnosti, je že nekaj časa odločeno in znano. Začenja se torej obdobje priprav na volitve, ki bodo tehnično in tudi vsebinsko drugačne od dosedanjih. Smo tik pred uveljavitvijo drugačnih organizacijskih in vsebinskih oblik dogovarjanja in odfočanja o (spomnimo se) splošni in skupni porabi. Vprašanje, ki se v tem trenutku tudi že zastavlja v krajevnih skupnostih, je: kakšna bo vloga krajevnih skupnosti in kako bodo le-te zastopane v bodočih občinskih skupščinskih zborih. Niso redka mnenja, da občinski skupščinski zbori po novem ne bi smeli biti po številu preveliki in skorajda prevladuje tudi mnenje, da bi bili po številu delegatov enaki. Seveda je to lahko tudi le eno od razmišljanj ob že splošno poudarjam racionalni in učinkoviti organiziranosti. Vendar pa ob bližnjih spremembah (brez samoupravnih interesnih skupnosti), kljub možnim takšnim ali drugačnim rešitvam, ne bi smeli pozabiti, daje marsikje doslej vsaka krajevna sakupnost imela svojega delegata v delegatski klopi samoupravne ali občinske skupščine. Če bi torej zdaj število delegatov v občinskem skupščinskem zboru zmanjševali, potem se resnično v sedanjem prehodu velja vprašati, ali naj potem krajevna skupnost (če nima delegata) sploh še obstaja: čeprav bo najbrž tudi vprašanje števila krajevnih skupnosti v prihodnje marsikje postalo aktualno... A. Žalar Zlata vrtnica Cerklje - Turistično društvo Cerklje seje tudi letos odločilo, da bo ocenjevalo gostinske objekte na območju sedmih krajevnih skupnosti pod Krvavcem in da bodo najbolje urejenim lokalom podelili zlato, srebrno in bronasto vrtnico. Upravni odbor pa je tudi sklenil, da bo prihodnje leto razstava cvetja in lovstva, ribištva, čebelarstva in obrtništva imela predvsem poudarek na cvetju in s tem v zvezi tudi ureditvi Cerkelj, kar še posebej podpira tudi krajevna skupnost Cerklje, (kj) ~ ........ , mđjj **# Diskont BPT v Tržiču - Da bi kar najbolje približali prodajo svojih izdelkov, je Bombažna predilnica in tkalnica Tržič odprla diskontno trgovino v tovarni in sicer v skladišču za Sokolni-co, nasproti Peka. Nanjo opozarja velik reklamni pano. Tu, podobno kot na Deteljici, dobite vse proizvode BPT, od posteljnine do prtov, plenic in vse metraže. Poseben poudarek pa je tu dan koncem blaga, ki se dobijo še posebno ugodno, na kilograme. Pri nakupu za 4 milijone in več, odobrijo še 10 odstotkov popusta. Diskont je trenutno odprt od 7. do 15. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. - Foto: D. Dolenc ureja ANDREJ ŽALAR Denarja je manj, uspehov pa ne Škofja Loka, 18. decembra - Pred osmimi leti so se v mestu Škofja Loka odločili, da iz takratne ene ustanovijo štiri krajevne skupnosti. Vendar so se že ob razdelitvi odločili, da jih v prihodnje ne bo zbliževalo le skupno krajevno praznovanje 21. decembra, ko se vsako leto spominjajo osvoboditve zapornikov iz loških zaporov, marveč bodo pri načrtovanju še naprej dobršen del denarja namenjali za skupne programe. Letos bodo praznik krajevne skupnosti Trata, Kamnitnik, Škofja Loka - Mesto in Stara Loka - Podlubnik proslavile v četrtek, 21. decembra, ob 18. uri, ko bo v predavalnici Šolskega centra Boris Ziherl proslava, na kateri bodo podelili tudi krajevna priznanja. V krajšem kulturnem programu pa bo nastopil Škofjeloški oktet. Janko Brodar Janko Brodar: "Demšarjevo predmestje je letos bogatejše za obnovo in novo javno razsvetljavo ter asfalt na tej in na Partizanski cesti. Urejen je prostor na Titovem trgu, skupaj s krajevno skupnostjo Stara Loka -Podlubnik pa smo Borut Rebič Skupno štirim krajevnim skupnostim, kot rečeno, ni le praznovanje in dogovor, da vsako leto ena krajevna skupnost skrbi za povezovanje. Letos je to krajevna skupnost Stara Loka - Podlubnik. Njihov skupni program je podkre- pljen tudi s precejšnjimi sredstvi. Kar 65 odstotkov vsega denarja, ki je vsako leto namenjen za obnovo, gre za skupni program. Tako ima vsako leto prednost določena dogovorjena investicija in vsako leto odpade na posamezno krajevno skupnost tudi večji zalogaj. "Redni del skupnega programa je že vsa leta obnova Grajskega zidu," pravi koordinator skupnega investicijskega programa in komunalni referent KS Kamnitnik in Škofja Loka - Mesto Borut Rebič. "Sicer pa smo na ta način doslej naredili most Sipco, parkirišče Vrtnarija, začeli lani z rekonstrukcijo Kidričeve ceste od Železniške postaje in jo letos uredili do Starega dvora, sofinancirali Vešterski most in stopnice Pekel. Na začetku tega srednjeročnega obdobja je nekaj časa kazalo zelo dobro. Sredi tega obdobja pa je začelo primanjkovati denarja in smo zato morali program skrčiti. Izpad pa niti ni tako velik; obnova Grajskega zidu jc upočasnjena, tudi Cankarjev trg in Vrtnarija sta v zaostanku. Sicer pa prihodnje leto načrtujemo nadaljevanje že začetih del, glavna pa bodo na Kidričevi cesti, ureditev parkirišča pri Zdravstvenem domu in obračališča oziroma razširitev križišča ob rekon-Franc Poljanec strukc|ji cesfe §kof. ja Loka - Železniki." V krajevni skupnosti Stara Loka - Podlubnik so letos z udeležbo krajanov in ob pomoči vojakov zgradili vodovod Plevno. Skupaj s krajevno skupnostjo Kamnitnik pa so začeli dela na pločniku ob Dolenčevem vrtu. Velika pridobitev je tudi telefonija za Staro Loko, Binkelj. Trnje, Vešler. Papirnico, Mo-škrinj in Plevno. Na ožjem območju Stare Loke in Podlubnika pa bo še do novega leta 400 naročnikov vključenih v sistem kabelske televizije. To pa niso vse akcije, je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Poljanec. Skupna vsem pa je kar 50 - odstotna udeležba krajanov. Delo in dogajanja v krajevnih skupnostih Kamnitnik in Škofja Loka - Mesto pa je med nedavnim obiskom ocenil tajnik obeli krajevnih skupnosti in vodja strokovne službe V soboto v Jezerskem Kulturnem domu Korotan na ob Cesti talcev uredili prvi del pločnika. In tudi na našem območju je bila akcija za nove telefonske priključke. Poleg parkirišča Vrtnarija pa je pridobitev tudi asflat na cesti Špan -Kovač v novi soseski pod Plevno." V krajevni skupnosti Škofja Loka - Mesto pa so precej denarja namenili za urejanje starega dela mesta. Obsežna dela pa so bila na cestah tudi v dolini Hrastnice in v okoliških vaseh, kjer so še posebej veliko prispevali krajani. Skupaj z vojaki pa so v Fojski grapi obnovili okrog 800 metrov ceste. Že začete pa so tudi akcije za pridobitev telefonov v Zabrajdi, Kopališki ulici, ožjem mestu in v Vincarjih V krajevni skupno- sti Trata pa je poleg urejanja cest in javne razsvetljave prav v teh dneh zgrajena telefonija. "Z akcijo za telefon v naseljih Suha, Hosta, Pungart, Gosteče in Draga ter na drugi strani v vasi Trata smo začeli 16. avgusta. Bolj za salo kot zares, smo na začetku govorili, da bodo telefoni zvonili za novo leto. No, zdaj, prej kot sredi meseca, so res zazvonili. Velik uspeh je to in velike zasluge za to imajo krajani, vojaki, delovne organizacije in širša skupnost. Se posebej pa velja pohvala komunalnemu referentu Gabru. Imeli smo še nekaj uspešnih akcij, kar zadeva urejanje prostora, vendar pa je bila najpomembnejša in največja prav gotovo telefonija," je v četrtek, po vključitvi telefonov, poudaril predsednik sveta KS Jože Galof. A. Žalar Jože Galof Novinarski večer Kranj, 18. decembra - Res je, še mesec ni naokrog, ko smo v Ratečah v jeseniški občini na Novinarskem večeru krajevni skupnosti Rateče - Planica za delo in uspehe v minulem obdobju podelili priznanje Gorenjskega glasa, pa je že pred nami novo veselo srečanje s krajani. Tokrat se bomo Glasova" na Novinarskem večeru, na katerega smo povabili tudi številne tako ali drugače zaslužne, srečali z Jezerjani. Zakaj ravno krajevni skupnosti Jezersko priznanje Gorenjskega glasa za uspehe v minulem obdobju, bomo več zapisali v petkovem Gorenjskem glasu. Vendar pa naj že tokrat še posebej poudarimo, da srečanje v soboto, 23. decembra, ki se bo začelo ob 17. uri v Kulturnem domu Korotan, ne bo ravno in čisto takšno, kot so bila dosedanja v petih krajevnih skupnostih na Gorenjskem. Jezerjani bodo namreč dosedanjim delovnim uspehom dodali še enega : to bo hkrati večer z otvoritvijo nove dvorane v Korotanu. Potem ko smo prvi krog Novinarskih večerov v petih krajevnih skupnostih v vseh petih gorenjskih občinah zavrteli, smo zdaj torej na startu drugega v kranjski občini. Če je bila prvič odločitev za podelitev priznanja Gorenjskega glasa težka, takrat seje tehtnica prevesila na krajevne skupnosti pod Krvavcem in prireditev, ki je bila nato v Cerkljah, potem je bila tokrat še precej težja. Krajevna skupnost Jezersko namreč sploh ni osamljena med ostalimi v občini, kjer so lani oziroma v zadnjih letih zares veliko delali in naredili. Zato. mimogrede, ni bojazni, da bi s priznanji in Novinarskimi večeri morali prenehati in da je sedanji na Jezerskem zadnji. Še preden se bo zima poslovila, se bomo srečali v naslednji od gorenjskih krajevnih skupnosti. Na Jezerskem pa bo tokrat, kot rečeno, še posebej svečano. Jezerjani bodo namreč uresničili željo in dogovor, da Korotan. ki so ga sami zgradili, ostane in v prenovljenem dobijo spet, kot nekakšen simbol, novo dvorano v njem. S tem pa bo uresničen še veliko širši in zahtevnejši program, ki so si ga s sedanjim vodstvom krajevne skupnosti zastavili pred leti, zavedajoč se. da je v veliki meri uresničitev odvisna predvsem od njih. In čeprav so bili, ne samo na začetku, tudi med delom trenutki in številni razlogi za pomisleke ali da bi celo odnehali, se sprejetemu prog.ramu niso odrekli. Uresničitev zato tokrat ni vredna zgolj priznanja, marveč še veliko več: prepričanja in spoznanja, da se je na Jezerskem, v kraju in v ljudeh veliko spremenilo... In kako bo v soboto v Korotanu? Svečano; povedali in pogledali bomo vse tisto, kar se je dogajalo in se še vedno dogaja. Novinarji se v pogovorih seveda ne bomo "odrekli" spraševanja, in iskanja "v živo" takšnih in drugačnih zanimivosti, posebnosti... Pa tudi veselo mora biti, saj bi bilo sicer "prelistavanje" časopisa lahko tudi dolgočasno. To pa. vam zagotavljamo, ne bo... Zato bo nenazadnje skrbel tudi Ansambel Bled s pevko. Saj ga poznate? In tako kot na vseh dosedanjih Večerih, bomo. ko bomo podelili priznanje, žrebali nagrade. Verjemite, da jih bo toliko, da smo že zdaj, ko seznam še ni zaključen, celo v uredništvu presenečni nad številko. Že doslej so jih prispevali KŽK-Tozd Oljarica, Mesoizdelki Škofja Loka, Agromehani-ka. Mlekarna, RTC Krvavec, Alpetour-Potniški promet. Kompas, Merkur. Agencija Odisej, Velikonja Slavko, Hotel Bellevue Šmarjet-na gora, Arvaj-Gostiščc in Mesarija, bxoterm. Živila. Žito, GG, Neo-planta, Sava, Ibi, Elita, Gorenjska kmetijska zadruga. Hotel Creina, Planika, Iskra, LTP. KOP, Elcktro. Zavarovalna skupnost Triglav, LB TBG... Vstopnine ne bo, čeprav bo vsakdo pri vhodu dobil vstopnico, ki jo velja hraniti do konca zaradi žrebanja. In še tole: bodite točni, začeli bomo ob 17. uri; sicer se bo preveč zavleklo... A. Žalar Marjan Lukež razširil dejavnost TV skok do satelitov Kranj, decembra - Z Marjanom Lukežem, ki ima že vrsto let servisno prodajalno za antenske naprave na Titovem trgu v Kranju, ste se morda že srečali. Če ne, pa ste prav gotovo že slišali znanj, saj je v zadnjih letih s svojimi napravami, delom in svetovanjem že marsikomu na Gorenjskem razširil tako imenovano TV obzorje v stanovanju. Prejšnji ponedeljek pa je Marjan svojo dejavnost v poslovnem prostoru na Titovem trgu v Kranju še razširil in sicer, poleg servisiranja, svetovanja in montiranja, tudi na prodajo že doslej znanin antenskih ojačevalnikov in kretnic, sprejemnih anten za TV in radio, kablov in drugega antenskega pribora in, kar je še posebej zanimivo, na naprave za sprejem satelitskih televizijskih in radijskih programov. Tokrat sva se pravzaprav srečala po naključju, ko je prišel zaradi oglasa o razširjeni dejavnosti. Sicer pa sva se zadnji dve leti kar večkrat srečevala ob razpravah o idejnem projektu za kabelsko in satelistko televizijo v kranjski občini in nazadnje ob otvoritvi sistema kabelske in satelitske televizije v krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini, f "Zares kar neverjetno je, kako je tehnologija na področju TV oziroma telekomunikacij nasploh v 21 letih, odkar imam obrt in poslovni prostor v Kranju, napredovala. Spominjam se, da sem začel z vgrajevanjem UHF konektorjev za 21 kanal in potem nekaj časa tudi popravljal televizorje. Kmalu pa so dejavnost razširili ojačevalci za pet in nato šest programov. Zdaj pa je že nekaj časa tudi pri nas v prodoru satelitska in kabelska TV." Že kar nekaj sistemov kabelske in satelitske televizije na Gorenjskem deluje po Marjanovi zaslugi. Pravi, da podobno kot izredno hitro na tem področju napreduje tehnologija, narašča tudi zanimanje. Okusi, želje, mnenja o več ali manj TV programih, o satelitskih programih z individualnimi sprejemnimi antenami ali kabelskimi sistemi z internim kanalom so danes sicer različni. Drži pa, da je število individualnih satelitskih priključkov že šlo čez tisoč, še veliko več pa jih je v Sloveniji povezanih s kabelskim sistemom. In če vas zanima ali celo mika "skok" do satelitskih TV programov, vam bo Marjan v poslovnem prostoru prav rad razložil, kakšen je pravzaprav ta skok... A. Žalar Torek, 19. decembra 1989 V Tekstilindusu je zdrave 65 odstotkov proizvodnje ^^COSPODARSTV^^r 5. stran : (Mmmm^aukB Svetovalci niso navdušeni nad stečajem (Ne)zajamčene plače Kranj, 14. decembra - Kranjska skupščina je dala soglasje za občinsko jamstvo banki, ki bo tako dala Tekstilindusu posojilo za izplačilo novembrskih osebnih dohodkov v višini 72 milijard dinarjev. Ob tem so se spraševali, zakaj je prazen tudi republiški rezervni sklad, ki bi moral kot zadnji na spisku zagotavljati izplačila zajamčenih osebnih dohodkov. Svetovalna organizacija Vis-a-vis, ki so