Let© VI., štev. 159
LJubSjana, sobota 11. juSija 1925
Poštnina pavšallrana.	Cona 2 Din
ica lahaja ob 4. «jirtft|. asa
Stane mesečno Din 45-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
štev. 16/I. — Telefon štev. 7*. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi ul, št. 5/!. — Telefon št. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Oprava ■
IJpriv.oiStva: Ljubljana, Prešernova - ulica št. 54. — Telefon St. 36.
Inseratni oddelek: Ljubljana, PreSay. nova ulica št. 4. — Telefon it.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulic« št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljub. ljana št. 11.842 - Praha čisto 78.130» Wien' Nr. 105.241.


Ljubljana, 10. julija.
P; ^.,janja med radikali in radičevci še v edno trajajo. Vsak dan čujemo, da bo "danes» sporazum podpisan, a potem nam javljajo, da se bodo razgovori jutri nadaljevali. Pogajanja se torej zavlačujejo in prvotni naravnost pesniški optimizem neposredno interesiranih krogov polagoma izgublja svojo svežo barvo ter sprejema precejšnje korekture. Odlaga se ne le termin za izvedbo sporazuma«, temveč se spreminja tudi značaj medsebojnih ugotovitev, kj so bile baje dosežene. Sedaj se ne govori več o pogodbi, temveč samo še o «pro-jektu», ki bo predložen obojestranskim odločilnim faktorjem, da o njem odločajo. In medtem, ko se pišejo protokoli ter se delegati razgovarjajo. se baš pri fch odločilnih faktorjih, t. j. pri obeh prizadetih poslanskih klubih pojavljajo vedno očitnejša nasprotstva proti «spo-razumu». Na enj strani pretijo zajedničarji z najostre.išo protiakcijo. ki grozi odvzeti Pavlu Radiču tudi celo vrsto dosedaj zvestih lastnih poslancev, na drugi strani se pojavljajo v- velikem delu radikalskega kluba utemeljeni dvomi o koristnosti in korektnosti celega postopanja. Demisija podpredsednika Pragoviča je znak, kaki o globoko je velik del radikalskega kluba vznemirjen nad pogajanji z radičevci in da ima g. Pašič prav. ako smatra, da ie tem pojavom treba posvetiti največjo pažnjo. Skoraj vse radikalske organizacije iz onih krajev, kjer obstoja tudi bivša HRSS. so se izjavile pnoti pogajanjem z radičevci ter pošiljajo vodstvu stranke ostre proteste proti takemu aranž-inu .napovedujoč celo. da bo stranka izgubila velik del pristašev, ako opusti olitiko Narodnega bloka ter se poda v zvezo z radičevci. ki niti politično niti n oralično danes ne morejo nuditi nobenih garancij za koncesije, na katere prihajajo. Vsi ti pojavi dokazujejo, da ima ^rorazum z radičevci računati nc le z notranjimi, temveč tudi resnimi zuna-•iirni težkočami.
Nikdo danes ne more reči, kakšen bo ončen rezultat. Merodajni činitelji radikalne stranke zatrjujejo, da nikakor nočejo opustiti politike Narodnega bloka in da se smatrajo tudi nadalje vezane v koaliciji s samostojnimi demokrati. Radikalna stranka in njeni voditelji seveda lahko svoje i moralne i politične obveze prekršijo. Oni se morejo odločiti za novo koaliciio z radičevci in s tem za dejanski prelom z dosedanjo linijo državne politike. Eden ali drugi strankarski račun bi se mogel zdeti morda ugodnejši, če bi se otvoril novi konto RR- Vse to je, kakor rečeno, mogoče. Dokler pa verujemo, da je NRS trajni državni interes nad trenutne parlamentarne ali strankarske ugodnosti, dokler smatramo, da radikali niso stranka, ki radi komodnejše kombinacije opušča postoječe trdne obveze, tako dolgo nimamo povoda dvomiti v iskrenost in lojalnost izjav, ki se izmenjujejo med odgovornimi činitelji obeh koali-ranih strank.
