Jzhaja lyikrcd na. ierien: triorek, četrtek, soboto. . . A: ^suetL threetimes awwt Tu^s clajj,7)i urs&ntj Saturday. QLA&HrO ILOVnillflA KATOUIKKGA PBLAVSTV A V AMERIKI IN URAPNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHOKTA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 127._,_' CHICAGO, ILL., TOREK, 23. OKTOBRA — TUESDAY OCTOBER, 23, 1923. LETO (VOL) ML Coolidge posuši Zed. države, j ameriške vesti. jugoslovanske novice! Nemčija pred razpadom. HE BO ODJENJAL PREJ, DOKLER SE PROHIBICIJSKE POSTAVE STROGO NE UVELJAVI. — POMAGALI BODO PREDSEDNIKU PRI NJEGOVEM DELU ZA ČISTO PROHIBICIJO NA SEDEM NAČINOV. — COOLIDGE PRAVI, DA VSAK POLITIČNI VPLIV MORA IZGINITI IZ PROHIBIČNIH KROGOV, AKO HOČEMO IMETI SUHO DEŽELO. — Washington, — Republikanska stranica, ki je te dni začela gledati za predsedniške kandidate za prihodnjo leto, izjavlja, da bo najbrže kandidat na republikanski listi prezident Coolidge. Na narodni republikanski konvenciji pa bo kot razvidno močna agitacija za senatorja Johnsona iz Californije. Washington. — Rrezident Ze-drnjenih držav Calvin Coolidge je zadnjo soboto zagotovil gu-venerje in njih zastopnike 36 držav. kar tvori tričetrtinsko večino vseh držav, da bo posvetil vso svojo moč, da se upostavi v deželi strogo prohibično postavo in isto tudi spoštuje od strani državljanov. Prezident Coolidge je rekel: "Veliki del postave spoštujoče-ga elementa je opravičen do pTOtekcije. Jaz predlagam, da s^ da vsa podpora in protekcija do skrajne meje, kot jo nam da-jt naša ustava in postave naše dežele proti vsakemu nepostav-nemu elementu." "V okvir Volsteadovega za-lcona se nima in ne sme mešati nikake politike, ker to ni bilo in ni nobeno politično vprašanje!" policija prijela dva črnorokarja. Roka pravice ju je zasačila, ko sta prišla po odkupnino, katero sta v pismu zahtevala. Chicago. — Y cliicaškem mestu so zadnje čase črnorokarji zelo aktivni. Veliko pisem je bilo v tem letu razposlanih med razne italijanske veljake, od katerih zahtevajo gotove svote denarja, ali pa jim groze s smrtjo, vničenjem njih domov. itd. Tako je prejela te dni tudi neka bogata Mrs. Kay Antonucci na 6745 So. Lincoln street pismo, v katerem se je od nje zahtevalo da poroči nekega Italijana Maru-Za strogo upostavitev pr^hi- Ca. Kar pa ona ni hotela, četu- bičnega zakona se lahko poma £a na sedem načinov. V vsaki državi je treba sklicati skupaj zastopnike okrajev, ti naj potem skličejo mestne in občinske zastopnike skupaj, katerim se di je bila postavno ločena od svojega prvega moža. Ona bi se bila rajši odkupila od črnorokar jev, ako bi bilo mogoče. Nazadnje so se nekako pogodili, da se bo odkupila. Predno pa je to - Washington. — Prohibič-komisar Hay.nes in pennsyl-anski guverner Pinchot sta prišla na konferenci guvernerjev navskriž. Pinchot namreč trdi, da je prohibicija zadeva zvezne vlade in vsled te-ga je predlagal, da je predsednik Zdr. drž. poklican v to. da sprejme vrhovno oblast proti kršilcem prohibicije. Havnes pa trdi, da se ta zadeva v večji meri tiče občin, okrajev in drugih lokalov, in da so lokalne javne oblasti poklicane v to da vodijo boj proti kršilcem prohibicije. — Charleston, III. — Nekako deset ali dvanajst maskiranih roparjev je prišlo v avtojih zadnji petek večer v Oakland, kjer so zvezali nočnega čuvaja tam-kajšne First National Bank in nato razstrelili veliko oklopno blagajno. Roparji so odnesli nekako $15,000.00 v gotovini in več bondov. — Belleville, 111. — Tu je preminula Mrs. Magdalena Mueller v starosti 100 let, o kateri so pripovedovali, da je najstarejša žena v južnem delu države Illi- Ravs in kavs v skupščini. ITeograd. — Na sejah Narodne Skupščine je večni prepir. Te dni so imeli velik prepir radikali in muslimani. Radikal Mihael Pavlovič in musliman Gr-gurevič sta se psovala in napa-la, da je moral predsednik skupščine prekiniti s sejo. Njuna zadeva pride na dnevni red v zbor REVOLUCIJA NASTAJA V TREH NEMŠKIH DRŽAVAH. — BAVARIJA ZAJELA 20,000 NEMŠKIH VOJAKOV. — BAVARIJA JE OBENEM POKAZALA, DA SE NE PUSTI VLADATI OD PRUSOV. — STRE-SEMAN DELA NAČRTE, DA SE BAVARSKI IN DRUGI ODPOR ZATRE S SILO. — ANGLIA NAPROŠENA, DA POSREDUJE. Berolin* — Nekdaj ponosna - niči, ki bo obsodila enega ali m prevzetna visoka Nemčija gre j PV^PV drugega. Oba trdita, da sta kra-kose 'n ™zPada ka-jLLUlU MUKllli tena na časti in zahtevata zado- kor razufsen raz kater^a i ;padajo obroči. Obenem pa ne- Iznosljive razmere, ki so slabše, jod dne do dne netijo ljudski od- !por, zlasti v delavskih vrstah, ki Zagreb. — Zaradi obstoječe j si ne morejo prislužiti niti toli- scenja. -o Pomanjkanje denarja. pSo- kuje nemško - rusko alijanco. Trockij pripravlja v ta namen svojo miljonsko armado. — Francija ne bo dobila, kar zahteva. Louisville. — "Nemčija bo denarne krize niso mogle danes (ko. da bi potolažili svoj prazni tudi največje hrvatske banke J želodec. Tako divjajo uporni kakor naprimer Prva Hrvatska j pretepi po več mestih v Sakso-Štedionica, izplačati svojih urad- iniji, v P>avariji. v Ruhru in že nikov. ;celo v Prusiji sami vre, in mili- -o--taristi komaj tlačijo ljudski od- Slov. Liudska Stranka na delu. jpor k tlom. Odpor krote s krog- vsak čas padla v naročje Rusi-Novo mesto. — Poslanci S. L. lami in bajoneti, a v resnici bilk vsled neznosnih razmer, v S. so pridno na delu. Te dni so!ga ukrotili edino s kruhom, ker katero jo Je potisnila Francija s priredili sijajen shod na Topli- ^radi pomanjkanja kruha prihaja !svojimi nepremišljenim, zahteva-cah, kjer je govoril in pojasnil (odpor. 