jo najeli v Tekstilindusu pa je prvič poročala, kakšne so razmere v tovarni, zanimiva je zlasti ocena, da je zdrave 65 odstotkov proizvodnje, svetovalci pa se nasploh nad stečajem ne navdušujejo, zato je moč reči, da bodo poprej poskusili napravili vse drugo, da tovarne ne bi zaprli. Na izredni seji občinske skupščine so po razpravi, polni opozoril in skrbi, da se kaj kmalu ne bi ponovno ubadali s podobnim problemom, delegati vendarle pooblastili občinski izvršni svet, da sprejme jamstvo za posojilo Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske kranjskemu Tekstilindusu za izplačilo osebnih dohodkov v višini 72 milijard dinarjev. Daleč najbolj pomemben je seveda sklep o jamstvu, ostali štirje so olepševalnega pomena. Občinska skupščina je podjetjem priporočila naj rezervna sredstva po zaključnem računu za letošnje leto prednostno namenijo za pokrivanje izgub v Tekstilindusu, od republiškega sklada skupnih rezerv naj po tretjem odstavku 10. člena zakona o zajamčenih osebnih dohodkih in izplačevanju osebnih dohodkov v ozdih, ki poslujejo z izgubo, krije izplačila zajamčenih osebnih dohodkov v Tekstilindusu. Kranjski delegati pa bodo v slovenski skupščini opozorili na izredno težke likvidnostne razmere kranjskega gospodarstva in zahtevali ureditev sistema republiških rezerv. Vodstvo Tekstilindusa, občinski izvršni svet in svetovalna organizacija Vis-a-vis pa naj tako začno uresničevati eno od predlaganih variant rešitve Tekstilindusa in o tem poročajo na naslednji seji občinske skupščine, je že sklicana za 27. december. Obupno pomanjkanje denarja Likvidnostne razmere v kranjski industriji so se v zadnjem času izredno zaostrile, je dejal predsednik kranjskega izvršnega sveta Henrik Peternelj , Ljubljanska banka Kranj jih s posojili še obvladuje, razen v Tekstilindusu, kjer se bodo te dni s sodelovanjem svetovalne organizacije Vis-a-vis odločili, kakšna bo pot rešitve Tekstilindusa z ali brez stečaja ali pa bo dokončno ugasnila. Tekstilindus ima že od 20. novembra blokiran žiro račun, niti zajamčenih osebnih dohodkov ne morejo izplačati, Ljubljanska banka pa je pripravljena posoditi 72 milijard dinarjev le z garancijo družbenopolitične skupnosti, je dejal Peternelj in povedal, da scenarija vrnitve posojila v primeru, če se Tekstilindus ne izliže in ne vrne tega denarja, še niso napravili, aktualen pa bo čez tri mesece, ko bo posojilo prispelo v plačilo. Odgovora namreč še nimajo, ker ni prazen le Tekstilindusov rezervni sklad, temveč tudi občinski in republiški, startali bodo seveda nanju, če uspeha ne bo, bodo seveda morali poseči v občinski proračun. V pojasnilo, kolikšno težo zanj predstavlja 72 milijonov dinarjev, velja povedati, da je to 12 odstotkov decembrskih sredstev skupne in splošne porabe v kranjski občini. Ocenjujejo, da bodo imele Tekstilindusove zajamčene plače 3,3 odstotni delež v kosmatih osebnih dohodkih v kranjski občini. Konec leta 13 milijonov mark izgube in 16 milijonov mark posojil Ne ukvarjamo se z zunanjimi razlogi Tekstilindusove problematike, puščamo jih ob strani, dokler ne razrešimo notranjih, saj je tovarna pod povprečjem svoje branže, je dejal Brane Zakrajšek, direktor svetovalne organizacije Vis-a-vis, ki je v Tekstilindusu prevzela sanacijo tako, da ji je delavski svet overil tudi vodenje podjetja. Zaradi slave poslovne politike so v Tekstilindusu problemi nalagali, zato ima tovarna danes velikanske zaloge, ki seveda vežejo sredstva. Ocenil je, da bo imel Tekstilindus konec letošnjega leta 13 milijonov zahodnonemških mark izgube in 16 milijonov mark posojil (preračunanih iz dinarjev seveda). Iskali smo zdravo jedro tovarne in do njega prišli, da nismo upoštevali dosedanje izgube, temveč tekoče poslovanje, je dejal Zakrajšek, po grobi oceni je moč ohraniti 65 odstotkov proizvodnje, da bi bilo tekoče poslovanje pozitivno. Za tolikšno proizvodnjo zadostuje 1.400 delavcev in potemtakem jih je 540 preveč, ki pa še niso določeni kot presežki, saj bi se jih nekaj še dalo zaposliti. V Tekstilindusu so namreč doslej uporabljali sistem lastne cene, kar je zaradi velikega števila izdelkov in gospodarskih razmer napačno, zdaj uporabljajo klasično metodo, s čimer pritiskajo na komercialo, ki bo poskusila prodati še nekatere izdelke, kar bi zaposlilo več ljudi. Kako bo pokrita izguba V naši firmi nismo navdušeni nad stečajem, je dejal Zakrajšek, zlasti zdaj ne, ko se posojila revalorizirajo in edini "profit" tečaja je v tem, da so ljudje na cesti. Prepričan je, da bi se Tekstilindus dalo rešiti drugače, saj je 65 odstotkov proizvodnje zdrave, vprašanje pa je seveda, ali bodo upniki pripravljeni prevzeti breme. Napravili so že izračun skrajnih možnosti. Če bi Tekstilindus celotno zadolžitev prenesel v prihodnje leto, bi imel leta 1990 še 1,5 milijonov mark izgube, leta 1991 pa bi že lahko posloval pozitivno. Če pa bi posojila pretvorili v delnice in podjetje v mešano družbo, bi že prihodnje leto lahko ustvaril 900 tisoč mark akumulacije. Bistvenega pomena bo torej, kako bo pokrita izguba in kako bodo reagirali upniki, pri čemer velja povedati, daje glavni Tekstilindusov upnik kranjska banka. Kadrovski problemi še niso rešeni Ljubljanska banka - Temeljna banka Kranj je bila pripravljena Tekstilindusu odobriti posojilo za izplačilo osebnih dohodkov v višini 72 milijard dinarjev le z garancijo občine. Posojilo bo v plačilo zapadlo v treh mesecih, obrestovano bo po veljavni bančni stopnji. Vsa Tekstilindusova posojila, ki so zapadla v plačilo in jih bo z novimi pokrila banka, pa znašajo 340 milijard dinarjev. V -Tekstilindusu je povprečna oktobrska plača znašala 13 milijonov dinarjev, s čimer so bili na zadnjem mestu na lestvici kranjskega gospodarstva, predzadnji je bil Gradbinec s 17 milijonov dinarjev, druga podjetja pa so imela povprečje plač med 19 in 33 milijoni dinarjev. Tekstilindusove plače že dalj časa za približno 20 odstotkov zaostajajo za povprečjem kranjskega gospodarstva, oktobrske pa so zaostale že za 40 odstotkov. Zajamčeni osebni dohodki za mesec november bodo zdaj za 25 odstotkov višji od oktobrskih. Kranjski izvršni svet obiskal 14 večjih podjetij Banka pa že nekaj časa vztraja pri dobrih kadrovskih rešitvah, bolje rečeno, da bi krmilo Tekstilindusa prevzel nov direktor. Zdaj ga je začasno prevzel Ivan Peter-nel, na kar je na zasedanju skupščine opozorila Andreja Jaklič, direktorica ekonomskega sektorja, ki je dejala, da ne želi ostati dlje od dveh mesecev, kakor mu je bilo rečeno. Povedala je, da se polno zavedajo odgovornosti in delajo z večjim veseljem, odkar so v tovarni svetovalci Vis-a-visa, tudi delovna disciplina je boljša. Odpro-dali so že nekaj vmesnih zalog, zlasti preje in surovih tkanin in plačilne roke zmanjšali na 30 do 60 dni. Povečali so tudi kakovost izdelkov, oktobra je bila 74 odstotna, novembra pa že 85 odstotna. Bivše vodstvo in občinske politike po-krtačili mladinci Več delegatov občinske skupščine je izrazilo skrb, da se ne bi kaj kmalu spet srečali s podobnim problemom in bodo možnosti še manjše oziroma denarja še manj, Janez Štempihar pa je kar naravnost dejal, da bo na boljšem tisti, ki bo propadel prej, zadnji pa ne bo dobil nič. Nihče pa doslej, kakor da bi bila'to prepovedana tema, še ni zahteval odgovornosti za Tekstilindusovo agonijo, čeprav je že jasno, da je poleg zunanjih razlogov veliko k temu prispevala tudi slaba poslovna politika v zadnjih letih. Na zasedanju skupščine pa je bivše vodstvo in občinske politike pokrtačil delegat ZSMS Kranj, ki je sicer podprla garancijo za izplačilo zajamčenih osebnih dohodkov, vendar s pozivom: zdravimo bolne, ne obujajmo mrtvih, razbila pa je dosedanji molk o moralni in politični odgovornosti za razmere v Tekstilindusu, kjer bi delavci brez občinske garancije ostali celo brez plač, v takšne razmere pa je kolektiv pripeljala slaba poslovna politika v zadnjih letih, ki je imela podporo občinske politike. M. Volčiak Finančna nedisciplina vse večja Kranj, 13. decembra - Kranjski izvršni svet je obiskal 14 večjih pod jetij v občini, podrobneje jih je seznanil s projektom Optima, govorili so o pripravi plana za prihodnje srednjeročje, predvsem v smislu razvoj gospodarske infrastrukture, ter seveda o aktualnih problemih gospodarjenja, pri čemer so v podjetjih v ospredje postavili predvsem finančno nedisciplino domačih kuncev. Na obiskih v Iskri Kiberneti- tečaja dinarja, škoda pa jim se-ki, Iskri ERO, Savi, Planiki, veda ne bo povrnjena. V izvoz Gorenskem tisku, Ibiju, Ikosu, Exotermu, Zvezdi, Gradbincu, Merkurju in Živilih ter kasneje še v Iskri Tel in KŽK Kranj, so predstavniki podjetij pri pogovorih o tekočih problemih na prvo mesto postavili finančno nedisciplino domačih kupcev, ki vse bolj zaostruje likvidnosti. Največje težave z neplačevanjem oziroma z nepravočasnim plačevanjem računov imajo v Kibernetiki, Savi, Ibiju in v Merkurju, v Iskri ERO pa imajo zaradi tega že težave z organiziranjem proizvodnje. Prav v Iskri ERO ter v Kibernetiki, Planiki in Gorenjskem tisku so namreč velik udarec v preteklih dveh mesecih doživeli zaradi zaostajanja pa so seveda vse bolj usmerjeni zaradi zapiranja domačega trga- Obseg industrijske proizvodnje v Kranju pada že tretje leto, vendar pa ocenjujejo, da je letošnje manj občutno, kar so pokazali tudi razgovori o omenjenih podjetjih, kjer z izjemo Iskre ERO, ki vse težje prodaja svoje izdelke na jugoslovanskem trgu, ne postavljajo več v osprednje zmanjševanja fizičnega obsega proizvodnje, temveč gre večinoma za prilagajanje tržnim razmeram in s tem povezanega spreminjanja proizvodnje, kar se odraža v kvaliteti izdelkov, količina pa ni večja. IZ C0SP0PARSKECA SVETA EI Niš se je povezal z Alcatelom V Jugoslaviji smo dobili še tretjega licenčnega partnerja na področju telekomunikacij, saj se je Iskra spomladi že odločila za zahodnonemški Siemens, zagrebški Nikola Tesla pa je partner švedske multinacionalke Ericsson, zdaj pa je niški EI podpisal 5 francosko multinacionalko Alcatel. Kakor je znano, so pri odločitvi nihali, naj se tako kot Iskra odločijo za Siemens, vendar se je nagnila v prid Alcatela, s katerim se je poprej nameravala povezati tudi Iskra, vendar se je premislila. Zato ni presenetljivo, da v kranjski Iskri Telekom srbsko odločitev komentirajo kot predvsem politično in torej premalo poslovno. V svetu namreč velja pravilo, da je najboljši tisti sistem, ki najbolj ustreza svetovnemu standardu ISDN in Sie-mensove telefonske centrale so mu že bližje. Največji problem pa je seveda v tem, da smo v Jugoslaviji dobili še tretjo licenčno povezavo na področju telekomunikacij, za Iskro in Nikolo Teslo, ki sta si zdaj delila domače tržišče, se je pojavil konkurent, za potrebe jugoslovanskega tržišča pa bi zadoščal en sam proizvajalec in v bistvu gre za nepotrebno podvajanje zmogljivosti. Res pa je, da v svetu zaradi konkurenčnosti vzdržujejo po dva vzporedna sistema, v Jugoslaviji smo torej še bolj dosledni, saj imamo zdaj tri. Tekstilindusov primer je opozoril na prazne rezervne sklade, celo republiškega in zakon o zajamčenih plačah tako nima materialne podlage. Tekstilindus se, zdaj tudi s pomočjo zunanje svetovalne organizacije, obupno bori za preživetje, žal pa je tako globoko v breznu, da mu gorenjska banka brez jamstva kranjske občine ni več hotela spustili vrvi za izplačilo zajamčenih plač. Delavcem Tekstilindusa je torej grozilo, da ostanejo celo brez že tako bornih plač, kar bi nedvomno privedlo do štrajka. Zato je razumljivo, da so v sredo in četrtek vladale na občini izredne razmere, občinski možje so živčno hiteli s sestanka na sestanek in mrzlično iskali rešitev, saj je znano, da pred stavkajoče delavce nič kaj radi ne stopijo, največ poguma je doslej pokazal predsednik izvršnega sveta Henrik Peternelj. Naposled so sklicali izredno sejo občinske skupščine, da bi bili v primeru, če bo potrebno posojilo vrniti iz občinske blagajne, krivi vsi in drug drugemu ne bi mogli pometati pred pragom, kakor so v zadnjih letih v Kranju že nekajkrat, najbolj odmevno v sporu z inšpektorji. Skupščina je jamstvo dokaj mirno požegnala, manjkala seveda niso opozorila, naj se kaj takšnega ne zgodi več, toda v današnjih časih jih res lahko zataknemo le za klobuk. Izkazalo pa se je, da zajamčene plače, kijih zagotavlja poseben zakon, nikakor niso zajamčene, saj denarja v rezervnih skladih ni, celo v republiškem ne. Na medlo informacijo v gradivu, da po neuradnih podatkih v republiškem skladu skupnih rezerv denarja ni, je reagiral družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki je vprašal, zakaj jamstvo za posojilo daje kranjska občine in ne republika ter zakaj prosijo namesto zahtevajo sredstva republiških rezerv, saj zakon vire zajamčenih plač zelo jasno našteva: rezervni sklad podjetja, nato rezervni sklad občine in nazadnje rezervni sklad republike, ki je zakon o zajamčenih plačah tudi sprejela. Dobil je odgovor, da bi se moralo letos v republiškem rezervnem skladu nabrati 10.000 milijard dinarjev, žal pa se jih je le 900, ker organizacije s certifikati že pred sprejetjem zaključnih računov v re-proverigah pokrijejo izgube in denar pošljejo le tistim, ki takšnih povezav nimajo. Zakon o zajamčnih plačah torej visi v zraku, saj materialne podlage trenutno nima, kar je seveda dodatno razočaranje za vse, ki jim primanjkuje denarja in se morajo vse pogosteje sprijazniti z blokiranim žiro računom, takšnih pa je seveda ob zaostreni notranji likvidnosti vse več. Sindikati denarnih skladov nimajo, občinske blagajne veliko jamstev ne bodo mogle dati in ob vse obupnejšem pomanjkanju denarja kmalu utegnemo poročati, da delavci ta mesec niso dobili plač, kar na Kosovu, v Makedoniji že nekaj časa ni nič nenavadnega. Delegati so dokaj hladnokrvno sprejeli tudi informacijo o praznih rezervnih skladih, nemara