Mi smo ponovno poudarili, da nismo nasprotniki pritegnitve HSS k pozitivnemu delu na podlagi programa Narodnega bloka. Nasprotno. Zal. se je na zagotovilo, da se bodo pogajanja vodila javno, popolnoma pozabilo in niti ":ormalni komunikeji se več ne izdajajo. Manjkajo torej o vsebini razgovorov avtentični podatki. Nj dvoma, da so radičevci do skrajnosti popustljivi — vsaj v besedah. Osvoboditev Radiča in gospodarska rešitev njihovih na robu katastrofe se nahajajočih strankarskih Podjetij je očividno glavni motiv njihovega popuščanja. Ustavljajo se šele pri vprašanju portfeljev. za katere se je baie danes ves dan mešetarilo. zaenkrat brez rezultata. Največje dvome o njihovi iskrenosti pa mora vzbujati dejstvo .da uporno vztrajajo na razbitju Narodnega bloka. Ako ostane Narodni blok. ki sam za sebe razpolaga z večino parlamentu, potem iz eventualnega 2ranžmana z radičevci ne morejo nastati nobene nepopravljive škode. V kladi PPR bi se iskrenost radičevcev nogla najbolje preizkusiti, kontrola nad novo politiko HSS bi bila popolna in efektivna, ker bi nelojalnost radičevcev m-gla brez rorturbacij izzvati potrebne politične konsekvence. To najjačjo n v danih okolnostih edino garancijo na radičevci dosedaj uporno odklanjajo. To je pravi razlog, da odbijajo sodelovanje s samostojnimi demokrati in da želijo biti sami z radikali, ki bi bili potem od njih odvisni in vsled tega naravno tudi popustljivi.
Zaključne sodbe o izgledih pogajanj med radičevci in radikali ne moremo izreči. Po principih politične logike in politične morale, z vidika obče državne koristi in mirnega razvoja naše notranje konsolidacije moramo smatrati, da ie sporazum s HSS nemogoč, ako se ne ustvari na osnovi programa in eksistence Narodnega bloka.
Posetite danes in jutri tekme med češkoslovaškimi in jugoslo-venskimi športnicami!
Odločitev prihaja pred krono
Tudi včerajšnja pogajanja niso dovedla do sporazuma. — Barantanje za portlelje__Pašičev odhod v inozemstvo in vprašanje odložitve sli nadaljevanja po£sj?.nj.
Beograd. 10. julija, p. Politični položaj se ni spremenil v ničemer. Pogajanja med rad;ka'= in radičevci se zaključujejo z stilizacijo zapisnikov vseh dosedanjih sei. Po vesteh vašega dopisnika iz dobro informiranih krogov sprejemajo radičevci vse, zlasti pa stal!šče Narodnega bloka glede vojske in dislo-kacije čet. Radičevci so zahtevali zase šest mandatov, kar so radikali odklonili. Ministrski predsednik Pašič bo odpotoval iz Beograda bržkone v pondeljek ter bo določen za njegovega stalnega namestnika Marko Gjuričič. Ali bodo s tem pogajanja prekin.ienja, ie odvisno od stališča, ki ga bo zavzela krona.
Beograd, 10. julija, r. Po včerajšnjem dogovoru so se danes zjutraj ob S. sestali najprej Ljuba Živkovič, Pavle Radič in dr. Šuperina. Ob 10. dopoldne so na sejo dospel; tudi ostali delegati. Razgovor je nanesel tudi na vprašanje razdelitve portfeljev v eventualni vladi RR. Radikali so radičevcem ponudili četvero portfeljev. in sicer: ministrstvo za pošte in brzojav, konstituanto. narodno zdravstvo in socijalno politiko. Radičevci so odbili ta predlog, poudarjajoč, da predstavljajo seljaško stranko in da zato HSS zahteva one po-tfelie, ki najbolj interesiraio seljaštvo. Zahtevali so šest portfeljev. Diskusija o tem vprašanju ie bila dokaj živahna. Končno so se delegati sporazumeli tako. da ra-ričevci utegnejo dobiti pet portfeljev. Glede stroke portfeljev. ki bi jim pripadli. pa soglasje ni bilo doseženo. Radičevci so namreč zahtevali predvsem ministrstvo za agrarno reformo, a bi obenem koncedirali radikalom dva tai-nika, ki b; imela v agrarnih zadevah Bosne in Vojvodine preste roke. Nadalje so radičevci zahtevali portfeli pravde ali prosvete. poljedelstva ali šum in rud, za ostala dva cortfelja pa so prepustili svobodno odločitev radikalom.