'mi." tako je povdaril. danes tu- t ljudstvu poslanec Kremžar. kaj j Največje razočaranje pa je po-I delajo naši radikali in centrali-j kazala zadnjo soboto Bavarija, j sti. Povedal ie. da centralisti so ki je s krepkim odločnim na-iv današnji dobi največji škod-|stopom pokazala, da se ne da lljivci našega naroda in države, j nič več diktirati iz Berolina in — Drugi shod se je ol>državal v je to pokazala, s tem, da je zaje- iTrebelnem. ki ga je z velikim j vsjjehom priredil poslanec Štiš-inik. ■o r ga policaja italijanske narodno-j — St. Louis, Mo. — Neznani sti, ki ji je pa svetoval, naj cc- storilci so v soboto ponoči polo zadevo prepusti njemu, a čr- ložili bombo podi tukajšni St. norokarju pa naj naroči, da naj Louis hotel, katerega je eksplo-pri.de po denar na njen dom. zija močno razdejala. Več sta-Tako ie šla omenjena Mrs. "ovalcev, ki so se nahajali v ho- ie sla omenjena Antonucci v soboto po denar na banko in črnorokaju sporočila naj pride po njega. V njenem domu pa sta se skrila policijski poročnik William O'Neil in saržent} Paul Riccio. Pnsla sta dva. Eden izmed , r .. .. ... . . (Voznike so zaprli, pivo pa spu-crnorokarjev je čakal pri zad-i 1M - , , 1 . , . stili na veliko žalost zraven sto- njih vratah. eden pa se je podal Vaj poveri ta naloga. Policistom'storila, je vprašala za svet neke-jnois. vsakega mesta in vasi, konštab-lerjem. prav tako šerifom in deputiziranem šerifom se naj poveri strogo nalogo, -da pazijo, da se prohibicije ne krši v njih te-ritorijah. Vsi župani so soodgovorni, ako se v njih teritorijih ne spoštuje prohibičnih postav. Na ta način pravi Coolidge se bo prihranilo zvezni vladi milijone stroškov, ker faktično se lahko pazi in to veliko bolje na izpolnjevanje prohibičnih postav po lokalnih HbKisteh kot pa zveznih, ki ne poznajo tako natančno teritorija kot lokalni organi, ki se vedno nahajajo v njem. Iz tega je razvidno, da se je prohibičnih propagandistom posrečilo v polni meri njih delo. S svojo vstrajnostjo so dobili na svojo stran prezidenta, ki bo sedaj poostril vse prohibične postave in odredbe. Coolidge tudi priporoča, da se mora takoj v vse šole pouk o prohibiciji in njenih strogih odredbah. Dalje tudi "Se mora vcepiti mladini v srca, kako velik strup je za človeško življenje u-zivanje strupenega alkohola. Na ta način se bo vzgojilo prihajajočo generacijo v prohibičnem duhu, ki bo tozadevne odredbe in 4 Postave spoštovala. friso pa vsi taki prohibicisti, kot so razni guvernerji in Coo-%e. N. pr. senator Moses je •zjavil te dni, da je Volsteadov zakon največji "oslovski zakon," kar jih je*še kdaj videl. Tudi senator Copeland trdi isto. Pa tudi ie več drugih intenzivno de- da se pri prihodnjem kongres-zasedanju te prohibične po-stave modificira in da se dovoli Prodajo lahkih vin in piva. Pra-borba za in proti šete pri-naja. 1 n koncem konca bo odločala tudi ljudska volja, katero n,Hče ni vprašal, ko se je Volsteadov zakon uzakonilo. la in razorožila 20 tisoč nemških deželnih brambovcev, ki jih je berolinska vlada poslala na Bavarsko še pred nedolgim, da za-sigura moč vojaškega generalne-go guvernerja, ki mu je poveri- xt 4. ~ lansko leto, je bil moj nasvet, i vso Bavarno. Na mesto guver- ® 1 J i , • , i- t 1 1 s katerim so se drugi, razun neria, ki ga je berolinska vlada . . . % * 1 • • Poincareta strinjali, da se da imenovala, pa je postavila nazaj ________•J„ telu je dobilo težje in lažje poškodbe. — Bryan, Ohio. — Tukajšni okrajni šerif \V. R. Force je za-| jel s svojimi pomožnimi šerifi dva truka boljše pive, ki je bila poslana iz detroitskih pivovaren. -o- Berolin. — Poroča se, da so ^renski separatisti vspeli in so Vceraj v nedeljo proklamirali rePubliko. v hišo. Ko je prijel za denar, ki mu ga je Mrs. Antonucci ponudila. je stopil iz zavese policaj Riccio. Mož se ustraši in skuša pobegniti. Policaj je ustrelil in zadel moža odzadaj v glavo, ki se je zgrudil. Izpovedal je, da "Z~New"YorkT'-Vs'oboto j se pise Peter Maruco. Drugi 1 mož, ki je čakal pred vrati je pa pobegnil in je bil pozneje prijet na Grand avenue. Ta je izpovedal. da se piše Joseph Zanghi. Prvi je bil odveden v bolnišnico, drugi pa v ječo. Oba bosta prejela primerno nagrado za izvrševanje svoje črnorokarske o-brti. -o- . BAVARSKI PRINC RU-PRECHT POSTANE BAVARSKI KRALJ. London. — Iz poluradnih poročil se čuje, da se na Bavarskem snuje upostavitev monarhije. Za kralja mislijo postaviti princa Ruprechta. -o- PROMINENTNI NEWYOR* ČAN SE UBIL. York. — Chas Wilber Fisk član znanega Meadow-brook kluba, kjer se zbirajo pro-miinentnejši newyorčani iz višje družbe, je bil najden v soboto jutro kmalu ^item, ko je odjezdil svojega konja na izprehod na Long Islandu mrtev, na nekem samotnem kraju. Kako se je ubil ni nobenemu znano. Prevladuje mnenje, da je mogel pasti s konja in se je ubil. jece množice. — Chicago. — Na Roosevelt rd. in State street so našli sinoči ubitega železniškega nočnega čuvaja na Grand Trunk železnici. Kako se je njegova smrt izvršila ni nikomur znano. odplu^ na brzoparniku Leviatha-nu general Pershing s svojo sestro Mrs. Buttler v Francijo, kjer bo obiskal razne kraje, kjer je bival med vojno. — Kewanee, 111. —* Mrs. Lawrence Henning je poskušala zakurili m je polila s petrolejem, drva. pri čemer je po neprevidnosti tudi sebe polila. Ko je vžgala drva je švignil plamen tudi po njeni obleki in sirota je zgorela. Njen mali sinček pa je smrtno nevarno opečen, ki je poskušal rešiti mater pred smrtjo. — Sioux City, la. — Tukaj je zaprl zadnjo soboto šerif Beardsley okrajnega konštab-lerja Chester Calhouna radi kršitve prohibicijske postave. Kot razvidno jih je jako malo, ki bi ne grešili v časih čez Volsteadov zakon. — Pueblo, Colo. — Na križišču Lissouri Pacific železnice je zadela v petek lokomotiva v neki avto, v katerem sta se peljala neki fant in neko dekle. Dekle je bila na mestu ubita, fant pa je bil skoro do smrti ranjen odpeljan v tukajšno bolnico. — Houghton, Mich. — Gozdni požar, katerega je te dni šele deževje ustavilo je povzročil silno materialno škodo. Ne stoti- Sokoli poparjeni. Ljubljana. — Te dni so slovenski sokoli obhajali svojo 6o-;la poveljstvo pred nedolgim nad letnico. Silno so bobnali in z vsem svojim pomprdonom nisojnerja, ki ga je berolinska vladaj zbobnali več skupaj kot 500 sokolov za slavnostno parado. Na sama svojega vojaškega