jo je nabolje pojasnila pripomba enega izmed njih, ki je bolj sam sebi dejal, slišali pa smo ga na novinarski balkon: saj bodo spomladi volitve! M. Volčjak Zbledeli blišč - Če kdo, potem si prav gotovo prireditelji sejemskih prireditev pri nas (nasploh) že nekaj časa belijo glavo, kako in kam se usmeriti jutri. Zdaj, ko je že vsak "predpasnik" lahko tudi trgovina, nekdanji blišč sejmov bledi. Tako nekako je tudi na letošnjem 30. Novoletnem sejmu v Kranju; razstavijalcev je sicer še kar nekaj, ponudba pa pravzaprav ne kaj dosti drugačna od vsakodnevne. Tradiciji, ki pa ima vendarle tudi nekaj pred-prazničnih, nakupovalnih posebnosti, pa tokrat nagaja še vreme: streha stare sejemske hale ni več kos mokri odjugi v teh dneh. Sicer pa imate čas še do petka, 22. decembra, da med letošnjo ponudbo Novoletnega sejma v Kranju najdete kaj ugodnega. Konec koncev je izbira še vedno dokaj pestra. - A. Ž. - Foto: F. Perdan IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Rekord jeseniške železniške postaje Z jeseniške železniške postaje je v sredo, 13. decembra, ob 12.15 odpeljal v Avstrijo z rudo natovorjen vlak, s katerim so zabeležili osem milijonov ton prepeljanega tovora v letošnjem letu. Celotni tovorni promet je lani znašal 7,2 milijona ton in lanski rekord so letos še izboljšali. Šef postaje Janez Medja je ob tem dejal, da zmogljivosti postaje še niso v celoti izkoriščene, saj je bila pred dvema letoma razširjena z novimi tiri in posodobljena z modernimi signalnovarnostnimi napravami. Poleg novih naprav in sodobne tehnologije železniškega prometa k uspehu seveda prispeva dobro sodelovanje z avstrijskimi železničarji in prizadevnost naših železničarjev, prezreti pa seveda ne smemo pretoka tovorov po Soškem koridorju, ki prav tako prispeva k večjemu obsegu dela. Velik, toda varčen porabnik energije Kranjska Sava je po porabi eneregije na desetem mestu v Sloveniji, letno porabi približno 23 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina in 55 tisoč megavatnih ur električne energije. Iz reke Save prečrpa približno 1,68 milijonov kubičnih metrov vode, iz vodovoda pa vzame 500 tisoč kubičnih metrov vode. V tovarni proizvedejo 70 milijonov kubičnih metrov kom-primiranega zraka in 240 tisoč ton pare. Letni stroški za energijo znašajo 16 milijonov zahodnonemških mark, v končni ceni izdelka pa ima energija 5 do 6 odstotni delež. Sava je torej velik, vendar pa varčen porabnik energije, tudi v primerjavi s sorodnimi svetovnimi tovarnami. Za operativno delo v energetiki pa trenutno skrbi 64 ljudi. /ureja MRB^hVOitjmyg ODGOVOR NA PISMO B. J. v svojem Pismu Slovenski kmečki zvezi objavljenem v Gorenjskem glasu, 8. decembra, izraža željo po odgovoru na svoja razmišljanja. Veseli me, da nekdo, ki ni kmet, razmišlja o težkih časih, ko so se kmetom godile tudi krivice, o časih, ko so bile poleg delavskih tudi kmečke družine brez kruha. Pa še brez česa. O vsem tem bi se dalo marsikaj napisati in dokumentirati, toda ne bom pisal o tem, ker mi ne gre za re-vanšizem. Naša prizadevanja so usmerjena predvsem v sedanjost in prihodnost. Ker je osrednja točka razmišljanja B. J. ravno problem mleka, zato najprej o tem vprašanju. Res, po mlečnem bojkotu so se odkupne cene mleka nekoliko popravile. Toda, ob tej nori inflaciji rast odkupnih cen močno zaostaja za rastjo stroškov, kar za dva meseca. O tem, kaj to pomeni, ne bom govoril, ker to vsak sam ve in izkuša. Nasprotno pa posredniki (mlekarne, trgovina) prehitevajo inflacijo več kot za en mesec. Za tako početje pa ne nosijo krivde niti kmetje, niti Kmečka zveza. (Mimogrede: B. J ni povsem, na tekočem s ceno: trenutno mleko v trgovini ni po 30.000, pat pa po 50.000 din). Torej za mleko, ki ga potrošnik plačuje po 50.000 din, kmet ne bo dobil niti 20.000 din (pa še to šele čez en mesec). Povsem se strinjam, da seveda so stroški v mlekarni in trgovini, stroški so pa tudi pri živinorejcu, nikjer na svetu pa ni med odkupno in prodajno ceno takega razmerja kot pri nas. Za pojasnilo v tej zvezi se bo pač treba obrniti na drug naslov. Pri Kmečki zvezi smo predlagali Vladi in Skupščini ustanovitev posebnega odbora socialnega partnerstva, ki bi reševal te probleme. Po našem predlogu naj bi bil tak odbor: delegati Kmečke zveze. Zadružne zveze in mlekarn kot proizvajalci, sindikati kot zastopniki potrošnikov, poleg teh pa še zastopniki Skupščine. Naš predlog je bil zavrnjen. Poseben problem je neposredna prodaja mleka na domu. Cena v taki prodaji je večinoma nekoliko nižja kot v trgovini. S tem, da je to polnomastno mleko, medtem ko je v trgovini delno posneto. Kmetje se v tem primeru "tržno" obnašajo, ter tako vsaj za doma prodano mleko iztržijo primerno ceno, potrošnik pa tudi ni oškodovan. O ugodnostih v obliki premij skorajda ni vredno govoriti, ker so premije kaplja v morje proizvodnih stroškov, povrh vsega se s temi sredstvi zelo neracionalno gospodari in zaposleni, ki v ta sklad prispevajo, nikoli ne vedo, zakaj se ta denar porabi. O ugodnih kreditih pa danes ni treba razpravljati, ker jih ni več. Takrat, ko so bili, so bili pa tudi za zaposlene in celo ugodnejši. Kako torej iz vseh teh težav? Nekajkrat sem že poudaril, da lahko samo s skupnim nastopom delavcev in kmetov. Eden od načinov so potrošniške zadruge. SKZ odločno protestira proti navijanju cen in pretirani razliki med odkupnimi in prodajnimi cenami in proti monopolnemu obnašanju posrednikov. Sicer pa mislim, da sva si z B. J. v razmišljanju zelo blizu. Zato samo še kratko pojasnilo ob zadnjem delu pisma B. J.: Strah pred "dninaricami" je popolnoma odveč. Naše majhne živinorejske kmetije preprosto ne prenesejo stroškov za tujo delovno silo. Tistih, ki bi bili pripravljeni delati za kos kruha, pa danes hvala Bogu ni več. Ob sedanji tehnologiji v kmetijstvu je najmanj polovica naših kmetij nesposobnih preživeti brez dodatne zaposlitve izven kmetijstva, zato strah pred odpuščanjem iz službe. Strinjam se pa, da je brezpo-selen proletarec v veliko slabšem položaju, kot pa mali kmet brez dodatne zaposlitve. In za konec: Kmečka zveza ni oblast, ki bi lahko karkoli uredila, je le organizacija, ki opozarja na probleme in zahteva razrešitev le-teh. Za to imamo oblast. Ali pa ta oblast opravlja svojo funkcijo v korist državljanov in vse družbe? Moj odgovor je: ne! Zaot se bomo morali potruditi, da si bomo izvolili durgačno in boljšo oblast, ki se ne bo trudila samo za svoje položaje, pač pa za blagostanje vseh državljanov! Ivan Oman KDO IN KAKO UPRAVLJA ZGRADBO TPC KRANJSKI GORI Povod za ta prispevek so računi, kijih prejemajo stanovalci tr-govsko-poslovnega centra v Kranjski gori za ogrevanje stanovanj in za tako imenovane obratovalne stroške. Razlike so tako občutne, da je nemogoče razumeti, kaj je vodilo sesta-vljalce računov, da so jih sploh upali razposlati. Ker se mi je zdelo normalno in logično, da je cena ogrevanja za vse stanovalce enaka (obračunavanja po števcih še ni), se pravi enaka cena za m2 ogrevalne površine, tudi nisem preverjal, če so bile obremenitve doslej pravilne in če veljajo za vse stanovalce enaka merila. Pri zadnjem računu, ki smo ga lastniki stanovanj prejeli za mesec julij, avgust in september letošnjega leta, pa sem postal pozoren. In kaj sem ugotovil: Po računih, ki jih imam na vpogled, so stanovalci najemni-ških stanovanj plačevali do vključno novembra letos za m2 ogrevalne površine 2,800.- din, medtem ko smo lastniki stanovanj v isti zgradbi plačevali do vključno junija letos po 4,025.-din za m2, oziroma 43,75 % več kot »najemniki«. Še večja je ta razlika za naslednje mesece. Za julij, avgust in september smo lastniki dobili račun za 9,930.-din za m2, oziroma 354,65 % več kot najemniki z napovedjo, da bo cena oktobra in novembra za okoli 70 % večja, medtem ko so najemniki že dobili račun tudi za ta dva meseca po stari ceni 2,800,- din za m2. Pri ogrevalni površini 50 m2 je ta razlika 356,500.- din (496.500.- -140.000.-). Vsa stanovanja se seveda ogrevajo iz istega kotla. Še večja je razlika pri tako imenovanih obratovalnih stroških. Do vključno junija letos so bili zaračunani po 50.- din za m2 stanovanjske površine, za julij, avgust in september pa po 20.000.- din za isto enotno, najemniki pa so še julija plačali obratovalne stroške po 50.- din, za november pa kaže njihov račun po 100.- din za m2. Će ostanemo pri enaki primerjavi: pri 55 m2 stanovanjske površine (ta je nekaj večja od ogrevalne), je mesečna razlika 1.097,250.- din (1.100.250.- - 2,750.-) oziroma se po zadnjih računih za obdobje treh mesecev (julij, avgust in september) izkazuje ta razlika (ogrevanje in obratni stroški) v spoštljivem znesku 4.361.250.-din. Dom in ves t, ki izstavlja te fakture, ni niti z besedo pojasnil, od kod in zakaj razlike. Ob takem stanju se samo po sebi vriva vprašanje, ali imamo opraviti s popolnimi analfabeti ali ignoranti brez primere, kajti opravičljivega razloga za tako početje ni, razlike pa so prevelike, da ne bi bile opazne. Ni pa to edini primer, ko se jeseniški gospodje igrajo z ljudmi preko tiste meje, ko človek ne pomisli, da je tolikšna pokvarjenost mogoča. Stanarino, stroške ogrevanja, odvoz smeli, vode, prispevek za mest. zemlj. in obratovalne stroške pobira Domin vest Jesenice, čeprav ni bila z njim sklenjena nikakršna pogodba za opravljanje teh del, pa tudi sicer nobena druga pogodba. Dominvest tudi ni dal nobenega pojasnila, po katerem bi bil upravičen pobirati ta sredstva. Tudi ni sporočil, kakšna so merila za določanje višine teh stroškov, skratka nič, samo pobira. Poleg tega pa tudi ti stroški niso zaračunani vsem. Lastniki smo dobivali račune le za ogrevanje in obratovalne stroške, ne pa tudi za druge stroške, ki so jih dobivali najemniki. Prispevek za uporabo stavbnega zemljišča moramo lastniki plačevati neposredno občini. Ni nam jasno, v kakšne namene služijo sredstva obratovalnih stroškov. Obratovalni stroški so sestavina cene storitev ali prodaje in ne morejo biti samostojna postavka. V tem neredu in samovolji jih jemljemo le kot sredstva za »razširjeno reprodukcijo« provizije. Doslej še ni bila sklenjena nobena pogodba, niti ni bil predložen osnutek kakšne pogodbe ne za najemnika in ne za lastnike. Osnutki samoupravnih aktov in pogodbe med »hišnim svetom« in Dominvestom, kijih je slednji pripravil, so bili v pravnem in dejanskem pogledu nesprejemljivi in neuporabni. Rešena niso niti taka vprašanja, kot je plačevanje kurjača, ki že eno leto opravlja to delo. Niso določena razmerja med lastniki, najemniki in uporabniki stanovanj in poslovnih prostorov do vzdrževanja skupnih naprav, niso določene obveznosti delovnih organizacij in posameznikov, ki svoja stanovanja oddajajo v turistične namene. S tem, da Dominvest pobira stanarino in druge stroške, je prevzel vlogo nekakšnega poslovodje brez naloga, in ker zakonitih upravljalcev zgradbe ni, je s tem prevzel tudi obveznosti upra-vljalca zgradbe. Enaka ocena, ki mu gre za delo pri pobiranju stroškov, velja tudi za njegovo_ delo v vlogi gospodarja. Ni nam znano, kako skrbi za odpravo napak, kako skrbi za ogrevanje (rezervoar je napolnjen okoli 18 %), po katerih kriterijih dovoljuje spremembo fasadnega izgleda (zastekljcvanje balkonov, obešanje reklamnih tabel, anten), in kaj ukrepa proti taki samovolji. Investicijskega projekta sploh ne poznamo in ne vemo, kaj smo za plačilo prejeli (razen lokacije in kvadrature stanovanj), in ker ni dal nobenega obračuna o svojem delu in poslovanju, tudi ne vemo, kako in v čigavo korist obrača naloženi denar. Vprašujemo se, ali se zaveda, da mora pri svojem delu ravnati kot dober gospodar, še posebej, ker gre za »specializirano« podjetje in da odgovarja za vso škodo, ki jo povzroči. Opozoriti pa je po mojem mnenju treba tudi na tole: Stanovanjske zadeve so še vedno deficitarno in sila občutljivo področje, saj gre za eksistenčna vprašanja ljudi, posameznikov in jih je zato treba skrbno, predvsem pa o enakih merilih enakopravno obravnavati. Večja, kot je in kot bo revščina, bolj bomo Franc Puhar - Aci MERKUR KRANJ 30% POPUST ZA BELO TEHNIKO MALE GOSPODINJSKE APARATE ELEKTRIČNO ROČNO ORODJE KOPALNICE KOLPA SAN 15 % POPUST za ostalo blago, razen črne metalurgije POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO NAD 10.000.000 DIN POPUSTI VELJAJO DO 31.12. 