Olede ministrstva za poljedelstvo so radikali izjavili, da sedanji minister Krsta Miletič ne pristaja na izpremem-bo tega portfelia.
Beograd. 10. julija, r. Danes ob 10. dopoldne so se ponovno sestali trium-viri radikalne in radičevske stranke in nadaljevali redigiranje zapisnikov, kar je trajalo do pol 12.. nakar so radikal-ski člani odšli na konferenco k gospodu Pašiču. Minister dr. Ninčič je zatem izjavil Vašemu dopisniku, da se pogajanja z radičevci bližajo kraju. Malo oprezneje se je izjavil minister za socijalno politiko g. Gjuričič. ki je dejal, da pogajanja ne gredo naglo od rok.
V stvarnih momentih je treba zabeležiti vrlo karakteristično zahtevo radičevcev, da naj jim radikali odstopijo ^edem portfeljev. kar so radikali odbili. Obenem se opaža, da se posamezni radičevci zopet približujejo glavnim faktorjem opozicije, da vzdržijo most za slučaj, da se pogajanja z radikali razbi-jejo.
Nadalje povzroča radičevcem skrb povoljno zdravje g. Nikole Pašiča. ki se no nasvetu zdravniškega konzilija v najkrajših dneh odpravi v inozemsko kopališče. Zaenkrat Pašič še redno nadaljuje konference s svojimi strankarskimi tovariši. Poleg posameznih svetovalcev iz radikalne stranke se je Pašič danes ponovno obširno razgovar-jal 7. ministrom dr. Žerjavom.
Beograd, 10. julija, p. Danes popoldne so se nadaljevali razgovori med delegati radikalne stranke in HSS. Gospod Marko Trifkovič je izjavil vašemu dopisniku, da še ni ničesar gotovega in da se jutri pogajanja nadaljujejo. Delegat Ljuba Živkovič je izjavil, da zadeva ne more biti tako hitro gotova, radi česar so netočne vse vesti o že sklenjenem sporazumu. Ministrski predsednik Pašič je dopoldne konferiral z di-rektorijem radikalne stranke, kateremu je dal posebna navodila za pogajanja. Nadalje je dalje časa konferiral tudi z odstopivšim podpredsednikom radikalnega kluba Miljntinom Dragovlčem. Nocoi po skupščinski seli Jc Ime! ministrski predsednik Pašič nenavadno dolgo posvetovnie 7. ministrom doktorjem Žerjavom.
Vsebina firenških konvencij
Podpis konvencij odgoden na prihodnji teden. — Italijani so z doseženisrd uspehi zadovoljni. — Pariteta med Italijani v Dal-me.dj' in Judo slo veni na Peki.
Rim, 10. julija. 1. Po informacijah "Tribune® je izključeno, da bi se firenške konvencije podpisale, predno jih odobrita obe vladi. Svečani podpis bo naj-brže šele prihodnji četrtek v palači Ghighi.
Senator Ouartieri, načelnik italijanske delegacije, je dodatno k svojim včerajšnjim izjavam izjavil dopisniku milanskega «Secola», da se je sklenil sporazum na podlagi paritete in da so vsa vprašanja rešena kompromisnim potom.
Današnji listi javljajo, da tvori najvažnejšo točko sporazuma ugodna rešitev vprašanja zaščite italijanskega živlia v Dalmacii.i. Italijanska posestva ne pridejo pod agrarno reformo, kolikor pa so bila dosedaj prizadeta, se bo popravilo. Italijanskim državljanom v Dalmaciji in Jugoslovenom na Reki, ki bodo optirali jugoslovensko državljanstvo, bo dovoljeno nemoteno kupovanje
nepremičnin.