dikta-ravno, da ni bilo pravega navdu- jtorja, generala von Lossowa, ki šenja ne med manifestanti ne j ga je j>red nedolgim berolinska med občinstvom. tvlada 11a svojo roko odstavila. -o--I V svoji proklamaciji, ki jo je Kranj dobi električno razsvet- j izdal vojaški diktator von Kahr ljavo. (pravi med drugim tudi to le: Kranj. — Na posredovanje e- "To dejstvo, da je berolinska nergičnega poslanca Brodarja vlada na svojo roko odstavila dobi Kolodvor našega mesta že našega vojaškega poveljnika ge-v teku šestih tednov električno neraia von Lossowa, je grešila, razsvetljavo. Železniško ministr- jkajti s tem je pokazala da nam stvo je določilo v t r svrho 45 ti- »nezaupa, tega pa bavarsko Ijud-soč dinarjev. ;stvo ne trpi. General von Los- -0--j sow je zvesto služil in je bil spo- Ljubljanski muzej okradli. , soben vodja naših deželnih Ljubljana. — V noči 2g. sept..jbrambovcev. Zato naša bavarska so okradli neznani vlomilci JvJada tega odloka ne more spre-mestni muzej. Pokradli so več .jetj \n Vsled te^a sama poverja zgodovinskih zlatih in srebrnih 1 vrhovno poveljstvo deželne stvari, medtem tudi sedem sta- jbrambe nazaj generalu von Loš- ka j Lloyd George v svojem govoru. "Rusija je že pripravljena, da sprejme pod svojo protekcijo nemško državo. Trockij ima v ta namen izvežbano močno armado, da bo zavarovala interese nemških komunistično mislečih' delavcev. In vsega tega je kriva Francija, ki pri tem ne bo dobila, kar išče zase/' "Ko smo bili na sestanku zavezniški ministrski predsedniki rih kelihov Strašna nevihta. Ljubljana. — Dne 3. oktobra popoldne je razsajal v in okoli Ljubljane strašni vihar, kateremu je sledila velika ploha. V Ši- sowu. Vlada v nagle spremembe silno ozlovolj-na. Stresemann je baje odločen, da se mora Bavarijo prisiliti h pokorščini do centralne vlade. Vsak-poizkus pa bo pomenil o- Nemčiji dve leti časa, da si uredi domačo industrijo, valuto in drugo. Potem pa bi morala začeti izpolnjevati svoje obligacije. Toda Francija ni hotela poslušati tega nasveta. Šla je iskati na svojo roko, a našla ni nič, in tudi nič ne bo, na tak način kakor sedaj išče!" Tako je omenil Lloyd George o tem važnem svetovnem vprašanju, ki zadržuje napredek cele Evrope. Tudi zaupno nekaterim je izrazil, da ne bo dolgo, ko bo Nemčija politično in vojaško v zvezi z Rusijo. -o- BAVARSKI STANE GENERAL PO DUHOVNIK. Cologne. — Neki časnik iz Municha .poroča, da je stopil bavarski general baron Alois von Berolinu je vsled te Reichlin V red sv. Frančiška, kjer bo študiral bogoslovje iz namena da postane duhovnik. -o- ški je udarilo v transformator |boroženi spopa(i z bavarskim vo- tvrdke Slograd in strela je povzročila veliko škodo. Vihar je povzročil veliko materialno škodo. -o- Elektrika ga ubila. Suho pri Kranju. — Sin posestnika Žiberta je napeljeval e-lektrično žico. Dotaknil se je žice in močan električni tok (220 voltov) je fanta na mestu ubil. -o- Nesreča. Zidani most. — Hčerki g. Poljaka železniškega sprevodnika je priletel z brega pod katerim se je igrala z drugimi otroci debel kamen in ji stri nogo. Odpeljana je bila takoj v Celje v bolnišni-co.__, soče je povzročene -škode na lesu. Zgorelo je tudi mnogo živine in poslopij. Divjačina kot jaštvom, ki je moderno oboroženo in ima izvrstne poveljnike. Obenem pa je naročil Stresemann svojim tajnikom, naj pripravijo posebne memorandume, katere bo poslal vsem nevtralnim državam v sedanjem fran-cosko-nemškim sporu radi Ruh-ra. Zlasti bo apeliral na Anglijo. da pomaga Nemčiji, da ji Francija popusti, sicer bo šla vsa Nemčija v kose. V tem tednu se pričakujejo velike politične spremembe v Nemčiji. Eni napovedujejo, da Stresemann nikakor ne bo vzdržal, ako tudi ima polno moč za vse slučaje. Odpor je prehud in deloma je že prepozno, da bi mogel rešiti deželo pred polomom, -o- — Mexico City. — Med poli-zajci, srne, ptice je vse pregna- tičnimi strankami je prišlo v so-no iz okolice, veliko pa jo je po- |boto do krvavega spopada, pri končal ogenj. 1 katerem je bilo pet oseb ubitih. 1849 W. 22nd St., Chicago, III. — Geneva. — V tem letu je bilo v uradu lige narodov registriranih 550 raznih pogodb. denarne posiljatye. Viertjin« cene bo bDe jugooloi ■Um dinarjem: 100 — Din........ $ 1.40 500 — Din........ $ 6.75 1000 — Din........ $12.80 » 2500 — Din........$32.00 5000 — Din ....... $64.00 Za italijanske lire: 50 — Lir......... $ 2.80 100 — Lir ........ $ 5-50 500 — Lir ........ $25.00 1000 — Lir ........ $4900 Pri večjih svotah, ki presegajo 20 tisoč Din- ali 2 tisoč lir, damo še p# sebni popust. Predno pošljete den| črez druge tvrdke se spomnite 3 naše podjetje, ki bo Vam poslalo Va» denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Naše cene so vedno najnižje! Vse pošiljatve naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDINOSTI J EDINOST Cchaja vsak torek, četrtek in soboto. — Iaraed erery Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company c§49 West asnd Street, CHICAGO. ILL. _ _ Telephone: C tnal 0098._______ K f Cene oglasom na zahtevo Advertising rates, on application. HAROČNINA: Za Združene Države za celo leto...............$3.00 0 Za Združene Države za pol leta................................$1.50 " Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-50 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $x.75 3UBSCRIBTION: For United States per year .....,................$3-00 For United States for half year........................$1.50 " For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 _"_ Chicago. Canada and Europe for half year.. $1.75 Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 72. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne » torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne._ JlTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE PLAČAN LIST. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg -tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela._ Entered as second class matter October nth 19x9, at Post Office at Chicago, III., under the act of March 3rd 1879. e slovenskih naselbin. Prohibicija in zdrava pamet. Ako prihodnji kongres ne lx> spremenil prohibicijskega zakona, potem se sploh ne bo inikoli spremenil, in Združene Države bodo ostale za vedno suhe. To mnenje je v Washingtonu splošno razširjeno. Tam pričakujejo, da bo ta problem rešen tekom leta. Splošno se sodi, da bo 68. kongres zadosti "moker", da bo izsilil rešitev, in sicer se bodo lotili tega vprašanja od čisto druge strani, kakor so to delali dosedaj. Z velikansko kampanjo hočejo ameriški javnosti pokazati, kako grozne nevarnosti za zdravje ima prohibicija. Predočiti hočejo ameriškemu ljudstvu ogromno škodo, ki gloda na mozgu našega ljudstva. & 3tden najhujših nasprotnikov prohibicije v prihodnjem kongresu bo Newyorski zvezni senator Dr. Copeland. Kakor izjavlja, bo boj proti prohibieiji ena njegovih glavnih nalog in ga bo pričel takoj po sestanku kongresa. Vodil bo ta boj v prvi vrsti iz svojega stališča kot zdravnik. On obžaluje, da ameriško ljudstvo vsled sistematične propagande prohibicijonistov ni zadostno poučeno o zdravstvenem stanju našega ljudstva, odkar e vpeljana prohibicija. Širše mase ljudstva ne vedo popolnoma ničesar o ogromnem številu smrtnih slučajev,' zastrupljenj, ns-lepljenj itd. Te, ki se bore proti prohibieiji, razvpijejo kot "ne-^aželejene elemente", kot zločince, kot tihotapce, kot skrunite-jje postav. Posledica je, da vednost in narodni ekonomi v bbju s prohibicijo sploh ne pridejo do besede. To, pravi, Copeland, bo storil sedaj on. Samo na dva načina se da to vprašanje rešiti, da se strogo prohibicija izvede, ali pa, da se zakon spremeni. Da se prohibicija ne da strogo izvesti, to so pokazali dosedanji poskusi. Vpoštev pride torej samo sprememba zakona. Senator Copeland navaja nekatere posledice, ki jih ima prohibicija, ki so zdravnikom le predobro znane, katere pa hočejo prijatelji prohibicije popolnoma prikriti. Med te posledice spada v prvi vrsti vedno naraščajoče število alkoholikov, vedno več- Barberton, O. Cenjeni: — Prejeli smo vaš Ameriškp-Slovenski Abecednik" in povedati vam moram, da smo se ga zelo zveselili. knjiga je res zelo izboljšama in ima ja-ko lepo obliko. Vse vaje imajo lepe primerne podobe in je velike vrednosti za vse tiste, ki hočejo ohraniti med tu rojenimi mladimi ameriškimi Slovenci za kolikor časa se da slovensko govorico. Knjiga je zelo lepa in tu-kajšnim Slovencem v Ameriki zelo potrebna. Vsa čast izdajateljem te knjige, ki se toliko trudijo za nas Slovence! Z iskrenim pozdravom Francis Škrabe. r -O- Ottawa, 111. Krasni dan je bil, ko sem zapustil Chicago ter se odpeljal proti West skozi pestrski far-marski svet, po katerem ravno pospravljajo razne poljske pridelke. Kot kažejo zadnji pridelki, je bilo letošnje leto dobro zlasti za koruzo. Kako lepa s težkimi stroki stoji po polju in obeta farmarjem nagrado za njih delo. Med tem opazovanjem polja, sem dospel ves zamaknjen od lepih prizorov po farmah v Ot-ta\vo, kjer sem se namenil naj-prvo ustaviti ina moji sedanji poti proti zapadu. Podal sem se h našemu dobremu možu somišljeniku Mr. Jos. Medicu, kjer sem bil jako prijazno sprejet in pogoščen z dobrim okrepčilom. Nato sva se pa podala na agitacijo in sicer me je vozil okoli naročnikov z avtomobilom,, da sva jih čim preje obšla. Vspeh je bil jako dober, zlasti na Edinost se je naročilo lepo število novih naročnikov, zakar se vsem prav iskreno zahvaljujem za sprejem- in cenjeno naklonjenost. Tudi Ave Maria koledar so sko-ro povsod kupili in povsod ga hvalijo, kako lepa knjiga je. Pavle in ne pozabi kar sem ti naročila. Pozdravljam vse cenjene na-ročniks in čitatelje tega list sirom Amerike. Listu Edinosti pa želim, da bi skoraj začel izhajati dnevno. Mary Klobuchar. -o- Steelton, Pa. Dragi g. urednik: — Prosim vas, objavite ta le moj dopis v vaš lepi časnik, zakar bom vam zelo hvaležen. Od nas se bolj poredkoma čujejo kake novice, dasi nismo brez njih. Zato bi prosil, da bi se meni še kdo pridružil, da se bo kaj večkrat ču-lo od nas v javnosti. V torek dne 4. oktobra smo Newyorski Terček, ki je podvržen luninem in vremenskim spremembam se je te drji spo^-taknil nad sporazumom ljubljanskih voditeljev. Mož ima jako kratek spomin. Ko je zapisal Vlotične vrstice gotovo ni pomislil na tiste trenutke, ko je on kadil Kristanu, ko je ta agitiral za miljonski fond. * * * To dejstvo, nad katerih se je Terček spodtaknil pa jasno po-kazuje, da so starokrajski svo-bočlomisleni in komunistični voditelji veliki gentlemani napram ameriškim slovenskim kričačem te vrste. Nihče ne more utajiti, da je ljubljanski prevz. škof Dr. Jeglič s svojim trdim delom za narod in vero si spletel nesmrtni zdržati od tega nesramnem pada v tako važnem času naj kdo pričakuje od takih 1 kot je Zavertnik, Molek 7' " Don Ki šot Zvonko, Terček i«' To je dokaz, da vsi ti ljudie so nikdar bili in nikdar ne k^T za nobeno narodno edinost kaj oni polnijo svoje zepe s 't** da narod razdvojujejo, da ga**' Rijo v razne stranke, da te str** ke potem vodijo in od niik • ve! Kruhoborci so! In za si/ jico ti prodajajo preprint kjerkoli in kadarkoli hočeš! * * • j • a 1 ■ * venec, ki bo krasil moža, dokler imel« v dvorani sv. Alojzia se- , , , , - , ! j ...: _ _____ - , • [bo živel slovenski rod. In to, da se ljubljanski socialistični župan ni sramoval česti- jo za zidanje move šole. Seje se je udeležilo več moških in fantov in vsi so enoglasno bili za . „ .... . . . novo šolo. Dalje smo sklenili, da tat,.mozu ° Pr,l,kl. zIat.e ako se bo nakolektalo $12.000 seimase' "0,kazUJC ,kat ,<,ost<>->-bo novo šolo začelo ziese(le Vas je gram jznati no povedal, kako bi se delalo za ^ • 1 • • . . , . _ , _ .resnico, ki je neutajivna, nam- zidanje sole sv. Petra. - t 1 1 j J rec, da je ravno slovenska du- Pri nas se zelo pozna, da ni- hovščina največ storila za slo- mamo svoje lastne