89' SREČNO 90' občutljivi na vsako razlikovanje in privilegiranje enih v škodo drugih ter večja bo škoda, ki jo tako ravnanje povzroči. Zato bo družbeni nadzor še vedno potreben. Opravičilo zanj je že v tem, kar je tu povedano, da drugega sploh ne omenjam. Ni pa odveč omeniti večstranske vloge, ki jo igra Dominvest. Enkrat nastopa kot pooblaščenec prodajalca stanovanj, potem pa pooblaščenec kupca v isti zadevi, in če prav vem, upravlja tudi s sredstvi stanovanjskega sklada. Kot se izkazuje, to ni združljivo in ni v interesu korist-nikov stanovanjskih dobrin. Ob pomanjkljivem nadzoru omogoča mnogotere špekulacije. Kranjska gora, 21. novembra 1989 Jože Rupar SEVERIN SEVER JOŽE TANŠEK >§>Nt ODPRLI SMO NOVO PRODAJALNO ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ »DISKONT 33« VŠK0FJIL0KI PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI. OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL. Kranjske zgodbe iz tega stoletja MISLI OB ZAKLJUČKU POLOVICE STOLETJA Iz obsežnega gradiva sem za podlistek KRANJSKE ZGODBE IZ TEGA STOLETJA izbral le po nekaj dogodkov za vsako leto. Večina teh zgodb je bila sedaj objavljena prvič. To so le drobci iz lokalne zgodovine, ici pa kažejo na razmere v mestu ter so resnični odraz nekega časa. O vojnah namenoma nisem pisal, ker ta tematika v ZGODBE ne spada. Sicer pa je o vojnah, zlasti zadnji, že tako ali tako veliko napisanega. V mestu živi še nekaj Kranjčanov, ki so žive priče dogodkov tega burnega časa. Ena sama generacija je preživela dve svetovni vojni, dočakala rojstvo štirih različnih držav ter preživela kar osem vladarjev z različnimi naslovi. Menjali so se državni grbi, zastave in mogočne himne. Menjali so se sistemi in veljavna gesla. Ljudje v mestu pa so bili vedno isti. Kakor so vedeli in znali, so se morali prilagajati novim razmeram in delati naprej. Pridni in ustvarjalni prebivalci so mesto v teh 50 letih spre- menili. Dali so mu nov utrip življenja in dela ter novo podobo. Industrializacija Kranja ima tudi svoje razumne meje. Že te ZGODBE kažejo na to, nadaljevanje pa bo še bolj! Prišel je čas, ko število tovarniških dimnikov ni več merilo blagostanja in mogočnosti mesta. Pa tudi magnet ni, ki bi pritegoval nove, ustvarjalne ljudi. V drugi polovici tega stoletja začeta "Babilonizacija" mesta, da bi se vrtela naprej že stara kolesa, ni izhod. Posledice tega se bodo Še pokazale, lahko v neprijetnih oblikah. Človek ima le dvoje oči. Kako gleda na razvoj, ki ga sam oblikuje, pa je vprašanje? Če z enim očesom gleda v preteklost in z drugim v prihodnost, se bo malokdaj zmotil. Če pa z obema očesoma gledale v sedanjost, pa so napake neizogibne. Nič me ne briga, kaj je bilo in kaj bo, zanima me le to, kar da* nes je - lahko reče le tisti in tak, ki mu Kranj pomeni le začasno postajo na svoji poti! To pa je že stvar 2. dela KRANJSKIH ZGODB IZ TEGA STOLETJA, ki bodo tako kot letos začele izhajati enkrat v prihodnjem letu. AVTOR Podeljene Severjeve nagrade VSI ČASTILCI TALIJE Škofja Loka - Nedeljska svečanost v dvorani Loškega odra je bila namenjena počastitvi spomina na velikega slovenskega igralca Staneta Severja. Pobuda, ki je pred devetnajstimi leti nastala prav Škof ji Loki - ustanovitev sklada Staneta Severja - zbere na predvečer igralčeve smrti veliko častilcev igralske umetnosti. V njegov spomin se vsako leto podelujejo nagrade za najboljše igralske dosežke tako poklicnim kot ljubiteljskim igralcem in študentom. V devetnajstih letih je Severjevo nagrado tako prejelo že 92 igralcev. kopano ljubeznijo - to so kriki njene igralske duše. JANEZ ŠKOF, igralec Mestnega gledališča ljubljanskega je prejel Severjevo nagrado za OLGA KACJAN, igralka Slovenskega mladinskega gledališča je prejela Severjevo nagrado za vloge v Šeherezadi, Kozmokinetičnem observatoriju Zenit in Fragkenntu o Klei-stu. Če lahko za kakšno jugoslovansko igralko rečemo, da je "alternativna", je odgovor brez pomišljanja - Olga Kac-jan. Njeno tiho umetnost poznajo povsod. Vsekakor je to ustvarjalka, kakršnih je malo v igralskem poklicu. Je osebnost, ki jo gledalci kot soigralci sprejemajo kot čudežnega "malega princa" z daljnega planeta, ki pa nam je tako neizmerno blizu. Nekaj osrečujočega je v njenem igralstvu in brez napuha in brez nestrpnosti. Kako čudežno uporna je bila v iskanju Parisadine ljubezni v Šeherezadi, kako voljna v nenavadni metafizični podobi grškega zbora v Kozmokinetičnem observatoriju Zenit, kako izpraznjeno votla v Ludviki ( Fragment o Kleistu) s svojo iz- vloge v La discreta enamorada, Pesnikova žena prihaja in Šeherezada. V sezoni 1988/89 se je Janez Škof vsekakor zapisal v slovenski gledališki prostor, z vlogo v Šeherezadi Slovenskega mladinskega gledališča pa tudi v jugoslovanski. Njegov humor v vlogi nespretnega ljubimca Lucinda v La discreta enamorada je neke vrste variacija chaplinovske komike, toda povsem nova, presenetljiva. Drugačen je njegov dr. Svetlič v komediji Pesnikova žena prihaja - enostaven igralski kroki slovenskega intelektualca. S pravim razkošjem talenta pa je presenetil v nenavadni stvaritvi Sahrijara Lepega v Šeherezadi. SREČKO CENTRIH se ukvarja z ljubiteljsko gledališko dejavnostjo v gledališki skupini KUD Zarja Trnovlje -Celje že dvajset let. Napredek in razvoj te gledališke skupine je ozko povezan z življenjem in razvojem tega ljubiteljskega gledališkega igralca, ki je ustvaril paleto izjemnih dosežkov: vloga Toneta Vogelnika v Večnih loviščih, vloga Gospoda v Sedmi zapovedi kradi malo manj, kot Svejk v Brechto-vem Švejku v drugi svetovni vojni, kot polkovnik Ikonenk v Ljubeznih štirih polkovnikov, kot Ivan Ivanovič v veliki žeh-ti, kot stotnik Dietler v Kur-bah, kot oficir IRE v Talcu, kot Podkoljosin v Ženitvi, kot Pod-sekalnikov v Samomorilcu in druge. Eden od njegovih vrhunskih igralskih dosežkov je poleg Brechtovega Švejka tudi vloga kralja Malhusa v istoimenski farsi Ervina Fritza. Srečka Centriha je za visdoko igralsko priznanje predlagala Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Severjevo nagrado ža študente dramske igre si delita LUČKA POČKAJ in KSENIJA MIŠIC. Lučka Počkajeva je z vlogo kompliciranega in nenavadnega lika poštne uradnice Ines v Sartrovi igri Zaprta vrata ustvarila nepozabno igralsko upodobitev. Lik, ki tudi zreli igralki predstavlja velik izzviv, je Počkajeva odigrala z vsem potrebnim psihološkim vživetjem tako v oblikovanju agresivnih in perverznih pasaž kakor tudi v delih igre, ko je morala podati globoko prizadeto in zavrženo, pa spet ljubečo in maščevalno žensko. V spominu ostaja tudi izjemno zapet song. Ustvarjalnost Lučke Počkajeve se kaže v njeni sposobnosti preigravanja kompliciranih psiholoških stanj, ki nam odkrivajo vso občutljivost njene igralske umetnosti. Prav z vlogo Ines Počkajeva zanesljivo vstopa v vrsto slovenskih poklicnih igralk. Ksenija Mišic je v 5. in 6. semestru opravila dve zanimivi in kvalitetni kreaciji, in sicer Ofelijo v Hamletu in Irino v Treh sestrah. Kot Ofelija je ustvarila zrelo, skorajda profesionalno kreacijo, ki že skoraj presega akademijske okvire. S svojim nastopom je pritegnila pozornost in naklonjenost sicer redkih obiskovalcev akademijskih produkcij. Svoji Ofeliji je z natančnostjo odmerila vsa potrebna psihofizična stanja in emocije, ki jih od te vloge pričakujemo. Pri ocenjevanju je edina soglasno dosegla najvišjo možno oceno. Kot Irina je sicer ponovila nekatere že znane elemente, vendar je tudi v to vlogo vnesla nekaj svežih igralskih prvin, ki očitno kažejo, da se zlepa ne zadovoljuje z že doseženim. V Irini se ponovno potrjuje kot zrela in kot bodoča repertoarna igralka. Lea Mencinger Foto: Franc Perdan Nova premiera v Teatru ante portas GLEDALIŠČE KOT NORIŠNICA Kranj - Režiser Iztok Alidič nadaljuje svoje gledališke eksperimente v Teatru ante portas v kulturnem domu v Stražišču. bolj pogosto uporabljena kot metafora za prikaz sistemske ali individualne represije. Norišnica vse Nemara bi se kazalo najprej malo poukvarjati s pomenom naslova, ki ga ima Alidičeva gledališka skupina v Stražišču z nekaterimi člani zdaj že očitno bivšega Gledališča čez cesto v Kranju, ki ga je Alidič vodil in v njem režiral. Seveda gre za parafrazo opisane nevarnosti v starem Rimu »Hannibal ante portas«, kar še danes pomeni nevarnost, ki preti od blizu. Se pravi: Alidi-čevo gledališče je pred vrati Kranja. In ker gre za parafrazo latinskega rekla, bi verjetno kazalo zapisati — Theatrum ante portas, vendar to ni bistveno. S čim torej preti režiser Iztok Alidič Kranju, iz katerega se je umaknil na desni breg Save v Stražišče? Tokrat z umobilnico, v kar je spremenil dvorano Kulturnega doma v Stražišču. Uprizarja namreč delo poljskega dramatika in satirika Stanislavva Igna-cyja Witkiewicza NOREC IN NUNA, eno izmed tridesetih gledaliških del tega tega mojstra gledališke satire in groteske, ki ga je odkrivalo gledališče absurda v šestdesetih letih, na Slovenskem šele v zadnjih petih letih s Čevljarji v Primorskem dramskem gledališču in z delom Oni v MGL. Igra o razmerjih med duševnim bolnikom in zdravniki (z različnimi metodami), med bolnikom torej, ki je hkrati genialen pesnik, in razočarano žensko, ki je zato postala nuna, pa s tragičnimi posledicami, umorom in samomorom ter z nekakšno hvalnico smrti kot rešiteljici iz tukajšnje nemožnosti svobodnega razmaha individua v tistem absolutnem, individualistično pojmova-nem smislu, kakor bi utegnili razumeti konec, v katerem se umorjeni zdravnik in pesnik, ki si je sodil sam, (kakor je petnajst let pozneje napravil tudi avtor Witkiewicz (1885 — 1939), pojavita s sporočilom absolutne odrešitve, igra protislovnih obratov, ki pove tole: nobena metoda ne more nadomestiti ljubezni, lahko pa napravi človeka še slabšega, ali bolje, še bolj norega v svetu, v katerem se žrtve in tirani menjavanje Zanimiv je hkrati tudi konflikt med zdravnikoma glede metode, v katerem avtor očitno že polemizira s psihoanalizo, ki (v tem primeru) človeške stiske poenostavlja na raven kompleksov. Skratka Witkiewiczeva Norec in nuna sta se znašla v pravih rokah za ponazoritev atmosfere, ki je hkrati cepljena tudi z morbidnostjo. Seveda pa režiser Iztok Alidič ne bi bil to, kar je, če VVitkie-wiczeve groteske ne bi uprizoril z nekaj izzivi, v tem primeru tako, da so gledalci sprejeti v gledališko dvorano očitno kot pacienti. Hkrati ko spremljajo primer pesnika Walpurga, nevarnega primera z dementio praecox, kakor je postavljena diagnoza* njegove ljubezni z nuno — sestro Anno, so povabljeni k terapevtskem sodelovanju: v ta namen so z gledališkim listom dobili tudi vijak z matico, katere vrtenje naj bi učinkovalo terapevtsko sproščevalno, pa tudi za tablete s čajem je poskrbljeno (podpisanemu je bila dodeljena dvojna doza s premalo posladkanim čajem). Režijski domislek ima seveda jasno in znano tendenco po vključevanju občinstva v dogajanje in hkrati sporočilno misel, da je pač ves svet norišnica, o čemer se vsak dan in na vsakem koraku lahko vse bolj učinkovito prepričamo. Predstava Norca in nune je v primerjavi s prejšnjimi Alidi-čevimi uprizoritvami bolj izčiščena in bolj pregledna. Ohranja temeljni in že uveljavljeni režiserjev pristop pri oblikovanju ritma dogajanja in pri vzpostavljanju temačnega, brezizhodnega ozračja. Pri tem so zvesto sodelovali z njim izvajalci, med njimi zlasti Damjan Perne v vlogi primera — pesnika Walpurga z eruptivno igro, Irena Oman kot sestra Anna s subtilno obvladujočo stilizirano igro, nadalje Kondi Pižorn kot ekspresivni zagovornik psihoanalize v vlogi dr. Griina ter Branka Borisavljevič kot sestra Barbara in Bojan Bešter v vlogi konzervativnega dr. Burdvgiela, medtem ko je Helena Arh spremljala dogajanje kot nema norica s pantomimo in potem zapela lirično pesem kot nasprotje stvarnosti. V okviru ambicioznejših ljubiteljskih gledaliških snovanj je Alidičeva uprizoritev Norca in nune drznejše in nestandardno zasnovana ter na primerni ravni izvedena predstava. France Vurnik PESMICE ZA MLADE Škofja Loka - Pred kratkim je izšla drobna knjižica pesmi za najmlajše Bratec Kratekčas pesnice Neže Maurer. V knjižici, ki je izšla v samozaložbi je okoli dvajset pesmic namenjenih predvsem kratkohlačnikom, takim tik pred šolo in tudi prvo-šolcem. Z novo knjižico pesmi, to je že sedemnajsta knjiga Neže Maurer, je pesnica še povečala že zdaj bogati deset pesniških zbirk obsegajoči opus otroških pesmi, od katerih jih je kar okoli 150 tudi uglasbenih. L.M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - Prešernovo gledališče Kranjbo jutri, v sredo, ob 19.30 uprizorilo Mrožkova Emigranta - za red sreda od VIII. do XII. vrste in balkon. V četrtek bodo predstavo ponovili za red četrtek Hod I. do VIL vrste. Lutkovni četrtek!Ta četrtek ob 16. uri bo v gradu Kiesel-stein Lutkovna skupina Besnica uprizorila lutkovno igrico Slonček Leopold. V Pionirski knjižnici Kranj, Delavski dom, bo jutri, v sredo, ob 17. uri gost znani in priljubljeni skladatelj Janez Bitenc. V galeriji Gabi, Vodopivčeva 3, do konca decembra razstavlja akad. slikarka Dora Plestenjak. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled prodajna razstava oblikovanja v usnju avtorice Mojce Graj. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši razstavlja akad. slikar Simon Mlakar. V galeriji Kamen je odprta novoletna prodajna likovna razstava. Vfotogaleriji Pasaža radovljiške graščine so na ogled tri razstave: IX. medklubska razstava barvnih diapozitivov 6x6, I. medklubska razstava barvnih diapozitivov 4 x 4 in klubska razstava fotografij in diapozitivov. BOH. BISTRICA - V četrtek, 21. decembra, ob 19. uri gostuje v Domu Joža Ažmana SNG Drama Ljubljana s predstavo Dušana Jovanoviča Zid, jezero. ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja akad. slikar Janez Praprotnik. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo v Šolskem centru Borisa Zi-herla proslava ob 40-letnici Glasbene šole Škofja Loka in koncert najboljših učencev. TRŽIČ - Novoletni koncert od vasi so vasi, ki ga prireja folklorna skupina Karavanke, bo jutri, v sredo, ob 19. uri, v KS Tržič, v petek, ob 17. uri v Križah, v soboto ob 17. uri v Jelendolu, ob 20. uri pa v Podljubelju. Mezzosopranistka Sabira Hajdarevič NOCOJ BOŽIČNI KONCERT Kranj, decembra - Kot smo že zapisali, bo nocoj, v torek, 19. decembra, ob 20. uri v župnijski cerkvi v Kranju Božični koncert, na katerem bodo trije naši znani glasbeni umetniki, mezzosopranistka Sabira Hajdarevič, hornist Jože Falout in orglar Mirko Bizjak poleg Bacha, Gounoda, Tartinija, Handla, Schu-berta in Corellija, izvajali tudi božične pesmi. Naj tokrat opozorimo na hornista Jožeta Falouta, ki je morda kranjskemu občinstvu manj znan. Jože Falout je s svojim žlahtnim inštrumentom - rogom, ki posebej pride do izraza prav pod cerkvenimi oboki, znan daleč zunaj naših meja in je posnel že več kaset in plošč. Kranjčani imajo tokrat priložnost tega ljubljanskega umetnika spoznati pobliže. 