Ravno tako ie urejeno jezikovno in šolsko vprašanje za Itallvtne v Dalmaciji in Jugoslcvene na Reki. Jugoslo-venski trgovini se garantira prost izhod iz reške luke 7 vsemi olajšavami, ki veljajo za punto franko. Eliminirana je konkurenca med Reko in Sušakom. V bazenu Thaon di Revel se zgradijo skladišča za blago na način tržaških "Magazzini Generali*. Carinska in policijska služba je izključno v italiianskih rokah. Tarifi za jngoslovensko blago v bazenu Thaon de Revel in za italijansko blago v reški luki se bodo uredili sporazumno. Imetje mesta Reke se ne razdeli med reške jugoslovenske občine, pač pa bo italijanska vlada izplačala prizadetim jugoslovenskim občinam denarno odškodnino. Olajšave v svobodni carinski coni okoli Zadra bodo omogočile gospodarski in trgovski razvoj Zadra. Vseh konvencij sknpaj je 32.
-S>8-
Delovni program Narodne
skupš
v v*
cme
Beograd. 10. julija, p. Po informacijah vašega dopisnika se bodo seje Narodne skupščine vršile do 25. t. m. Za pondelikovo sejo skupščine bo postavljena na dnevni interpelacija poslanca Smodeja na zunanjega ministra o priklopitvi Avstrije k Nemčiji. Zelo verjetno je, da pridejo v torek na dnevni red proračunske dvanajstine, ki bi se izglasovale v treh ali štirih sejah. Samostojni demokrati bodo zahtevali naj parlamentarni preiskovalni odbor v najkrajšem času dokonča svoje delo, da se da tako dr. Lukiniču čimprej popolno zadoščenje, vsekakor pa že pred zaključitvijo sedanjega parlamentarnega zasedanja.
Zborovanje klubov in odborov
Beograd. 10. julija, p. Radi današnje seje Narodne skupščine ki je trajala ves dan, se ni mogla vršiti nobena seja skupščinskih odborov. Za danes napovedana seja finančnega odbora je bila odgodena na jutri ob 9. dop. Na dnevnem redu seje finančnega odbora je tudi povečanje dnevnic ambulantnih poštarjev. Za jutri dopoldne so napovedane seje klubov radikalnih, samostojno demokratskih in radičevskih poslancev. Te seje bodo popolnoma tehničnega značaja, ker se imajo na njih določiti kandidati za parlamentarne odbore, katerih izvolitev je na dnevnem redu jutrišnje skupščinske seje.
Verjetno je, da bodo tod: ostali poslanski klubi imeli svoje seje.
Beograd, 10. julija p. Za jutri ob 5. pop.
ie napovedana seja ekonomsko-finančnega komiteja ministrov, na kateri se bo razpravljalo o izvoznih carinah.
Sestanek zunanjih ministrov Male antante
Bukarešta, 10. julija, z. Iz političnih krogov se doznava, da sc sestanejo zunanji ministri Male antante dr. Beneš, dr .Ninčič in Duca. še pred zasedanjem Zveze narodov v Ženevi k važnemu predposvetovanju. Podrobnosti še niso znane.
Konferenca baltiških držav
Berlin, 10. julija, k. V Revalu sc bo vršila 25. avgusta konferenca zunanjih ministrov štirih baltiških držav. Dnevni red obsega vprašanje tesnega skupncija postopanja pri Zvezi narodov, dalje razna politična vpra« šanja in skupne vojaške varnostne ukrepe v slučaju napada kake tuje sile.
Francoski senat odobril proračun
Pariz, 10. julija, a. Senat jc danes po. noči končal razpravo o finančnem zakonu in soglasno sprejel državni proračun za leto 1925.. ki izkazuje 33.128.344 tisoč 678 frankov dohodkov in 33.128 milijonov 55.618 frankov izdatkov. Seja ie trajala do 2. zjutraj.
Uvedba preiskave v zadevi dr. Lukiniča
Na včerajšnji seji je Narodna skupščina sklenila izvoliti preisto valni odbor v obtožbi proti Lukiniču. — Volitev se izvrši danes.
Govor ministra Žerjava.