šole, ker ni j venske naseljence v Ameriki. pravega duha med našimi otro-jRavno to vas vse skupaj poka- ci. Vse kaj drugega je med ani~lzilje kot enostranske in v tem mi otroci, ki pohajajo v doma-! če farne šole. Zato je pa naša dolžnost, da skupaj delujemo v dobrem složnem duhu in se bo kmalu lahko zidalo in postavilo •šolo, ki bo vsem nam v čast in enostranstvu tako egoistične, da vam na eni istrani gleda iz oči vedno sovraštvo, na drugi strani pa skrajna nevoščljivost in nadutost. * * * , Da je to pristna resnica naj ponos. Sola bo stala med 25 do 'služijo zopet te le besede v do-30 tisoč dolarjev. Imela bo 6 sob kaz, ki jih je izgovoril Zavert-za učenje in zraven bomo ime-|nik sam. ko se je šlo, da se A-li tudi lep auditorium, ali po slo- meriški Slovenci zedinijo v delu vensko povedano, dvorano. za svojo domovino med svetov- V nedeljo dne 14. oktobra smo! no vojno. "Slovenski Svet" po- Delavske razmere so Brez dela ni tu nobeden izmed naših rojakov. Plače pa približ no take kot po drugih krajih. sredn e ime'i mi fantie in dekleta svojo jroča z dne 27. sept. 1917. dobe-sre nje. sejQ zaraele ko odidemo, premislim Nevers. Res sem tam prestal hudo bolezen, ki mi je dolge lase vzela : res sem bil tam večidel zaprt ali bolan ali bolehav; res so tovariši moji denarja zaslužili, jaz sem bil ja še svojega poprej nahranjenega in od ust pritrga-nega zapravil: toda tudi marsikatero urico sem imel veselo, da sem bil kakor doma. Jako rad sem gledal potem, ko sem vstal od bolezni, včasih vrste fantov in deklet. Posebno ob nedeljah so se zbirali na gladkem trgu pred cerkvijo po sveti maši: tam so se radovali in* si godce izbirali, ki stoje tu v krogu. veliko jih je in čakajo. Ta i-ma dudlo pod pazduho, ta ima reč, kakor naš kranjski brus narejene citre in tako dalje; vsakovrstne goslice in piščalke sem videl. Po dva, po tri pare fan-tinov in deklet si je izbralo enega godca. Tam-je dudla! eden, malo dalje zopet piskal eden itd. Malo govoriti, pa mnogo povedati, je mnogo bolje, kakor veliko govoriti pa nič povedati. * * * Za srečo vsi hitijo, le to je tisti križ. da eni smo daleč od nje, drugi so pa bližje. prav veliko je blo gledati in poslušati. Vsak godec je zagodel eno okroglo, plačdfrali so vsako sproti in se pod milim nebom vrteli, da so človeku kar noge od tal silile, ko jih je videl. Pa vendar smo se mi tujci Slovenci mnogo smejati imeli. Zakaj čudni so se nam zdeli fan-tini, lepi in dosti čedno opravljeni, pa klobuk in coklje — leto se nam je kaj smešno zdelo. Tam pred cerkvijo pred vsem ljudstvom plesati, in še v cok-ljah, tako nerodnih! Ples so i-meli lahek; skačejo nalahko, s cokljami ropočejo in rajajo do mraka; potlej pa se razidejo po krčmah. Tam se napasejo, si kozarčke nalivajo in si napivajo, da je veselje. Šest potov smo storili do mesta Besancona; čez osem dni pa pridemo do Strassburga. Tukaj smo gledali slavni stolp, ki je e-den najlepših na svetu: tudi lira je napravljena na taki visoči-ni, da Bog nas varuj. Take lepote popisati ne morem, zakaj le mimo sem šel. Ko bi hotel vse vedeti in vse povedat, morda bi se mi zaletelo. Malo časa sem bil na Francoskem. pa sem se jezika vendar naučil, in še zdaj na stare dni rad gledam francosko gramatiko, dasi me je minilo vse. Dolgo let j je od tedaj, postaral sem se, pa še ga lomim in govorim za silo. — In jaz sodim, da se Slovenec vsakega jezika lahko nauči, bodisi nemški, francoski ali laški, ako le hoče. Kako je to s slovanskimi jeziki, z jeziki naših bratov, to bom povedal o priliki. Zato te opominjam, mladenič, zapiši si v spomin Vodnikove besede, ki pravi, da ti je "Slovencu um dan in da si prebrisane glave." To pa si zapomni, da se boš trudil, da postaneš res prebrisan, ne pa da bi si samo domišljal, da si, v resnici pa ne bi bil. Toliko mimogrede. V Strassburgu se nisem mogel več uriti v francoski besedi, ampak privlekel sem svojo nemščino na dan, ki so mi jo u-čeniki v glavo vtepali nekdaj v Ljubljani in potem v Novem tne-i stu, ko sem se še komaj zavedel, da gotovo živim. Prav mi je prišel nemški jezik zares od Strassburga dalje. Prestopimo reko Rajno in pridemo po veh-kem mostu strassburškem v nemško deželo Badensko. (Dalje sledi.) Najbolj jezi obrekljivce bolj ko katerega obirajo in slabo žele, bolje mu gre. * * * Če bi nevoščljivci tisti čas, ki ga porabijo pri obrekovanju porabili za svojo lastno srečo, bi bili mnogo bolj srečni kot so. cvetlicami. Ob vsaki priliki, bodisi ob rojstvu, smrti, veselju ali žalosti, se človek najbolje izrazi bodisi svojo radost ali simpatije s cvetlicami. Pošiljamo cvetlice in vence, kamorkoli hočete. Mi smo tako blizu Vas, kakor blizu je Vaš telefon. FRANK JINDRICH JR. FLORIST. 2127 W. 22nd Street CHICAGO, ILL. \ Phone: Canal 1787 IMENIK KNJIG KISE DOBB v ZALOO! KNJIGARNE EDINOST 1849 West 22nd Street D 35 25 75 zastave PREJELI SMO KNJIGE. Slovenska kuharica bandera, regalije in zlate znake za slovenska društva * izdeluje najbolje In ' najceneje EMIL BACHMAN. 2107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL. KUHANJE je umetnost, katere se treba naučiti vsaki gospodinji. To umetnost si lahko pridobite iz knjige "SLOVANSKA KUHARICA!" "KNJIGA SLOVENSKA KUHARICA" vsebuje 670 strani. Blizu sto slik, ki kažejo, razne priprave v kuhanju, kako se pripravlja jestvine itd. Knjiga je močno trdo vezana. BREZ KNJIGE "SLOVENSKA KUHARICA" bi ne smela biti nobena slovenska gospodinja. Knjiga je pisana v pri-prostem poljudnem tonu, da jo lahko vsak najpriprostejši človek razume. Pouči Vas, kako voditi gostiodijnstvo in je radi tega zelo velike važnosti. Poda Vam merilo in navodilo za najpreprostejšo in najimenitnejšo jed. Knjiga je priila v novi izdaji, izborno izboljšana in predelana. Prejeli smo jih le omejeno število, zato je važno, da jo naročite brez odlašanja, ako hočete, da ne boste prepozni. Knjiga stane $4.00. >00®0®0® f0t06rahst --11 1439 W. 18th Street izdeluje najboljše sli KE1 _ svoj poklic vrši ŽE S 30-letno izkušnjol POVESTI IN ROMANI. Arsene Lupin .......... 