26. decembra bo Božični koncert v Stari Loki. D. D. Lancovo - Konec minulega tedna je stanovanjska hiša, v kateri živi in ustvarja akad. slikarka Brigita Požegar - Mulej postala tudi umetniška galerija. V prostorni veži, na stopnišču in v gornjih nastropjih je slikarka razstavila svoje slike, pretežna večina so olja, nastala v tem letu na temo Velika narava. Slikarkin motivni svet je v pretežni meri narava, ki pa se v zadnjem času, kot je na to pozoril dr. Cene Avguštin na otvoritvi, ne kaže zgolj v temnih barvah, pač pa slikarkin svet obsega tudi več svetlobe. Izbor predstavljenih slik bo tudi na ogled na razstavi konec tega leta v razstaviščih Gorenjskega muzeja v Kranju. Na otvoritvi v novi galeriji Brigita je z recitalom nastopila skupina Linhartovega odra pod vodstvom Alenke Bole - Vrabec. -Foto: L.M. PETJE V FOLKLORNIH SKUPINAH Kranj - Odbor za folklorno dejavnost ZKO Kranj in Združenje folklornih skupin Gorenjske prirejata v soboto, 23. decembra, dopoldne v gradu Kieselstein seminar za mentorje in plesalce folklornih skupin na temo petje v folklornih skupinah. Petje je, kot je splošno znano, šibka točka pri vseh tudi najboljših folklornih skupinah. Seminar bo vodil znani glasbeni strokovnjak Metod Špur iz Maribora. SE ENO PRIZNANJE KONRADU PETERNELJU Žiri - Pred kratkim so znanemu žirovskemu umetniku Konradu Peternelju v Bruslju podelili Rubensovo medaljo za kvaliteto. Konec preteklega meseca pa mu je belgijski svetnik za kulturo izročil še zlato medaljo Komisije za umetnost Evropske skupnosti. Nejko Podobnik ureja LEA MENCINGER / Pri 60.se življenje ne konča Tudi stari naj imajo prihodnost Kranj, decembra - Življenjska doba se daljša, ljudje odhajajo v pokoj še razmeroma mladi in mnogi ga zelo dolgo uživajo. V Sloveniji je že skoraj petina ljudi starih nad 60 let, vendar kaže, da na vse številnejše staro prebivalstvo kar pozabljamo. Resda imajo svoje domove upokojencev, kamor se umaknejo mlajšim na jesen življenja, imajo svoje klube in društva, kjer iščejo svojim interesom in starosti primerno zabavo in družabnost, za večjo kvaliteto življenja na starost pa ni najbolje poskrbljeno. Zamisel o nekakšnem centru za starejše, ki naj bi obogatil starost tistih, ki jo preživljajo doma, ni od včeraj, pač pa v Kranju zdaj dobiva konkretne obrise. To je zamisel Petra Starca, ki vodi Dom oskrbovancev v Preddvoru in je iz zloglasnega Turna v nekaj letih napravil prav prijetno bivališče za ostarele. Po zglede se mu ni bilo treba ozirati zgolj na tuje, saj so podobne ustanove že pri nas -eno takih si je Peter Stare ogledal na Reki. Del dejavnosti, ki jih tak center združuje, sicer pri nas tečejo pod okriljem upokojenskih društev, nekaj jih z uspehom vodi Rdeči križ, obogatene in združene pod eno streho pa bi upokojenim nudile še nove možnosti. Peter Stare v idejni zasnovi »Centra za starejše občane v občini Kranj« načrtuje, naj bi center zajel kar največ starejših oseb, ki so potrebni različne pomoči na domu, nege, pomoči pri pospravljanju, nakupih, hkrati pa pri tem zaposlil mlajše, aktivnejše upokojence. V centru bi prirejali vsakodnevna družabna srečanja, občasna praznovanja in kulturno-zabavne prireditve, predavanja, tečaje (kakršne zdaj zajema univerza za tretje življenjsko obdobje), razstave, telovadbo in ročna dela. Tudi bifeju se ne bi odrekli. Dobrodošla bi bila savna, masažni salon, frizer... Stari naj bi v center nosili tudi perilo v pranje (domovi starostnikov bi prevzeli to delo), na voljo bi bila šivilja po okusu starejših, pa likarica, tudi te delavce bi kand irali iz vrst mlajših upokojencev. Med to generacijo je namreč veliko še aktivnih ljudi z obilo znanja in izkušenj, česar pa ta družba ne zna prav izkoristiti. V centru naj bi razvili tudi nekakšno službo za zaposlovanje, kakršen je mladinski servis. V programu centra je zamišljena tudi delavnica za manjša obrtniška popravila, strokovnja! za posamezno področje ali »univerza-lec«, kot so hišniki po domovih ostarelih, bi prihajal na poziv na dom in opravil manjša popravila v električnih napravah, vodovodnih instalacijah, pri pohištvu... Tudi pri tem opravilu bi lahko honorarno zaposlili upokojence. Organizirali naj bi tudi hišno pomoč, ki je zdaj v rokah Rdečega križa, potem pa bi s temi organizacijami lahko delali z roko v roki. Tudi merjenje pritiska bi lahko opravljali pod to streho. Razmišljajo tudi o prodajnem prostoru, kjer bi bili na prodaj izdelki upokojencev iz tako imenovane delovne terapije. Avtorje navrgel veliko zamisli, ali pa bodo v tem času tudi uspele, je drugo vprašanje. Prav bi bilo, ko bi. Če bomo imeli srečo, bomo vsi ostareli in ni vseeno, kakšna bodo naša stara leta. D. Z. Žlebir Fotografija brez fotoaparata Risanje z razvijalcem Kranj - Prav gotovo ni kar tako, če se pred najmlajšimi pojavi mednarodni mojster fotografije in otroke ena, dva nauči fotografiranja. Po eni uri so mali fotografi, ki pa potrebujejo le svojo domišljijo, že lahko umetniki - fotografi. Če kdo ne verjame, naj si ogleda njihovo razstavo v galeriji Dom v Stražišču. Otroška ustvarjalnost je v evropskih deželah silno cenjena, zato tudi ni nič nenavadnega, če je mednarodni mojster fotografije Vlastja Simončič več na seminarjih za fotografiranje brez fotoaparata v tujini kot pa doma. Te dni je sicer znova v "svoji" Gorenji vasi, kjer se s šolarji trudi pri izdelovanju novoletnih voščilnic, a pred kratkim je kdove že kateri seminar po vrsti namenil tudi otrokom krajevne skupnosti Stražišče v okviru njihovega tedna kulture. "Otrokom ne razlagam, daje ta igra s fotografiranjem ke-mogram tehnika in starogram tehnika. Njih in mene zanima le, kako z razvijalcem in fiksirjem, pa voskom na fotografskem papirju pričarati risbico. Otročje lahko, zabavno in zanimivo," je povedal Vlastja Simončič, ki kljub 78 letom še vedno neutrudno razlaga mladim skrivnosti fotografije. Fotografiranje brez fotoaparata sodi v jugoslovanski model zgodnje predšolske vzgoje otrok v fotografiranju kot si gaje zamislil Simončič in tudi prvi v Evropi začel mladim spodbujati ustvarjalnost po tej metodi. Bo res nastala fotografija? Kakih deset otrok je na stražiškem fototečaju malo risalo, malo so tunkali fotografski papir v banjice s kemikalijo, spirali v vodi in se veselili, ko je v resnici nastala fotografija. In to takšna, ki zasluži razstavo. In med otroki je morda kakšen, ki se ga je ta nova veščina dotaknila na poseben način - bodoči fotoamaterji se rojevajo že zgodaj. Lea Mencinger Foto: G. Šinik Dedek Mraz obiskal otroke s cerebralno paralizo Se so ljudje odprtih src Kranj, 15. decembra - Humanitarna društva vse manj lahko računajo na kakšen denar iz sistemskih virov, zato so tembolj odvisni od prostovoljnih prispevkov posameznikov in podjetij. Slednji so omogočili tudi letošnje novoletno praznovanje gorenjskim otrokom s cerebralno paralizo. »Ker so se začela klestiti družbena sredstva za dejavnost organizacij, kakršna je naša, smo se morali znajti sami,« je dejal Brane Skubic, predsednik Gorenjskega društva za cerebralno paralizo. »Za praznovanje dedka Mraza smo se lotili široke akcije zbiranja, ne sicer denarja, pač pa izdelkov, s katerimi smo obdarili okoli 150 otrok. Novoletno srečanje je predvsem zaradi zadovoljstva otrok, pa tudi staršem veliko pomeni.« va, dolgoletni steber društva. Kako bodo ob letošnjem pomanjkanju sredstev izpeljali akcije, ki so staršem in otrokom pomemben vir rehabilitacije, še ne vedo. Morda se bodo tako kot za novoletno srečanje spet podali od vrat do vrat za prostovoljne prispevke. Tokrat je ta naloga doletela Tatjano Štular iz Kranja in Danico Zver iz Škofje Loke. Nuša Vodnik, strokovna sodelavka društva, je pristavila, da je še več takšnih srečanj, namenjenih druženju in izobraževanju staršev, kako živeti z invalidnim otrokom. Priredijo jim smučarske tečaje in letne kolonije, ki jih vodi dr. Veličkoviče- dete otroke ni zaprtih vrat,« je dodala tudi Danica. »Videti je, da ljudje še vedno radi prispevajo, le do njih je treba stopiti in jih seznaniti s težavami otrok, o katerih premalo vedo.« Rade volje je otrokom s cerebralno paralizo svoje usluge ponudil tudi Dom JLA, kjer je bila novoletna prireditev, in s katerim od lanskega občnega-zbora društvo tesno sodeluje. Zlasti mladinci iz Gorenjskega društva za cerebralno paralizo v večji meri izkoriščajo to pripravljenost, nam je pripovedoval mladinski vodja Igor Vodnik. Zdaj imajo tu plesne tečaje, v prihodnje pa tudi družabne večere, namizni tenis in šah. Petkova prireditev v tamkajšnji dvorani pa je bila še posebej prisrčna. Otroci so se raz-živeli ob prepevanju Dušana Josevskega, pravo razpoloženje pa je pod idejine sončnike, kjer so se kopičila novoletna darila, prinesel dedek Mraz. D. Z. Žlebir Foto: F. Perdan »Že v začetku oktobra sva zaceli trkati na vrata podjetij in zasebnikov,« je povedala Tatjana. »S precejšnjim uspehom, saj naju niso nikjer zavrnili, kar pomeni, da niso ravnodušni do invalidnih otrok. Morda to problematiko le premalo poznajo, vendar sem imela občutek, da žčlijo izvedeti kaj več o njej.« »Vesela sem, da v teh časih še živi humanost, da za priza- Darila so prispevali: Trgovina Zapravljivček Stražišče, Ideja Kamnik, Svilanit, Izdelki iz plastike Anton Oblak iz Škofje Loke, Izdelki iz polivinila Milan Hafner Škofja Loka, Izdelovanje nogavic Irena Štefančič Reteče, Izdelki iz polivinila Janez Pevc iz Škofje Loke, Pletilstvo Marija Marinšek iz Škofje Loke, Komisijska trgovina Tatjana Hafner Škofja Loka, Stol Kamnik, L'tok Kamnik, Tobak Kranj, Slaščičarna Čebelica Kranj, Slaščičarna Živila Kranj, Izdelovanje brezalkoholnih pijač Janez Vovk Kranj, Pletilstvo Nataša Zor Kranj, Nahrbtniki Porenta Virmaše, Kozmetika Barbara Weber Škofja Loka, Kozmetika Vera Bergant Škofja Loka, Izdelki iz plastike Ivanka Bajt Vincarje, Izdelki iz polivinila Jože Jemec Podlubnik, Pletilstvo Marija Veselic Kranj, Diskont Sajovic Kranj, Kašča Kranj, Cvetličarna Ani Kos Kranj, Cvetličarna Barbka Kranj, Izdelovanje igrač Olga Brezar Britof, Odeja Škofja Loka, Kroj, ABC Pomurka Loka - Prodaja na debelo in Peks, Diskont Nada Jelovčan Grenc, Usnjeni izdelki Okršlar Kranj, Kozmetika Marjeta Bencina Kranj, Peka peciva Avdič Kranj, Trgovina Zajček Kranj, Gorenjska predilnica, EGP, Alpina in Dom JLA Kranj. ZaVaj so srednješolci preobremenjeni Starši se bodo morali začeti "vmešavati" Škofja Loka, 18. decembra - O preobremenjenosti srednješolcev se zadnja leta tudi javno veliko govori. Nanjo ne opozarjajo le učenci sami oziroma starši, ampak tudi številni pedagoški strokovnjaki, učitelji, zdravniki. Če vzamemo, da je srednješolec v povprečju zaposlen z intenzivnim delom v šoli 32 ur na teden, če vzamemo, da samo za osvežitev učne snovi oziroma za pripravo na naslednji dan rabi za vsak predmet štirideset minut doma (torej vsak dan šestkrat po štirideset), potem dobimo seštevek, pred katerim poklekne večina delavcev. Alenka Potočnik-Laukova s srednje kovinarske in cestno prometne šole v Škofji Loki vidi tri glavne vzroke preobremenjenosti učencev. Prvi vzrok je predmetnik, ki je za določeno stopnjo izobraževanja prezahteven in preobsežen. »Vse smeri na Gorenjskem imajo v povprečju v prvem letniku štirinajst predmetov, kar je brez primere v zahodnih evropskih državah. Praktično to pomeni, da imajo učenci vsak dan šest različnih predmetov, ki jih morajo biti sposobni sprejemati,« pravi Laukova in dodaja, da so učni načrti za triletne smeri prezahtevni. »Snov je pri številnih predmetih nezanimiva, nekateri učitelji pa se počutijo premalo samostojne, da bi jo svobodneje oblikovali, da bi posredovali nova znanja in podobno. Menim, da je izhod zgolj v orientaciji k temeljnim znanjem.« Alenka Potočnik-Lauko je zelo kritična tudi do ocenjevalnega sistema, ki je po njenem drugi vzrok za pretirano obremenjenost srednješolcev. V sistemu, kjer se učenec bori za ocene in ne za znanje, bo šola ostajala stresoidna ustanova, ki ogroža psiho-fizično počutje učencev. Zaradi preobremenjenosti se učenci nikoli ne morejo temeljito pripraviti za določen predmet. Temeljito pomeni toliko, da vse tisto, kar se učijo, tudi razumejo, ustvarjajo nova znanja in spoznanja. Morda ni več daleč do sprememb, je optimistična Laukova, ko bo na nekaterih stopnjah klasično ocenjevanje s kontrolnimi nalogami, testi in podobnimi načini ukinjeno. »To, kar se dogaja danes s šolsko populacijo pri nas, spominja na narodno samouničeva-nje. Ni mogoče ostati ravnodušen ob šolah, ki imajo tudi več kot 60 odstotkov negativnih učencev. Seveda so negativne ocene potrebne, tudi vedno bodo, vendar morajo zajeti le tisti mali del populacije, ki je glede na Gramsovo distribucijo vedno navzoč. Učencev ne bi smeli loviti na neznanju, ampak izprašati znanje. Podpiram poziv Kluba staršev za boljšo šolo, da posamezne šole odgovorijo javnosti in argumentirajo vzroke za slab učni uspeh ob konferencah. Menim tudi, da je treba takoj popraviti previsoke standarde, ki skoraj polovici generacije vcepljajo v glavo misel: nesposobni "tepci" ste. S tako "kvazi" kvaliteto mlade uničujemo. Starši se bodo morali začeti "vmešavati" v delo srednjih šol, če menijo, da je nekvalitetna, zdravju otrok škodljiva in kot taka nehumana, nedemokratična,« pravi Alenka Potočnik-Lauko. In tretji vzrok? Neustrezen šolski koledar in šolska organizacija. Sedanji šolski koledar ni usklajen z biološkim ritmom in našim geoklimatskim področjem. Spremembe terja tudi tedenski in dnevni šolski urnik. Dvodnevna prekinitev ob koncu tedna zmanjšuje delovni učinek v ponedeljek, petek pa je manj uspešen zaradi preutrujenosti ob prenatrpanih predmetnikih v petih dneh. Laukova pravi, da bi bila za učence boljša enakomerna nižja porazdelitev obveznosti na šest dni (snov šestih dni smo v bistvu strpali v pet dni), podobno, kot je to v zahodnih šolah. Ogreva se tudi za razdelitev šolskega leta na tri semestre, za desetminutne odmore med šolskimi urami in za največ trideset učencev v posameznem razredu. Prav o pretirani obremenjenosti bodo konec decembra spregovorili tudi učenci škofjeloške šole. Na tribuni nameravajo posebej izpostaviti šolski režim, v tem okviru pa pravilnik o vzgojnih ukrepih in ocenjevanju. H. Jelovčan