Beograd, 10. julija, p. Narodna skupščina je danes sklenila, da se obtožnica proti dr. Lukiniču izroči preiskovalnemu odboru v smislu zakona o ministrski odgovornosti. S tem je bil sprejet predlog dr. Lukiniča samega. Značilno za zaupanje in spoštovanje, ki ga uživa dr. Lukinič v vseh političnih krogih, je dejstvo, da se skoraj polovica Narodne skupščine ni mogla odločiti, da glasuje za preiskovalni odbor, akorav-no je dr. Lukinič to sam zahteval. Zlasti so izvajanja ministra Žerjava ne le za večino poslancev Narodnega bloka, temveč tudi za mnoge opozicijonalce bila povod, da so se izrekli za takojšnjo zaključitev obtožbene akcije, ki ni doprinesla navzlic štiridnevni debati drugega dokaza, nego da gre za čisto strankarsko politično gonjo proti možu, kateremu se niti eden od opozicijonal-nih govornikov ni upal očitati najmanjše nepoštenosti. Jutri bo izvoljen preiskovalni odbor, kateremu bo Narodna skupščina odredila kratek rok. da izvrši predhodno preiskavo in stavi svoje predloge. Ni dvoma, da bo odbor prišel do zaključka, da ni povoda za formalno obtožbo dr. Lukiniča pred sodiščem. Značilno za razpoloženje v parlamentu je dejstvo, da je Narodna skupščina sprejela rezultat glasovanja popolnoma mirno in da se opozicija ni upala niti ploskati.
Beograd. 10. julija, p. DanaSnja seja Narodne skupščine se je pričela ob 10. dop. Po prečKanju zapisnika so odgovarjali ministri na vprašanja poslancev. Minister za šume fn rudnike dT. Žerjav je odgovarjal na Interpelacijo poslanca Šefkija Behmema o zlorabah Pri destilaciji lesa v Tesniču ter je izjavil, da bo dal podrobnejši odgovor ko zbere še nekatere podatke. Predsednik naznanja, da bo m. dr. minister soc, politike v kratkem odgovoril na vprašanje o brezposelnosti v Sloveniji.
Skupščina je nato nadaljevala razpravo o obtožbi proti dr. Lukiniču. Klerikalni posl. dr Hodžnr je govora o tem predmetu pred prazno skupščino ter je bHa z njegovim govorom seia zaključena ob 12.15, nadaljevanje pa napovedano za 5. popoldne.
Na popoldanski se? je prvi govoril posl Moskovljevfč. nakar ie poslanec Aleksa Žu-jevič naglašal kavalirstvo dr. Lukin^a. ki se je sam Izjavil za preiskavo, da more na ta načfn najbolje ovreči obtožbo opozicije.
GOVOR MINISTRA ŽERJAVA.
Besedo je dobil minister dr. Gregor Žerjav, ki je v početku svojega govora Rjavil, da žel! govoriti kot poslanec in ne kot član vlade. Istotako noče govoriti kot pooblaščeni zastopnik svojega tovariša dr. Likfniča, ker je potrebno, da sodeluje po svoji lastni vesti pri rešitvi tega vprašanja ki je po njegovem globokem prepričanju važnejša za državo in za njen ugled v notranjosti ter v inozemstvu, kakoT pa za »rjegovega tovariša dr. Lnkiniča samega. Za tem je minister dr. Žerjav v obširni strokovnjaški analizi dokazoval, kako ie ta obtožba proti posameznemu ministru nevarno fn ostro orožje, ki ustvarja prejudic dalekoseSnega značaja, ker more napraviti na narod vtis, glede katerega ne more ostati nihče ravnodušen, ki ljub! svojo državo. Navajal je, kako naša ustava s čl. 91. določa ministrsko odgovornost in nadalje •mnenje profesorja Slobodana Jovanoviča, ki pravi v svojem »Ustavnem pravu«, da so vsa min. dejanja. izvršena na podlagi svobodne razsodnosti, Izven kazenske odgovornosti ter vsebnjeio samo politično odgovornost. Minister dr. Žerjav je tejavil, da ie pričakoval od opozicije, da bo navedla katere zakone je dr. Lukinič kršil s svojim dejanjem. To se nI zgodilo. Za tem ie prišel na mednarodni značaj tega dejanja in je naglašal. da obstoji vprašanje aH ie dr. Lnktnlč kršil ver-zalsko mirovno pogodbo, ali senžermensko mirovno pogodbo in ali se more to vprašanje reševati na podlagi <3. 116. kazenskega zakona, ki nima z njim nobene zveze. Ugotavlja pred vso javnostjo, da ni noben govornik opozicije mogel navesti nobenega dejstva, k| bi vrgel le nalmanišo senco na osebno korektnost In osebno nedotakljivost dr. Lukiniča. Niti en govornik ni navedel nobenega dejstva, ki bi moglo vzbudit' dvom o osebni časti dr. Lukiniča.