1.00 Bele noči ...............50 Beli rojaki . .............65 Bilke...................30 Biblioteka R. Perušek____$ .20 Barvaste črepinje ........$ .35 Bitka Pri Visu...........45 Bog in Zmaga ...........45 "Boy" Louis Coloma.....75 Cerk vica na Skali, ali plačilo sveta................2 Car in Tesar . .-......... Cesar Maks in Mehika . . Cvet in Sad. trdo vez..... Cas je zlato .............30 Četrtek, povest ...........75 Črna smrt..............75 Deteljica Janez Ciglar.....75 Don Kišot iz la Manhe . . .50 Dve Sliki, Ksaver Meško . .50 Edip na Kolonu...........20 Erazem Predjamski.......25 Fabijola. povest iz rimskih časov...................45 Franc Erjavec zbrani spisi 1 zv.....................75 Furij.De Amicis novela . . .75 Furij, De Amicis novela.......75 Genovefa ................... .40 Gruda umira ............60 Helena, vez..............50 Iz modernega sveta..... 1.25 Igralec, spisal Dostojevski .75 Ikonija...................35 Izidor, pobožni kmet.....25 Izlet G. Broučka.........50 Iz življenja za življenje, povesti..................20 Jagode.................50 Jeruzalemski Romar.......30 Junakinja iz Stajra ...... 1.50 Junaštvo in zvestoba..... 1.00 Jurčičevi zbrani spisi vsak zvezek................. 1.00 t. z v. Narodne pravljice in pripovedke. — Spomin na deda. — Jurij Kocjek — Jesenska noč med slov. Polharji — Domen — Dva prij jatelja.................. 3. zv. Deseti brat — Nemški valpet . .............. 4. zv. Cvet in sad — Hči mestnega sodnika — Koz-lovska sodba v Višnji gori — Dva brata ...... 5. zv. Sosedov , sin — Sin kmetskega cesarja — Mej dvema stoloma .......... 6. zv. Doktor Zober — Tugomer.............. 7- zv. Lepa vila — Lipe — Pipa tobaka — Moč in pravica v vojni krajini — Pravda med bratoma .... 8. zv. Ivan Erazem Ta-tenbah — Bojim se te — Črtica iz življenja političnega agitatorja — Telečja pečenka — Šest parov klobas -— .Po tobaku smrdiš — Ženitev iz nevošliivosti — Andreja Pajka spomini starega Slovenca ......... Kaj se je Maksu sanjalo.. .20 Kobzar.....*............ 1.00 Korejska Brata..........30 Chicftff*, DL Kresalo duhov. Spisal P. A. ; Podobe izsanj fo 5!lefhafn.................3I.OO Pod Svobodnim solncem Krištof Kolumb ..........60j Finžgar, I. in II. zv......2.50 Križem sveta.............20 Pol litra vipavca ......... 1.00 Potovanje v Liliput.......25 Povesti, I. zv. izdala zv. kat. Povesti in slike, Ksaver Kmečke povesti.........50 Krivec.................5q Kraljica mučenica, vez . . 1.00 Kraljevič Ivan vez.......50 Kraljevi vitez .......... 1. Meško ............... 45 00 Poslednji mehikanec......35 Kratka povest o Antikri- i Povesti SI. Ljudstvu v pouk stu. . ...........30 in zabavo .............. .45 Pravljice, Majer...........35 Ljudska Knjižnica Ljudska Knjižnica zv. Znamenje štirih 1. 2 _ 3- 4- Pri Jugoslovanih, zabavna ■75 knjižnica................ zv. Darovana.........50 Pripovedke, Hubad ...... zv. Jernač Zmagovač . .35 Prisega Huronskega glavar- •65, ia...................... Pri Stricu ......... zv. Malo življenje .... zv. Zadnja kmečka voj- 5 ska. ............... 6. zv. Gozdarjev sin .... 7. zv. Prihajač ......... Q. zv. Kako sem se jaz likal 1. zve................ 10. zv. Kako sem se jaz likal II. zv............... 11. zv. Kako sem se jaz likal III. z v............... «4. z v. Ljubljanske slike. 15. zv. Juan Miseria...... 16. zv. Ne v Ameriko .... 18. z v. Roža sveta ....... Malenkost P. L. Coloma roman.................. 1.25 Most v življenje .........50 Maksimilijan, cesar mehi- kanski...................30 Marija naša pomočnica, povest .....................45 May Ery, povest.........30 .75 Pri Vrbčevem grogi ..... 30i Ptički brez gnezda ...... .60 Razne povesti ........... Različno blago, Slomšek .. •5° Romarica............... I Pravljice Utva m Mira ., .60 Preganjanje Indijanskih j misjonarjev............ .50 Rablji, vez. ............ •75 j Šopek samotarke ....... ■5° Sosedov sin ............ •95 •35 •30 •35 •35 •45 .15 1.25 •45 .50 •35 •75 •5* 30 75 Spake, vez.............. 1.00 150 Stanley v Afriki.........35 Svetobor............... Svitanje, vez ........... 1.00 Sisto E Šesto.............30 Skrivnost najdenke.......35 Slovenske Legende........50 Slovanska Knjižnica.......75 Sorodstvo. Povest ........45 Sv. Germana ............ .25 Mrtva srca, Tavčar, trd v. j.25 Svetloba in senca, povest. .45 Mlada ljubezen vez..... i-SojTatič, Bevk..............75 Mladi gozdar............40 j Taras Buljba povest.....75 Mimo ciljev Moje življenje ....... Morski razbojnik, vez. Mrtvo mesto, bros. . .. Njiva, Ksaver Meško . Na krvavih poljanah . 5o.Trenotki oddiha ......... .40 .70 j Troje Angeljskih češčenj .35 i .00 jTunel................. .60 j Valerija, ali zmagoslavni .15! izhod iz katakomb ...... 1-5° Viljem Hauffove pravljice Naši ljudje .............40 V tujih službah, povest .. Na negotovih potih ...... .30 Vzori in boji Na različnih potih........45 Zbirka narodnih pripovedk .25 Na Krivih potih, Zaljski.. .25 'Zbrani spisi Josip Paglia-Na Preriji ...............30 ruzzi, Krilan .............75 125 I.OO •45 •95 1.50 Narodne pripovedke.......35 Narod, ki izumira.........25 Naša Ančka..............45 Naše življenje, Ksaver Meško .....................75 Na valovih južnega morja .25 Nedolžnost, Krištof Smid. .45 Nihilist, povest...........40 Obiski, Cankar .......... 1.25 Oče naš, povest...........75 Odiseja.......-..........45 Oglednica, Fr. Zakrajšek . .35 Patria, povest iz irske junaške dobe...............30 Ob tihih večerih, Meško, vezana................. 1.00 Paberki iz Roza.........25 Petelinov Janez .........60 Pikova dama ............25 Po strani klobuk.........75 Pomenki................50 Povestice, Tagode.......35 Pravljice, Wilde.........50 Puškin, Geogenij Onjegin .50 Pegam in Lambergar.....75 Peter Rokodelčič, trd vez. .45 Zbrani spisi Jos. Kostanje- vec..................... Zabavni listi: E. Gangl .. Zabavna knjižica: Ks. Meško .................... Zlata Vas................ Zločinci ................ Znamenje štirih.......... Zvonar jeva hči .......... Zločin v Sarajevu........ Zadnja pravda ......... Zabavna Knjižnica XXIV zvezek .................. Zlatorog, vez........... Zločin v Orsivalu ...... Zgodovinske, anekdote I. zvezek.............. Zgodovinske anekdote II. zvezek.............. Zmisel smrti ............ Ave Maria, letnik 1917., 1919., 1920., 1912. vsak letnik trdo vezan ..........3.00 Koledar Ave Maria 1923 .. .50 Koledar 1923. v platno vezan ....................2.00 30 50 90 45 75 35 65 10 50 75 50 75 35 35 75 •TOINOSr "MALENKOSTI roman v štirih delih. Španski spisal p. L. Colocna is Družbe J Prevod*! Paulus. SF V. Kakor bomba je udarilo med radovedni svet . . . Ljudje so dvomili in pravili, da ni res . . . Ali vsi dvomi so se razbili ob uradnem listu, ki je krožil po vseh palačah gran-dezze. Prvi majordomo je javljal, "da je Nj. Veličanstvo, kralj Alfonz XII., določil sedmi dan meseca svečana, drugo uro popoldne, da se tistikrat pokrijejo pred njim španski grandi, spodaj našteti . . In med temi imeni, naštetimi po strogem redu starosti, med imeni, ki so spominjala na jeklene, vzorne značaje, velike čednosti, plemenite misli in slavna dela . . . mod temi je bilo čita-ti na drugem mestu: "Ekscelenca senor don Jacobo TeHez-Pon-ce Melgarejo, marquis de Sabadell . . Stvar je bila zanimiva in ljudje, ki znajo priti dejanjem svojega bližnjega prav do dna in ki iščejo skrivnosti v vseh dogodkih, taki ljudje so kmalu našli notranjo zvezo med tem obvestilom in med dogodki, o katerih je pisal pred par dnevi list "La : Flor de lis." Šepetali so si, da se nanovo vrača na. politično bojno torišče mož, ki se je bil za nekaj časa odtegnil javnemu življenju, da gre za njim številna četa pristašev in da dviga v svoji krepki roki zastavo Alfonza XII. . . . Dama, znana v visokih krogih po svoji duhovitosti, svoji lepoti in omikanosti, da mu je izvabila o priliki neke slavnosti besede, ki pričajo o njegovih dinastičnih čutih . . . Povod da je bil šopek vijolic . . . Ena posebnost pa je vse bodla v oči. Jakob je bil samo markiz in je imel pravico do grandezze le po svoji ženi. Živel je pa ločen od nje že dvanajst let . . . Govorili so veliko o tem in vsi so bili ene misli: naravnost predrzna brezstidnost je, da se Jakob poslužuje svoje pravice do grandezze. * In radovedneži so naprej zasledovali diplomatične niti med poročilom uradnega lista in člankom v listu: "La Flor de lis". Ko je nastopil vlado novi kralj, se je Jakob pridružil revolucionarni stranki. Martinez ji je poveljeval ... In sedaj se hoče markiz Sabadell predstaviti na dvoru kot grande ... To je kazalo, da misli njegov vodja, mogočni vol Martineez, stopiti korak nnprej in da pošilja pred seboj ogleduha v obljubljeno deželo . . Dogodek je bil torej velikega političnega pomena . . . .^e eno vprašanje je zanimalo javnost. Kdo bo botroval novemu grandu, kdo ga bo predstavil na dvoru ? Kdo bo dovolj predrzen, da bo prisostvoval taki predrznosti? Bila je navada, da si je grande poiskal botra, ko se je prvič prišel pokorit pred kralja. Boter je moral biti starosta med bližnjimi ali pa vsaj med daljnimi sorodniki. V Sabadellovi rod-stari duk de Ordaz, vzor poštenja in plemenito- "Marquis de Villamelon y de Paracuellar, conde de Albor-noz y de Ca^anazor Vas vljudno vabi k slovesnosti, ko se bo kot španski grande pokril pred kraljem ekscelenca senor don Jacobo Tellez-Ponce Melgarejo, marquis de Sabadell. Pri tej slavnosti bo podpisani botroval. Nj. Veličanstvo kralj je blagovolil v to določiti dan 7. svečana, drugo uro popoldne." In podpisan je bil Villamelon ... Dan je bil oblačen, mrzel vter je bril in sneg je naletaval v debelih kosmičih. Velika kočija je v naglem diru privozila in se ustavila ob dvorni palači. Poznalo se je, da je Tom Yickles vladal iskre konjiče. Strežaj Fritz je skočil s kozla, ko da ga je zagnalo pero, in je hitel odpirat vratca, uslužno in brzo, kakor zna* le pristni pruski strežaj. V vratcih se je javil klobuk-trivogelnik, okrašen z belimi, vsukanimi peresi, za njim svetel čevelj z zlato zapono, krepko zrastla noga, oblečena v belo svilo. Strašen "brrrrr . . je~za-donel. kakor bi bil kdo padel v mrzlo vodo, nazadnje se je pojavil dragocen kožuhovinast površnik, in vanj je bil zavit Villamelon, oblečen v sijajno galo. Sledil je kratek odmor. Fernandito je cepetal z nogami in nepotrpežljivo klical: "Torej —1 Torej —!" Pomolila se je skozi vratca debela glava Martinezova in kmalu je stal ves ob strani Villamelonovi, zavit v svoj široki površnik, svojo neizogibno palico v roki. — Drobna ročica, oblečena v temno rokavico, se je prikazala in se položila v Villa-melonovo — lahno in elegantno je skočild iz voza Marija de Valdivieso. Zopet je sledil odmor, in Fernandito je cepetal in ponavljal svoj: "Torej —!" in pojavila se je počasi rudolasa glavica kondeše de Albornoz v črnem klobučku. Z naglim pogledom je premerila kočije ob obeh straneh vhoda palače in je nevoljno rekla: »■v _ - .» Mi ga se. "Kaj zato." je zavrnil Villamelon zelo* nevoljno in nepotrpežljivo "Stavim, da pride prepozno, veš!" In kakor bi ura nad dvorno palačo hotela povečati Cur-riti nemir, je udarila v tistem trenutku tričetrt na dve. Villamelon je podal roko markizi Valdivieso in jo vedel po širokih stopnicah, Currita pa je stopala za njim ob strani debeloglavega Apisa. Navzočnost Martinezova na dvoru je vzbujala pozornost. Odkar je bil padel don Amadeo, od tistega časa ni bil prestopil Martinez praga dvorne palače. Da prihaja ob taki slovesnosti - - in četudi samo kot radovednež — to je dajalo Jakobovemu vstopu v grandezzo poseben sijaj, poseben pomen . . . Počasi sta stopala Currita in Martinez, tupatam sta malo govorila z znanci. Ob puerti de la Saleta ju je že čakal