Torek, 19. decembra 1989 ZA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI 9. STRAN I OTŠ^S^ffinOLAS Kaj bomo kuhali ta teden Krvavice lahko naredimo tudi sami Takole nam svetuje Jože Zalar, vodja kuhinje v hotelu Creina: Ponedeljek: piščančeva rižota, solata. Torek: zelenjavno mesna mine-štra, šarkelj. Sreda: paradižnikova juha, ma-karonovo meso, radič z jajcem. Četrtek: kuhana prekajena re-brca, francoska solata. Petek: piščančeva obara, ajdovi žganci, jabolčna pita. Sobota: golaževa juha, krvavica, kislo zelje z ocvirki. Nedelja: krompirjeva juha, široki rezanci z orehi, puding. Piščančeva obara Za 4 osebe potrebujemo 70 dag perutnine (piščanec) 11/41 kostne juhe, 5 dag maščobe, 3 dag moke, 3 dag drobtin, 12 dag jušne zelenjave, 3 dag čebule, 2 stroka česna, zmlet poper, 1/4 limonine lupine, lovor, majaron, timijan, sol, kis po okusu. Perutnino razdelimo na več kosov, stresemo jo v kostno juho, dodamo na rezine narezano jušno zelenjavo in začimbe. Medtem ko se obara kuha, na maščobi prepražimo moko. Ko zarumeni, dodamo sesekljano čebulo, jo prepražimo, dodamo drobtine, premešamo, pridamo strt česen in ga prepražimo le toliko, da zadiši, prilije-mo nekoliko mrzle vode, da se prežganje razkuha. Vlijemo ga k obari, solimo in začinimo. Vse skupaj naj vre, da se meso zmehča in prežganje dobro prekuha, na koncu jed okisamo in ponudimo. Ste za novo frizuro? Kljub zimskemu času se moda pričesk ogreva za kratko frizuro. Še vedno je silno modna "gobica", ki je kot pravijo, odlična tudi za tanjše, bolj fine lase. "Gobica" je strižena iz ene točke v enakih dolžinah ob vsej glavi. Lasje na vratu in ob straneh so na kratko stopinča-sto obdelani. S krtačo jih gladko fenamo navznoter. Srečno novo leto 1990! V novem letu si želimo vse najboljše. Običajno rečemo: "Veliko zdravja in sreče!" Učenci 6. a Osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju pa smo razmišljali takole: Močno si želim nogometno žogo, novo kolo in široko rolko. Upam, da bom dobila smuči in drsalke. Oh, kako bi bila srečna, če bi imela malo več svobode! Želim čim boljši učni uspeh, le tako bi lahko imela psa doma, ne pa pri očiju. Ob novem letu želim, da se mami in oči ne bi več kregala med seboj. Že od zgodnjega otroštva si želim svojo sobo. Veselim se zime, a le, če bo zapadlo veliko snega. Želim, da bi vladal v svetu mir in bi se politični in ekonomski položaj v Jugoslaviji izboljšal. Čudovito bi bilo, če bi na svetu uničili jedrsko orožje. Ne maram vojn, sovraštva med ljudmi in lakote. PRED PRAZNIKOM 29. NOVEMBROM SMO BILI SPREJETI V PIONIRJE. NA PROSLAVI SMO STARŠEM ZAPELI IN ZAPLESALI. POTEM SO NAM STAREJŠI PIONIRJI PRIVEZALI RDEČE RUTKE IN DALI MODRE KAPICE. TOVARIŠ RAVNATELJ NAM JE REKEL, NAJ POSTANEMO DOBRI PIONIRJI. NA KONCU PA SMO DOBILI ŠE 1NDIJAN-ČKA IN SOK. MARUŠA VRTAČ, 1. A OŠ MATIJE VAUAVCA PREDDVOR Življenje Življenje je... pokrajina, ki se prepleta med gorami, ki žubori kot potoček in miruje kot jezero v samoti. Življenje je... pokrajina, ki jo raznese bomba, ki jo razor je kmet in poseje stara ženica. Življenje je beseda, ki se prepleta v ustih, ki živi kot čisto morje in ki izumre kot dinozaver. Mina Kunstelj, 7. b r. OŠ bratov Žvan Gorje Sram me je Nekega dne smo v šoli pisali kontrolno nalogo iz družbe. Ko je bilo konec pouka, smo šle Jana, Maja, Tjaša, Sabina, Loti in jaz v razred. Iz tovarišičinega predala smo vzele kontrolne naloge. Vsaka je poiskala svoj list in popravila, kar je bilo narobe napisano. Nato smo kontrolne naloge dale nazaj v predal in Sle domov. Toda tovarišica je to zvedela. Ko smo drugi dan prišli v Šolo, nas je vprašala, kdo je popravljal kontrolne naloge. Povedale smo. Zaslužile smo enke. Ko sem prišla domov in sem povedala mamici, je bila zelo "žaljena. Bilo mi je žal in dogodka se spominjam. Tanja Madjar, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Zdaj je čas kolin in kdo si ne zaželi krvavice ali pečenice z zeljem, sveže pečenke. Kjer še lahko koljejo doma, imajo praznik kolin dlje, saj skrinja spravi vase mesenih dobrot za vso zimo. Toda celega prašiča, tudi svinjske polovice, si danes ne more več vsak privoščiti. Lahko pa si privošči svoje krvavice, le z mesarjem se mora dogovoriti za glavo, drobovino in za kri. Veliko cenejše bodo in še več vredne, ker jih bo naredil sam. Tudi odišavi jih lahko po želji. Recept za krvavice Potrebujemo: 2 litra prosene kaše, 1/4 prašičje glave, 1/2 pljuč, srce, 1/2 kg kože, 2 žlici masti, žlico drobno zrezane čebule, pest majaronovih pleve, pest posušenega in drobno zdrobljenega žajbija, 1 liter precejene krvi, 1,5 litra juhe od glave, sol, pol žličke popra, oprana čreva in spile. Kašo peremo v vroči vodi, jo na pol skuhamo, stresemo na gosto sito, prelijemo z mrzlo vodo in ohladimo. Meso operemo in skuhamo do mehkega. Vzamemo ga iz juhe in ohladimo. Odstranimo kosti in hrustanec ter drobno zmeljemo ali sesekljamo. Kašo stresemo v veliko skledo, dodamo zmleto meso, preevrto čebulo, dišave, precejeno kri, mesno juho in sol. Premešamo, napolnimo čreva, a ne pretesno, in zašpilimo. Krvavice previdno skuhamo, da ne počijo. Kuhane so, ko ob vbodu s spilo priteče iz njih čista juha. Vsako kuhano klobaso položimo v posodo z mrzlo vodo in jo oplaknemo ter položimo na desko. Do uporabe hranimo krvavice v hladni shrambi. Večkrat jih obrnemo. Pečemo jih na zmernem ognju, da ne popokajo. V gostilni Labore na Laborah pri Kranju gospodinja Marija daje v klobase le kašo in ješprenj, nič riža, poleg ostale drobovine doda tudi ledvice in prepraženo trebušno maščobo, "črevn-go", kot pravijo po domače, od dišav in začimb pa majaron, poper, česen, čebulo, piment, cimet, klinčke in koriander. Slednje Štiri dišavnice drobno zmelje oziroma stolče v prah in jih ima pripravljene posebej za krvavice. Lojzka Aleš, gostilničarka na Bregu ob Savi, Poljanka po rodu, pripravlja sočne krvavice, v katerih prevladuje kaša, riža in ješprenja je manj, od dišav pa da vanje veliko mete in malo manj majarona, poper, prepraženo čebulo in česen. V gostilni na Vidmu v Poljanah dajo poleg kuhane glavine za maščobo v krvavice tudi ocvirke, od dišav pa meto in majaron, malo česna in več prepražene čebule. Več dajo ješprenja in riža in manj kaše, ker so kašnate klobase, pravijo, če ni v njih res veliko maščobe, rade suhe. Tako, izdali smo vam vse skrivnosti dobrih krvavic, zdaj pa na delo. Krvavice se odlično ohranijo v zamrzovalni skrinji, zato jih mirno lahko naredite v večjih količinah. Goro bo premaknil le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke Kitajska modrost To je eden od številnih receptov, ki pa nam naj služi za osnovo. Mi pa smo po nekaj znanih gorenjskih gostilnah, ki slovijo po dobrih krvavicah, povprašali, kaj denejo vanje, da so tako okusne. V gostilni Rekar na Orehku pri Kranju gostilničar Ivan da v krvavice ješprenj, kašo in riž, vsakega približno enako, od dišav pa majaron, meto, poper, cimet, piment, suhi zmleti peteršilj, čebulo in česen. Čas prazničnih bluz Zadnji čas je, da si pripravimo garderobo za najdaljšo noč v letu. Bodimo praznične, saj se ti dnevi vendarle morajo ločiti od drugih. Moda narekuje bluze, bogate, iz težke prave svile, izvezene ali le okrašene z lepimi bisernimi ali svetlečimi gumbi. Silno modni so zlato obarvani gumbi, kovinskega izgleda, ki oddajajo lesk. Krilo ni toliko pomembno, zgornji del je najbolj na očeh, naj ta da videz razkošja. Muc Tiger Moj najljubši muc je Tiger. Skotil se je 10. maja letos. Skotila ga je mama Dromika. Ime mu je dala že moja mami ob rojstvu. Moj oče ga kliče Dingo, le včasih ga pokliče po imenu. Je črne barve in ima sive proge. Zelo rad se igra. Spi na senu ali v hlevu. Vedno me počaka ob hiši. Še nikoli ni ujel miši, voluharja ali podgane. Mama Dromika mu jih je nosila, ko je bil še majhen. Je zelo len. Kadar zasliši avto ali motorno kolo, se takoj skrije. Ob sobotah, ko sirena tuli, preplašen zbeži. Med vsemi mucki je najbolj priliznjen. Vsi ga imamo radi in pazimo, da ga ne povozi avto ali motorno kolo. Andreja Bajt, 4. a r. OŠ Janka in Stanka Mlakarja Šenčur S kolesom v promet - Avto moto društvo Šenčur, ki bo prihodnje leto praznovalo 40-letnico in ima v programu tudi vzgojo mladih in praktično preizkušanje znanja za vključevanje v promet, je na sve- "J rtfi/nm na VOŽnJO čanosti prejšnjo soboto ob krajevnem prazniku podelilo trem šolam *" vvivvni uu vuti brošure z naslovom S kolesom v promet. Za nagrado so brošuro dobile šole Predoslje, Jezersko in Šenčur. - A. Z. - Foto: F. Perdan REZERVIRANO ZA ZVEZDE Živjo! Ni dolgo, kar je na glasbeno sceno prišlo novo ime: MARTIKA, ki je s svojim prvim hitom Toy Soldiers zadela v črno. In kdo se pravzaprav skriva pod imenom Mar-tika? Dvajsetletna rjavooka Martha Marrera iz Los Ange-lesa. Njen oče je Kubanec, mati Američanka, ima tri starejše brate. V šoli je ni prida zanimalo učenje. Raje je imela ples. Zaigrala je v nekaj filmih, med njimi je najbolj znan An-... , . . ,. nie- Ve^jo vlogo je imela v mladinski nadaljevanki Kids Incorporated (Otroci glasbe) ki smo jo gledali tudi pri nas. Marca letos je izšel njen prvi album z naslovom MA.RTIKA na katerem je poleg uspešnice Toy Soldiers tudi njena druga dokaj uspešna skladba I feel the Earth move. Album se je nekaj tednov držal na samem vrhu številnih svetovnih lestvic. Martika uvršča med najboljše glasbenike duo Eurvthmics Bros, za najboljše pevke ima Barbro Streisand, Madonno in GIo-no Estefan. V prostem času igra na klavir in posluša glasbo šestdesetih let. Martiki je všeč črna barva, kar ste tudi sami lahko opazili v video spotih in na slikah. Za tiste, ki upate, da vam bo odpisala, pa prilagam še naslov. MARTIKA, c/o CBS Records, 51 West 52nd Street, New York, N.Y. 10019, USA. Marjeta Povodni mož Od nekdaj so lepe šole slovele, a lepše od Bračičeve b'lo ni nobene. Nobene očem b'lo bolj zaželene, takrat, ko je čista, od glave do pete. Kot iz zvezd izklesani so njeni učenci. Marsikateri za njo so jokali, ker zgodovine ne bodo več gulili, nekdo pa se je naselil, ker likovni je žalil. Kar slišalo je drugih govorit', je najboljša šola na svet'. Včasih je stroga, včasih prijetna, tudi koristna kot goba in kreda. Šola je najlepša takrat, ko gre v soboio spat. Žiga Lipovec, 7. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič Mami in stara mama sta šli za deset dni v Čateške toplice. Ker pa je tudi oče, ki je šofer, med tednom zelo malo doma, me je vzel s seboj na vožnjo. Obiskala sva tudi nekaj znancev, nazadnje pa sva zavila v Medvodah v gostilno, v kateri se zbirajo šoferji. Nekateri so bili majhni, le malo večji od mene, da sem se čudil, kako lahko vozijo velike vlačilce. Prav najmanjši je bil glavni. V šoferski druščini je bilo zanimivo* Ko sem prisluhnil fantom, sem zvedel vse, kar se dogaja na cestah od Jesenic do Skopja. Coca-cole sem popil toliko, kolikor sem zmogel. Ko sem namreč popil eno, so mi že naročili drugo. Zraven pa sem grizljal bobi palčke. Pojedel sem jih toliko, da mi ni bilo treba večerjati. Pa saj niti pomislil nisem nanjo. Poslušati fante, ki skoraj vse dneve sedijo za volanom, je bilo zame nekaj čisto novega. Njihove zgodbe so me vsega prevzele. Jure Zupane, 8. b r. OŠ Josipa Broza-Tita Predoslje /ureja HELENA JELOVČANj GLA3 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Torek, 19. decembra 1989 Smuči Moniki Seleš - Naša najboljša teniška igralka in šesta na lestvici najboljših teniških igralk na svetu, 16-letna Monika Seleš je v soboto obiskala begunjski Elan, skupaj z očetom Karolv-jem in mamo Ester ter seveda nepogrešljivim kužkom. Monika, ki je v letošnji sezoni blestela na teniških igriščih, je sedaj na Ro-gli, kjer bo ostala do konca prihodnjega tedna. Nedvomno najboljšo jugoslovansko športnico je v imenu Elana nagovoril Stojan Lukanc in dejal, da se Elan vedno druži z vrhunskimi športniki, ne glede, v kateri panogi tekmujejo. Izročil ji je par alpskih smuči, predstavnik Alpine pa smučarske čevlje in palice, Monika pa je dobila v dar tudi knjigo o Ingemarju Stenmarku. Monika je dejala, da smučanja ni prav posebej vešča, da pa bo preizkusila nov Elanov izdelek, oče Karoly, ki se je zahvalil v imenu Monike in Seleševe družine, pa je dejal, da je bil kot študent in kasneje profesor telsene vzgoje dostikrat v Sloveniji, da pozna izdelke Elana in Alpine in da mu je všeč, da obe tovarni dosegata take uspehe. Predlagam, je menil, da Elan še v prihodnje tako uspešno skrbi za mlade športnike. Seleševa družina živi v Bradentonu na Floridi, kjer Monika vadi pod očetovim vodstvom. J.K., slika F. Perdan Plavanje Le prijateljski tekmi Kranj, Reka — Po programu bi moralo biti to nedeljo finale lige prijateljstva ALPE — JADRAN v plavanju v Kranju (za starejše pionirje in kadete) ter na Reki za mlajše pionirje, ker pa tržaška Edeta zavoljo tehničnih vzrokov ni moglo priti niti na Reko niti v Kranj, sta se tekmi sprevrgli v prijateljsko srečanje. V Kranju so se tako pomerili plavalci reškega Primorja — Riječke banke in Triglava, na Reki pa Primorja, Triglava in Pule. V vseh kategorijah so bili najboljši Kranjčani: pri kadetih je Triglav zbral 69 točk, Primorje pa 62, pri starejših pionirjih so Kranjčani zbrali 65, Rečani pa 59 točk, mlajši pionirji Triglava so zbrali 69 točk, Primorja 29 in Pule 12. Klubi so se dogovorili, da bodo finale organizirali v začetku februarja, po vsej verjetnosti v zimskem bazenu na Reki. Rezultati: kadeti 400 m kravi; 1.) Studen ((TK) 4 : 35,92,2) Zaplotnik (TK) 4 : 42,11; 100 m prsno: 1.) Mikša (PR) 1 : 15,25, 3. Lavrič (TK) 1 :24,92, 4.) Torkar (TK) 1 : 25,32; 100 m delfin: Škifić (PR) 1 : 07,28, 3.) Bohinc (TK) 1 : 13,10, 4.) Slavec (TK) 1 : 17,07; 100 m kravi: Došen (PR) 1 : 59,86, 3.) Zaplotnik (TK) 1 : 04,50, 4.) Lavrič (TK) 1 : 09,83; 100 m hrbtno: 1.) Božič (PR) 1 : 11,98,2, 