Villamelon, nevoljen, nemiren. knjige. "Pravila za oliko" je ime knjigi, ki smo jo prejeli nekaj komadov v svojo zalogo. Krujigo je spisal Dr. J. Dostojen, ki je velik strokovnjak. Knjiga razpravlja o vseh panogah človeškega življenja, kako se je človeku obnašati, tako možu kakor ženi, fantu kot dekletu, itd. Ne razpravlja pa samo o obnašanju, ampak človeka tudi uči kako se obnašati, da ne zapravi ljubega zdravja, matere uči, kako in v kakem redu držati njih domov- 'Kraljica mučenica" je drugi krasen zgodovinski roman, ki pisuje katoliško junakinjo Kra ljico mučenico. Kdor hoče vid« ti pravi katoliški značaj, naj pre~ čita to knjigo. V njej'boste našli neustrašeni odločni pogum in junaštvo, ki ni klonilo svoje glave pred krivo vero, marveč je rajše dala svojo glavo za svoje pravo prepričanje, za svojo vero in svojega Boga. Ta knjiga vam predstavi značaj, kakoršnega katoličani zlasti potrebujejo v današnjih dneh, ko moderni poga. ni silijo med nas z vsemi sredstvi, ki jih jim vrag daje na razpolago. Knjiga je krasno trdo ve- stane ja in njih deco. Še ne dolgo tega je nam pisala neka Sloven- zana in vsebuje 390 strani in več ka iz zapada, da takega učite-' Ija in svetovalca, kakor je ravno knjiga "Pravila za oliko" ni mogoče dobiti med ljudmi. Vsaka hiša bi morala imeti to knjigo pod svojo streho. Knjiga obsega 143 strani krasnega podučne-ga berila in stane s poštnino vred 75 centov. # -o- "Nihilist" je knjiga, ki raz- podob. S poštnino vred $1.00. Vse te knjige se dobi v Knji, garni Edinosti, 1849 West 22nd street, Chicago, 111. Naročite jih dokler zaloga ne poide. bil hini bi to «ti. — — Kmalu so zvedeli, da je bil Jakob res tako brezstiden in je res n.-iprosil starega voivodo z£ botrinstvo, da je pa ta imel toliko čuta za poštenost in spodobnost, da mu je prošnjo odbil. Nato so radovedneži dognali, da je dospelp v palačo na dvoru drobno pismo, v katerem je stalo; ELY, MINNESOTA Rojakom Slovencem priporočamo našo bogato založeno trgovino z mešanim blagom. V zalogi imamo veliko izbiro vsakovrstnih čevljev za praznike in za na delo. Slednje za na delo i-mamo posebne kvalitete, ki so jako trpežne. :o—:oo:—o: :o—:oo:—o: — V zalogi imamo vedno raznovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke za žene, dekleta ,male deklice in otroke. :o:—:oo:—000—:oo:—:o: — Imamo veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. — Vsakovrstne srajce za praznike in za. na delo. — Raznovrstna spodnja obleka. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom. :o:—:oo:—000—:oo:—:o: — V zalogi imamo tudi vedno najboljše grocerijsko blago, zakar se posebno priporočamo našim slovenskim gospodinjam. :o:— :oo:—oqo— :oo:— :o: — Kadarkoli se mudite v bližini ste vabljeni da posetite našo tr^ov-nr> in si isto ogledate. . SLOGAR BROS. N sjvfrčja slovenska trgovina z mešanim blagom ELY, MINN. Phone: 104 «.•■-• , r ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo. Pj-iporočamo se za obilen obisk. BENJ. EICHHOLZER Trgovec z vsakovrstno železnino pravlja o anarhizmu med Ruskim narodom. Knjiga razpravlja o tajni družbi anarhistov na Ruskem za časa bivših carjev. Opisuje vse tajne zakotne delujoče družbe, ki so snovale napade na ruske državnike in carje. Knjiga je jako zanimiva in vsak j jo čita z veliko pozornostjo. Vsebuje 80 strani in več slik, ki kažejo, kako so se razni napadi izvršili nad ruskimi državniki Stane samo 40c. s poštnino. -o- "Kresalo duhov" je knjiga, ki vsebuje krasen zanimiv roman iz irskega življenja v treh delih. Ta knjiga je kakor nalašč za dolge zimske večere. Čitatelj jo čita z velikim zanimanjem, kajti knjiga vsebuje tako privlačno povest, da vsakdo, ki jo prečita, jo prečita še enkrat radi njene velike zanimivosti. Roman razpravlja o irskem mladeniču in njegovem življenju ki je doživel krivično preganjanje itd. Knjiga vsebuje 456 strani zanimivega berila in je lepo trdo vezana. Stane s poštnino samo S1.00. J.KOSMACH 1804 w. 22nd St. Chicaeo. Ill Roiakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ« TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA. Maiboljše delo. nainižie cene. Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai, vokladam stenski oaoir. Tel.: Rosevelt 8221. L. STRITAR 2018 W. 21st Place Dovaža premog — drva — prevaža pohištvo in vse kar spa. da v to stroko. Vsem se najtopleje priporoča! Pokličite ga po telefonu! HIŠE NA PRODAJ! Trgovine in stanovanja na: 1837 in 1839 W. 22nd Street. Poslopje je veliko 50X70. Tri nadstropne hiše. Renta se dobi $2.400.00 na leto. Cena: $14,000.00. Vsa pojasnila dobite na: 1837 West 22nd Street. Pozor! Pozor! • Samo edina ALPEN-TINKTURA na svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3. —, srednja steklenica $2. —, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj. Jakob Wahčič 1434 E. 92. Str. CLEVELAND, OHIO. CLEVELAND. OHIO« Slovencem v Cleveland« in okolici naznanjam, da imam veliko zalofo najboljših trpežnih čevljev. Vsak« vrste po zmernih nizkih cenah. Rojakom se toplo priporočam 1 FRANK GABRENJA 6630 St. Clair Ave. Cleveland. 0 Forest City, Pa. Greg or in črna smrt ie zanimiva kniign. ki jo je izdala Slovenska Matica. Povesti so zelo poduči ji vi in obenem jako prikupljive či-tateljem. Knjiga 126 strani. Stane samo 50c. Naročite jo od: KNJIGARNE EDINOSTI, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. 0 Pošiljanje denarja v stari kraj brzo-__javno in* drugače,_ Najhitrejši način za pošiljanje denarja je brzojavno. Dostikrat je vsled nujnosti tak način nujno potreben. V ta namen je naša banka organizirala posebne zveze in je sedaj pripravljena za točno izvrševanje denarnih nakazil v Jugoslaviji, Italiji in drugod in sicer v dolarjih, dinarjih, lirah, ali kakor pač potrebe zahtevajo. HITER NAČIN za izvrševanje denarnih nakazil za stari kraj je tudi potom kabel-pisma, to se pravi, da gre nakazilo čez morje po kabelnu in potem po pošti naprej. Pristojbina za tako kabel-pismo je $1.00. DOBER IN NAVADNr