2.) Resman (TK) 1 : 12,93, 4.) Mladenovič (TK) 1 : 19,39; 200 m mešano: I.) Studen (TK) 1 : 28,83, 3.) Mladenovič (TK) 2 :39,39; kadeti-nje: 400 m kravi: Blatnik J. (TK) 5 : 19,16; 100 m prsno: 1.) Jereb (TK) 1 :27,48, 3.) Studen (TK) 1 :31,95; 100 m delfin: 1.) Stojkovič (TK) 1 : 17,73, 2.) Slavec M. (TK) 1 :24,76; 100 m kravi: Torkar (TK) 1 : 11,04, 4.) Puškar (TK) 1 : 12,30; 100 m hrbtno: I.) Jereb (TK) 1 : 18,26, 4.) Puškar (TK) 1 : 27,20; 200 m mešano: 1.) Studen (TK) 2:47,73, 2. Blatnik J. (TK) 2 : 57,61. Starejši pionirji: 400 m kravi: Aberšek (TK) 4 : 59,69, 2.) Milojevič (TK) 5,07,75; 100 m prsno; 1.) Gašperlin (TK)1 : 24,46 2.) Pipan (TK) 1 :26,47; 100 m delfin: 1.) Aberšek (TK) 1 : 16,80, 3.) Milojevič (TK) 1 : 17,13; 100 m kravi: 1.) Oberstar (TK) 1 : 17,41, 4.) Ivanovič (TK)1 : 33,52; 200 m mešano: Gašperin (TK) 2 : 45,91, 4.) Volčič (TK) 3 : 06,30. Starejše pionirke: 400m kravi: 1.) Suhadolnik (TK) 5 :09,30 100 m prsno: 1. Madžarac (PR) 1 :28,78; 100 m delfin: I.) Jelovica (PR) I : 21,20, 2.) Bregar (TK) 1 : 22,06, 3.) Hajdinjak (TK) 1 : 23,53; 100 m kravi: 1.) Suhadolnik (TK) 1 : 10,72, 4.) Hajdinjak (TK) 1 : 17,30; 100 m hrbtno: 1.) Bregar (TK) 1 :22,45; 200 m mešano: Jelovica (PR) 2 : 57,69. Mlajši pionirji: 200 m kravi: 1.) Hribar (TK) 2:37,26, 3.) Radosavljevič (TK) 2 :47,89; 50 m delfin: 1.) Puškar (TK) 0 :37,00, 2.) Pire (TK) 0 :38,70; 50 m hrbtno: 1.) Noe (TK) 0 :40, 15, 3.) Podvršček (TK) 0 :41,30; 50 ni prsno: Hribar (TK) 0 :43,06, 3. Legac (TK) 0 : 23; 50 m kravi: Skunca (TK) 0 :32,35, 3.) Noe (TK) 0:33,60; mlajše pionirke: 200 m kravi: 1.) Storeli (PU) 2:51,02, 2.) Potočnik (TK) 2:54,99, 3.) Lovrečič (TK) 3 :08,06; 50 m delfin: 1.) Omejec (TK) 0 :44,95, 2.)Lovrečič (TK) 0 :46,40; 50 m hrbtno: 1.) Petrnel (TK) 0 :46,53, 2.) Že-rovnik (TK) 0 : 47,08; 50 m prsno: 1.) Omejc (TK) 0 : 45,51, 2.) Novak (TK) 0 : 45,79; 50 m kravi: 1.) Storeli (PU) 0 : 37,75, 2.) Petrnel (TK) 0 : 40,06, 3.) Dimitrovič (TK) 0 : 40,65. Ilija Bregar Šah Andrej Loc zmagal Tržič, 15. decembra —Tržiški šahisti so še zadnjič v tem letu sedli za šahovnice ter se pomerili na rednem mesečnem hitropo-teznem turnirju. Tokrat se jih je zbralo 18, najuspešnejših pa so bili Pavel Loc, Matej Keršič, Drago Rabič, Ivan Ravnik in Franc Škrjanc. Obenem s tem pa so razglasili najboljše v seštevku točk za leto 1989. Naslov hitropoteznega šahovskega prvaka občine je osvojil Andrej Loc, ki je zbral 115 točk, sledijo pa mu: 2. Srečo Mrvar 107, 3. Pavel Loc 82, 4. Matej Keršič 75, 5. Franc Škrjanc 52, 6. Stane Valjavec 38, 7. Drago Rabič 35, 8. Boris Kogoj 29, 9. Simon Švab 28 in 10. Ivan Ravnik 28 itd. Točke so na posameznih turnirjih osvojili šahisti, ki so se uvrščali med prvo deseterico, skupaj pa je takih šahistov 24. J. Kikel Slovenski rokomet slavil v Škofji Loki Srečanje generacij Škofja Loka, 15. decembra - Sprejem pri predsedniku škofjeloške občinske skupščine, slavnostna seja predsedstva Rokokometne zveze Slovenije, podelitev priznanj, razglasitev najboljših klubov Slovenije v sezoni 1988 - 1989 ter tri rokometne tekme so bile dostojna proslavitev 40 letnice Rokometne zveze Slovenije, ki jo je vzorno organiziral Rokometni klub Termopol. Delegacijo Rokometne zveze Slovenije in organizatorja proslave, Rokometnega kluba Termopol, je najprej sprejel predsednik škofjeloške občinske skupščine Jože Albreht. V imenu škofjeloške občine je prejel priznanje Rokometne zveze Slovenije. Na slavnostni seji predsedstva Rokometne zveze Slovenije je bil prvi govornik predsednik škofjeloškega izvršnega sveta Brane Mohorič, o razvoju slovenskega rokometa v zadnjih štirih desetletjih pa je govoril predsednik Rokometne zveze Slovenije Igor Makovec. Štiri desetletja slovenskega rokometa so bila uspešna, saj smo imeli med drugim državnega prvaka in drugo najboljše moštvo v Evropi, kar je uspelo rokometašem Kolinske Slova- na, imeli smo tako dobre roko-metaše kot Papež, brata Bojo-vič, Krivokapič, tudi v današnji jugoslovanski reprezentanci so Slovenci, čeprav vrh moškega rokometa nazaduje, ženski pa je še vedno v vrhu. Posamezniki, podjetja, ki so ta leta najbolj pomagala rokometu, in društva so prejeli priznanja, v imenu nagrajencev pa sta se zahvalila Štefan Jug in sekretar Rokometne zveze Jugoslavije Valčič. Priznanje je dobil tudi prvi predsednik Rokometne zveze Slovenije Vlado Žorž. Z Gorenjske so jubilejna priznanja Rokometne zveze Slovenije prejeli Nikica Božino-vič, Filip Gartner, Tone Kem-perle, Mitja Krampi, Franc Po-renta in Igor Stupnišek, med klubi Alples, Kranj - Duplje, Predsednik strokovnega sveta Rokometne zveze Slovenije Cveto Pavčič (desno) predaja priznanje predstavniku Termopola Petru Pippu. Šah_ V četrtek zadnji turnir Primskovo, 20. decembra - Novembra so na Primskovem organizirali deveti letošnji hitropotezni turnir, na katerem je igralo 33 šahistov. Turnirje bil zanimiv in dobro obiskan tudi zato, ker je bil to predzadnji za tekmovanje za najboljše na vseh turnirjih, šteje pa le osem najboljših nastopov oziroma uvrstitev. Na novembrskem turnirju je bil vrstni red naslednji: Janez Marko 7,7, Alfonz Medved 7, Zlato Jeraj 6,5, Dušan Zorko 6,5, Andrej Loc 6, Franc Čeh 6 itd. Po devetih turnirjih je vrstni red sledeč: Dušan Zorko 765,70, Zlato Jeraj 702,20, Alfonz Medved 663,70, Silvo Simončič 651,10, Anton Štimec 574,80, Milan Golja 567,10 itd. Skupno je na vseh dosedanjih turnirjih igralo 67 šahistov. Na poredu bo še zadnji, deseti turnir, na katerega so posebej vabljeni člani ŠD Primskovo in šahisti, ki na dosedanjih turnirjih niso uspeli igrati. Turnir bo v zadružnem domu na Primskovem v četrtek, 21. decembra, ob 17. uri. Po turnirju bo razglasitev najboljših na celoletni uvrstitvi ter podelitev nagrad in priznanj. ERO in Simončič sindikalna prvaka Šahovski klub Primskovo je v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom Kranj in ZTKO Kranj organiziral letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v šahu. Ekipno je zmagala Iskra Ero pred dvema ekipama Save, med posamezniki pa domačin Silvo Simončič pred Leonom Mazijem, Janezom Markom, Dušanom Zorkom, Milanom Goljo itd. Sodniško nalogo je odlično opravil član ŠD Primskovo in regionalni šahovski sodnik Bogdan Drino-vec. F.Čeh Petek spet najboljši Planica 17. decembra — Kljub pomanjkanju snega zaradi močne odjuge so kranjski smučarski delavci SSK Iskra - Delta Triglav izvedli prvo tekmovanje za alpski pokal na 90-m skakalnici, kjer je nastopilo 61 skakalcev in 62 kombinatorcev iz Avstrije, ZRN, Italije. Švice, Francije, Španije in Jugoslavije ter izven konkurence kombinatorci iz ČSSR. Medtem ko je bilo tekmovanje v skokih odlično izvedeno, pa je tekmovanje kombinatorcev v tekih na Pokljuki odpadlo zaradi pomanjkanja snega. Naši mladi skakalci so se za uvod v novo sezono odlično predstavili. S prednostjo skoraj 22 točk jc zanesljivo zmagal Franci Petek iz Lesc, v ekipni konkurenci pa Jugoslavija s 84 točkami pred Avstrijo 28, Italijo 20 in ZRN 7. Nedvomno je bil to največji uspeh naših mladincev v tem srednjeevropskem tekmovanju, saj je točke osvojilo kar 10 skakalcev. Pohvaliti velja tudi Knaflja, ki je zasedel tretje mesto, nasmihalo pa se mu je celo drugo mesto. Prvič po petih letih premora so nastopili tudi naši kombinatorci. V skokih se je zelo izkazal Matej Oblak iz Zirov, ki je prepričljivo zmagal med mlajšimi člani. Drugi Zirovec, Vehar, pa je bil osmi med mladinci. Rezultati - solo skoki: 1. Petek (Jug.) 221,9 (95,5, 88), 2. Cecon (ITA) 199,0 (86,5 82,5), 3. Knafelj (JUG) 196,1 (88,79), 5. Gostiša, 7. Komovec, 8. Triplat, 10. Kropar, 12. Fras, 13. A. Kopač, 14. Oblak, 15. Pogorelčnik (vsi JUG). J. Javornik Najboljši klubi Rokometna zveza Slovenije je v Škofji Loki izročila priznanja desetim moškim in ženskim rokometnim ekipam za dosežke v sezoni 1988 - 1989. Vrstni red - ženske: Belinka Olimpija 134, Kranj 76, Velenje 68, Mlinotest 58, Iskra 32, Ferroterm Branik 24, Burja Centrocoop 23, Ferrotehna 21, Itas Kočevje 17, Alples 16; moški: Kolinska Slovan 110, Aero Celje 91, Inles Riko 48, Ajdovščina 43, Termopol 37, Slovenj Gradec 31, STT Rudar 28, Šoštanj 27, Jadran 25 in Krško 21. Rokometni klub Kranj je drugi najboljši v Sloveniji. Priznanje prejema Martin Dolanc v imenu Kranjčank (desno). Peko in Termopol ter med organizacijami skupščina občine Škofja Loka. Dogajanje se je nato preselilo v športno dvorano Poden. Na sporedu so bila tri rokometna srečanja: mladinke Slovenije : članice Slovenije, kadeti Slovenije : kadeti Gorenjske in mladinci Slovenije : člani Slovenije. V slovenskih selekcijah so igrali tudi nekateri gorenjski rokometaši. V slovenski članski reprezentanci so igrali Peternelj, Komočar, Cvetano vič, Nikolič in Završnik, v mladinski Mohorič in Sokolov, v slovenski reprezentanci mladink Kalanova in v članski Trojarjeva, Lušinova in Kejžar-jeva. Selektor in trener Vrbinc pa je v kadetsko reprezentanco Gorenjske uvrstil Termopolove igralce Tomšeta, Penso, Bajta, Magiča, Gruma, Derlinka, Justina, Činkuja, Miševa in Kalana ter Tržičana Bitežnika in Meglica. J. Košnjek slike F. Perdan Gorenjski hokejski derbi Triglavu - V soboto je bil na kranjskem drsališču gorenjski derbi v I B zvezni hokejski ligi med kranjskim Triglavom in Bledom. Tekma je bila izredno borbena, še posebej pa se je izkazal vratar kranjskega Triglava Primož Zalokar. Povedli so Blejci, Triglav je izenačil in povedel z 2 : 1. V začetku druge tretjine je Bled izenačil, nato pa je bil Triglav stalno v vodstvu in je na koncu zmagal s 6 : 4. J. K., slika F. Perdan Vaterpolo Poraz Triglava s Partizanom Kranj, 16. decembra - V II. kolu I. zvezne vaterpolske lige je kranjski Triglav v soboto v Ljubljani igral z beograjskim Partizanom. Izid Triglav : Partizan 13 : 23. Zadetke za Triglav so dosegli Marinič 6, Tukič 3, Štromajer 2, Troppan in Peranovič po enega. Pred tekmo je predsednik Vaterpolo kluba Triglav Marko Troppan izročil Marku Brinovcu spominsko darilo ob slovesu od aktivnega igranja. Že pred tekmo je bilo jasno, daje Partizan, ki ga vodi bivši reprezentančni trener Ratko Rudič, favorit. Dobra igra v prvem kolu proti Mladosti pa je dajala upanje, da Triglav za Partizana ne bo lahek zalogaj, čeprav za Triglav ni mogel zaradi poškodbe igrati Krivokapič. Partizan je začel silovito, po koncu prve minute je vodil z, 2 : 0, predvsem pa Triglav ni mogel ustaviti odličnega Partizanovega sidraša Petroviča, ki je zapored zabil tri gole. V drugi tretjini je Triglav zaigral bolje, se Partizanu približal na dva gola, kaj več pa ni mogel doseči. V tretji četrtini je Partizan povedel s 17 : 8, v zadnjem delu igre pa se je Triglav spet popravil. Triglav je pokazal dobro telesno pripravljenost, borbenost in tudi dobro igro. Poraz je posledica neizkušenosti mlajših in neučinkovitosti v napadu. Pri Triglavu so se posebej odlikovali Tukič, Marinič in Štromajer, pa mlajši Troppan, Ho-movec, Hajdinjak in Peranovič. M. Brinovec Vsa zahodna Evropa se je že odela v prelepo predbožično vzdušje: a ne le z lampiončki, zvezdicami, smrečicami in prijetnim okrasjem po mestih in vaseh. Lahko mi tudi ne verjamete, vendar je res: v ljudeh samih se čuti praznik, mir, prijateljstvo, ljubeznivost, ljudje sami so prevzeti od najlepšega verskega in družinskega praznika v letu. Božične in druge pesmi v različnih izvedbah in priredbah je slišati od vsepovsod, srečen božič in srečno novo leto pa sta samoumevni pozdrav in voščilo vsakogar vsakomur, kjerkoli in kadarkoli... Ko v nostalgiji kakšne turobne in deževne predbožične nedelje zavestno vklopiš njihove radijske in televizijske programe, kar ne bi šel več stran! Vse je tako pomirjajoče, milo in ljubeznivo... Ko pa po sili razmer obrneš gumb in priklopiš na poročila domačih medijev javnega obveščanja, se počutiš tako, kot da bi na delavoljnega, lojalnega in nedolžnega državljana začela bevskati kakšna podivjana pasja surovina. Še ob nedeljah ni več nobenega miru! Zdaj naj bi spet trpeli čas kongresov in se trapih s tem, kako si dotični partijski delegat iz kakšnega Dolnjega Vakufa domišlja pluralizem in večstrankarski sistem. In poslušali, kako da on ne odstopa od linije, ki jo je začrtala njegova partija in podobne ropotije! Da niti ne pomislim na tiste rokomavhe, ki se odkrito važičkajo, kako da edini na tem ljubem svetu vedo, kaj je sveto in kaj prekleto. Na vseh partijskih kongresih doslej se sploh še ni nič pretresljivega zgodilo. Eni bi kar naravnost v demokracijo, drugi ji cagavo mežikajo, strategi srbskega populizma pa se je boje TEMA TEDNA KAR JE DANO, JE ZAKOPANO kot hudič križa. Lastna vojskujoča taktika jih je vrgla povsem v drugo smer, divje, neustavljivo, sredi deroče reke pa ti ne moreš kar tako obrniti konj! Tetki demokraciji še dolgo dolgo ne bodo mogli reči »dobro jutro«. Zato ni čudno, da so del lastne mladine pri priči pohopsali, ko seje zmrdovala nad volitvami in se hotela priklopiti na bolj demokratični tok. Tetka demokracija je pač na našem vzhodu še ena velika revčka, če pomislimo na tistega delegata na srbskem kongresu, ki je hotel s prispodobo fašizma nekaj okvalificirati. Podili so ga izza govorniškega odra, da se je smejala vsa Jugoslavija. Tako je pač: dokler tudi tam demokracija ne bo sedela na voliščih kot kakšna dobrotljiva in up vzbujajoča kraljična, se nam vsem skupaj jako slabo piše. Koga pa sploh zanima drža- va, kjer ni demokracije in varstva človekovih pravic? Evrope že ne. A ne zato, ker bi Evropejci do poteptanih sozemljanov gojili kakšna posebna humana, človekoljubna čustva. Preprosto zato ne, ker nas kukajo skozi ekonomska kukala in vidijo, da je kapital v diktatorskih režimih in enopartijskih sistemih stalinističnega tipa kaj malo varen, saj ni pod nobenim nadzo-roi^ Nadzor in smotrno porabo pa omogoča samo in le demokratična javnost. Kar poglejmo: kaj vse se nam je zasvitalo zdaj, ko je v Sloveniji nastopila demokratična fronta progresivnih zvez in gibanj, ki se cufajo med seboj in z oblastjo še posebej! V zadnjem času konkretno za denar, ki ga rabijo za predvolilni boj in ga hočejo kar partiji vzeti, češ, da ga je itak jemala iz žepov tistih, ki jih je s silo in na silo »not (v partiji) držala«.Ne vem, kdo je to bleknil, ampak zinil je. Zato mu potom Gor.glasa dajem na znanje, da naj se iz mojega denarja »prav nič norca ne dela«. Kar je bilo od mene »not dano«, je zakopano in je izključno moja stvar. Strančice s takimi kulturnimi izpadi pa naj financira kdor pač hoče. Kamor je šel bik, je šel tudi štrik - ampak biki še vseeno nismo tako neumni, da bi nas zdaj neka samozvana strankarska četica, ki svojih duš niti evidentiranih še nima, pobalinsko vlekla za štrik. V teh in takih »forah«nam minevajo predbožični dnevi. In ko bo Božič dela prost dan, bomo pač »frej« in nič drugega. Evrope pa vsi preplašeni in zbegani niti po spokojnosti in dobrovoljnosti Božiča ne moremo ujeti, kaj šele po čem druge- ga' " D. Sedej Kam po kuverte in šolske potrebščine? Nova papirnica v Kranjski gori Nagradna igra R 3 v Kranju Dušica Bratina iz Kranjske gore rovški cesti v Kranjski gori. Zdaj treba na Jesenice. V Kranjski gori in njeni okolici je nasploh ponudba najrazličnejšega blaga in izdelkov dokaj skromna in morajo domačini po marsikatero stvar na Jesenice. Najbrž bi se, denimo, moral kar pošteno potruditi, če bi iskal sukanec in šivan-ko. Če je ne bi imeli v delikatesnih trgovinah, potem je ne bi imeli nikjer drugje. Enako je s šolskimi potrebščinami, pismi, znamkami, drobno galanterijo, igrali, papirjem, zvezki... Zato je še kako koristno, da je pred nedavnim odprla svojo zasebno trgovino Dušica Bratina iz Kranjske gore. Prostor -v neposredni bližini kina, tam, kjer je bilo Turistično društvo -je vzela v najem in ga izredno okusno opremila. »Zdaj sem šele na začetku in večinoma prodajam papir, pisma, zvezke, igrala za najmlajše, svinčnike, šolske potrebščine,« pravi Dušica,» kasneje pa bomo videli, po čem bo še povpraševanje. Vsekakor se bom trudila, da bodo osnovne potrebščine za šolske otroke vedno na zalogi in tudi seveda ostali izdelki, tako da domačinom ne bo treba ponje na Jesenice.« je odprla novo papirnico na Bo-po šolske potrebščine ne bo več Zasebno podjetje R 3 je v Kranju odprlo prvo trgovino v Kranju na Vodopivčevi 10 v starem delu mesta (Mohorjev klanec) in ker ima svojo dejavnost sicer zasnovano silno široko, velja zapisati vsaj del izbora iz trgovine: zadrge, gumbi, sukanec, prti, steklo, mali gospodinjski aparati, svetila, darila, domača obrt... Omenimo tudi, da je R3 prvo slovensko zasebno podjetje, ki je podpisalo pogodbo z Meblom za prodajo celotnega njihovega proizvodnega programa. Ob otvoritvi prve trgovine pa do torka, 19. decembra, poteka v trgovini demonstracija malih gospodinjskih aparatov Elma, zadnji dan predstavitve bo v torek, 19. decembra, ob 17. uri tudi posebno nagradno žrebanje, v katerega se vključujemo tudi mi. Vsi tisti, ki boste pravilno odgovorili na vprašanje: naštejte vsaj tri prodajne artikle v R3 in odgovore vpisali na kuponček ter ga danes popoldne osebno prinesli v trgovino, boste sodelovali v posebnem nagradnem žrebanju s petimi nagradami, katerih vsebina naj ostane skrivnost. Povejmo le, da bodo všeč tudi dedku Mrazu. Dušica Bratina V teh dni.h je že čutiti, aa ljudje največ povprašujejo po voščilnicah in pismih, po albumih ter po lepih darilih za novoletno obdarovanje. Tudi zanje je Dušica Bratina poskrbela, saj ima v papirnici lepa darila tako za tiste, ki imajo manj denarja in tiste, ki lahko sežejo globlje v.žep. Papirnico sredi Kranjske gore, na Borovški cesti, ima odprto vsak dan, razen ponedeljka od 9. do 12. ure in 17. do 21. ure, ob ponedeljkih pa le popoldne. D. Sedej Dahnili so da: V Škofji Loki: Andreja Jensterle in Štefan Koblar iz Železnikov; Elizabeta Kovač in Igor Bogataj iz Srednje vasi pri Poljanah; Nada Durkin in Stjepan Vinkovič iz Gorenje vasi; Tatjana Kožuh in Janez Štalec iz Škofje Loke. Zlato poroko pa sta v Škofji Loki praznovala Marija in Ferdinand Koblar iz Železnikov. Čestitamo! Male gorenjske vasi Piše. d. Dolenc Ravnica Pusti grad je imel svojega maršala Največja domačija je bila nekdaj pri Mršovu. Ime Mršov je menda prišlo od "maršal", še iz časov, ko je bil gospodar tu maršal Pustega gradu na Lipni-ci. Vsa ta zemlja do Save pa do vrha brega je bila njegova, ostale hiše so verjetno bile le njegove bajte, razmišlja Me-žnarčeva mama. Dva Mršovo-va sta bila duhovnika. Vedno se jo je štelo za mogočno kmetijo, danes pa so si v vasi kar vse nekako enake. Največ živine imajo pri Me-žnarčevih, osem, devet govedi in po dve kobili. Kako mi je žal, da mi ni uspel noben posnetek prelepih konj noriške pasme. Z veliko ljubeznijo ju neguje domači sin Jože. Cveta in Desa ju je poimenoval, Desa po televizijski zvezdi Desi Muck, je hitro pristavil. Obe sta breji in na pomlad pričakujejo žrebičke. Malo prezgodaj sem prišla, da bi poslikala za Ravnico že običajen, sicer pa redek dogodek: vsi vaški psi in mački ob jutrih in večerih, ko pri Mežnarčevih molzejo, pridejo na svoj obrok mleka. Prav posebno posodo so jim pripravili, da pridejo vsi hkrati zra- Staro vaško korito je danes le še spomin na dni, ko je vsa vas hodila sem po vodo, napajat živino, ženske pa s škafi in perivniki prat perilo. - Foto: D. D. ven. V lepem sožitju pomlaska-jo svoje mleko in se potem spet odpravijo vsak na svoje. Pravijo, da je enkraten pogled na vse te kosmate pasje in mačje kožuhe. Kako se jim sveti dlaka! Vsi hkrati v Jelovico Včasih so konje imeli pri vseh hišah, povsod so bili furmani doma. Pri Beštru je še mama zapregala in vozila. Ko so se v zimskih jutrih odpravljali v Jelovico, so morali iti vsi hkrati iz vasi. Vsi hkrati v Jelovico in vsi hkrati, eden za drugim, nazaj, kajti gazi so bile ozke in s konji se niso mogli srečevati. Po meter visoka snežena stena je bila ob poti in zle-denela je bila kot zid. Mežnar-čev ata je včasih tudi z voli fu-ral v Jelovico, v Kamno gorico vozil strankam gnoj, jim oral, kosil. Namučili so se, razmišlja Mežnarčeva mama. Poti so dovolj široke, vse se opravi s traktorjem. Za konje pravzaprav zmanjkuje dela. Več bi jih morali uporabljati, saj je za konja slabo, če preveč miruje. Vse drugače je danes. Včasih so pele le ročne žage. Ljudje so vse poletje golcvali, pozimi pa vlačili les v dolino. Koliko lesa je dala Jelovica! Zdaj so vsi po službah, kmetija je le za povrh. In kako so se namučile ženske! Pod pazduho so nosile otroka, na glavi pa punkelj listja ali za prašiča. Na korito so hodile prat, če je bila voda, če pa je ni bilo, so morale na Savo. Danes je voda po vseh hišah. Vsaka ima svoj studenec. Dobro vodo imajo. V treh hišah imajo tudi telefon. Lani so že računali, da bodo asfaltirali cesto do vasi, a jih je malo in se je nabralo premalo denarja. Kdo ve kdaj bo zdaj, ob tej draginji, dovolj denarja za tak podvig. Si pa želijo asfalta. Čisto drugače bi bilo potem, pot bi tudi malo razširili. "Španska" jih je pobirala Veliko nesreč vas ni doživela. Pri Beštru je dvakrat hlev pogorel, in Mršovov stog, lep kozolec z "birtahom", tudi "španska" bolezen je razsajala po prvi svetovni vojni. Brat Mežnarčeve mame, Jaka je umrl za njo. In to, potem ko je že imel štiri leta vojske za seboj. Mežnarčeva mama se še dobro spomni prve svetovne vojne. Na Lipnici je bilo vse polno Čehov, Poljakov, ki so prišli sem skozi in počivali. Topove je bilo slišati s soške fronte. Med zadnjo vojno je bilo veliko huje. Kar kljuko so si podajali, zdaj eni, zdaj drugi. Tu- Kovinotehna - Fužinar Jesenice nagrajuje V prejšnji nagradni igri jeseniškega Fužinarja smo vas spraševali, koliko izdelkov Gorenja iz Velenja prodajajo v jeseniškem Fu-žinarju. Ko je bila minuli teden v blagovnici demonstracija malih strojev Gorenja, se je ob demonstratorjih iz Gorenja zbiralo precej ljudi. Ob tej priložnosti smo tudi izžrebali odgovore nagradne igre Fužinarja in Gorenjskega glasa. Srečni nagrajenci, ki bodo prejeli kuhinjsko tehtnico G nja, so: Lenčka Sok, Mošnje 46, Olga Ambrožič, Gregorčičeva 9, Jesenice, in Irena Janežič, Krvavška 13, Cerklje. Čestitamo! Vsi nagrajenci naj se oglasijo v Fužinarju, kjer bodo prejeli kuhinjsko tehtnico. Blagovnica Fužinar pa bo zaradi zanimanja kupcev še naprej pripravljala demonstracije malih gospodinjskih aparatov Gorenja. Pred novim letom se v Fužinarju nasploh splača kupovati, saj so znatno znižali cene nekaterim proizvodom. Tisti kupec, ki bo v petek, 22. decembra, v blagovnici Fužinar kupil pomivalni ali pralni stroj Gorenja in z eno od zadnjih številk Gorenjskega glasa dokazal, da je naročnik Glasa, bo udeležen v nagradnem žrebanju blagovnice Fužinar. Nagrada je izvrstna: cvrtnik ali »fri-teza« Gorenja iz Velenja. Zatorej - če nameravate kupiti pralni ali pomivalni stroj, potem se vam splača priti v Fužinar in pokazati, da ste naročnik Glasa. Ica$ča Staneta Žagarja 47 Krani - Primskovo Voščimo vam vesele božične praznike di raztrganci so hodili tod, preoblečeni belčki, in jemali po hišah, krivi so bili pa partizani. V Kamni gorici in na Brezjah so bili beli, v Radovljici Nemci. Potem so se partizani dogovorili tako, da bo po hrano v določeno hišo šel vedno partizan, ki ga bodo domači poznali. Dva mamina brata sta padla, Jože čisto ob koncu vojne, 9. maja 1945. V Dobravici ima spomenik. Drugega brata Janeza pa je ubila mina. Sekal je v Jelovici, šel zvečer še malo borovnic nabrat, pa je stopil na mino... Tudi njen sin Tona je bil partizan. Še po vojni je bil na Stolu graničar. Prav tja gor na vrh ga je šla obiskat. Pri Savi stoji spomenik. Jože Stukelj iz Radovljice je tam padel. Tretji razredi z lipniške in radovljiške šole ter otroci iz zavoda iz Kamne gorice prihajajo in ga urejajo. Spomladi mora biti tu res lepo, ko zacveto zvončki in drevje. Hruške so tu doma. Včasih so tepke in moštarce kar "na vagon" kupovali v Mošnji. Tudi češenj je bilo včasih veliko. Tudi letos so hruške dobro obrodile, jabolk je bilo pa le za doma. Kdo ve, kdaj bo Ravnica dobila svoj tako želeni asfalt. - Foto: D. D. PRI POHIŠTVU SE ZAČNE Tudi hotenje — ponuditi vam več. Na preurejenem, na večjem prostoru. Vstopili boste, se sprehodili, si ogledali, premerili, izbrali. Z našo pomočjo ali kakor vam bo ljubše. Saj ne, da se ne bi poznali. Pa vas vseeno spomnimo. V Kranju nas lahko obiščete v Prodajnem salonu Mirka Vadnova 7 - Primskovo - ali v trgovini na Titovem trgu 5. večji in preurejeni pa smo na Jesenicah — Skladiščna S. ZA UDOBJE VSEH VAŠIH LJUBEZNI Moderni interieri /O ljubljanska banka GORENJC FORMU RIHRANKA V sredo, 20.12.1989, BOMO EKSPOZITURO GORENJSKE BANKE NA BISTRICI PRI TRŽIČU PRESELILI V NOVE PROSTORE (prav tako v novem delu trgovskega centra na Deteljici). Poslovni čas ostaja enak: — delovnik od 7.00 do 18.00 — sobota od 7.00 do 12.00 Temeljna banka Gorenjske mm* V blagovnicah v Ljubljani, Mariboru in Kamniku: POPUSTI za večino blaga,ne glede na vrednost nakupa: pri plačilu v gotovini in pri predplačilih DECEMBRSKO DARILO za zvestobo: pri posameznem nakupu nad 10 milijonov din — darilni bon za 500.000 din • DISKONTNA PRODAJA: Znižane cene pri večjih nakupih • ODLIČNA IZBIRA pripravljenih, že aranžiranih daril Podobno praznično ponudbo so pripravili tudi v drugih Metalkinih trgovinah! @ metalka Trgovina za ljudi s posebnimi 'merili. ar ALMIRA ALPSKA MODNA INDUSTRIJA RADOVLJICA Jalnova 2 ALMIRA, alpska modna industrija Radovljica, na podlagi sklepov odbora za delovna razmerja pri TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica in Bohinj ponovno vabi k sodelovanju I. TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica 1. VZDRŽEVANJE STROJEV V PLETILNICI: 3 delavci Pogoji: V. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja oz. srednja šola - smer strojništvo ali IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja oz. poklicna šola - ključavničar ali finomehanik ter 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih 2. VZDRŽEVALEC STROJEV V PREDILNICI: Pogoji: V. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja oz. srednja šola - smer predilstvo ali strojništvo ali IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja oz. poklicna šola - smer predilec ter 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih 3. PLETILJE: 2 delavki Pogoji: IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja ali poklicna šola - pletilska smer Za dela pod tč. 1 in 2 se določa 3 mesečno poizkusno delo. II. TOZD Pr. pletenin BOHINJ - Boh. Bistrica ŠIVANJE PLETENIN: 3 delavke IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja - tekstilni konfekcionar II oz. poklicna šola - smer šivilja Nastop dela je na vseh razpisanih delih možen takoj oz. po dogovoru. Razpis velja do zasedbe del. Delovna razmerja se sklepajo za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev /razpisnih/ naj kandidati pošljejo na naslov: ALMIRA, alpska modna industrija, Jalnova ulica št. 2, 64240 Radovljica. ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE Podlubnik 1 c Škofja Loka Predsedstvo in DS ZTKO Škofja Loka razpisuje prosta dela in naloge — VODJE DELAVCEV ZVEZE - SEKRETAR ZTKO Razpisni pogoji: — visoka ali višja šola telesnokulturne smeri; ali organizacijske oz. ekonomske smeri — 4 oz. 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja telesne kulture, oz. sposobnost vodenja in organiziranja. Delo bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo in naloge razpisujemo za 4 leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh od objave tega razpisa na naslov: ZTKO Škofja Loka 64220, Podlubnik 1 c. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. §ptlttSf-^Obveščamo vas, da je 1UtWZ