Minister je nato prešel na analizo obtožbe same in je naglašal, da se na vprašanje fi-dejkomisa, od kdaj obstoji in ali obstoji, ne more polagati nobena važnost. Gotovo pa bi bilo važno ugotoviti ali fidejkomis obstoji ali ne, kadar bi sc odločevalo o likvidaciji. V slučaju uporabe senžermenske mirovne pogodbe je to popolnoma vseeno. Za tem je razpravlja! o desekvestraciji v zvezi s sklepom posvetovalnega odbora, ki ima med sedmimi člani tri pravnike. Sklepi tega odbora so nasvetovalnega značaja. Ta odbor je končno povedal svoje mnenje, naj se še diplomatskim potom in na druge načine prouči vprašanje državljanstva. Bivši minister pravde dr. Ninko Peric je odkazal zadevo komisiji za likvidacijo v odločitev, ali se ima Albert Thurn - Taxis smatrati za nemškega državljana ali pa po predloženih dokazih za avstrijskega državljana. S svojim
sklepom od 12. novembra 1923. je komisija ugotovila, da je knez Albert Thurn - Taxis avstrijski državljan in da se Ima njegovo posestvo desekvestriratl. Ministrov odlok se sklicuje na čl. 249 in 267 senžermenske mirovne pogodbe ter na konvencijo, sklenjeno med dr. Seiplom in pomočnikom zunanjega ministra Markovičem 25. februarja 1924. V tej konvenciji smo se obvezali, da se imajo posestva avstrijskih državljanov v prečan-skih krajih desekvestriratl v rokn 15 dni. Razumljivo Je, da je radi tega roka Avstrija neprestano urgirala pri vseh ministrstvih, naj rešijo tudi vprašanje posestva Thurn -Taxisa. Ugotavlja da tkzv. maxglanska domovinska pravica Thurn - Taxisa nima po pravnem pojmovanju za nas nobene važnosti. Knez Albert Thurn - Taxls je dobil domovinsko pravico v Maxglanu že meseca septembra 1918. Toda on Je bil avstrijski dr-, žavljan tudi brez tega, ker Je bil član avstrijske gosposke zbornice.
Nadalje Je minister dr. Žerjav pobijal obtožbo dr. Poliča glede na postanek primarnega in sekundarnega državljanstva ter Je izjavil, da dr. Polič s to tezo ne bo prišel daleč. Za tem je navajal diplomatske intervencije avstrijske republike, ki dokazujejo, da Je bil Thurn - Taxls državljan carske \r~ stTlJe, za tem pa avstrijske republike. Opozicija ne upošteva not avstrijske vlade, ker-jl pač ne konvenirajo. Nota Avstrije zahteva izvajanje posledic iz dejstva, da Je Thurn - Taxis avstrijski državljan. Avstrija Je zahtevala desekvestracijo ter je v nasprotnem slučaju pretila z Intervencijo pri Zvezi narodov ter s pritožbo pri mednarodnem razsodišču. Za vsakega, ki se bavi z mednarodnimi pravnimi vprašanji, je Jasno, da država napram drugI državi, s katero Je v korektnih odnošajih, ne more oporekati avtentičnosti njenih' dokumentov. Razen tega se Je Izjavila nota češkoslovaške vlade v Istem smislu. Češkoslovaška država Je vendar nam prijateljsko naklonjena držav* In menda nI vodila poslov Thurn - Taxlsa. Minister dr. Žerjav Je naglašal, da Je vse te nete prejelo zunanje ministrstvo v 5asn režima Ljube Davidovlča, ko dr. Luklnld ni bfl minister pravde. Vse te stvari datirajo Iz one dobe.
Po naš! ustavi ne more bit! nflfCe fcof minister obtožen, komur se ne dokaže formalna kršitev pozitivnega zakona ln poleg tega trdi tudi profesor Slobodan Jovanovld, 'da Je pravno {relevantno aH Je minister povzročil kako škodo državi fn da se more to poslednje vprašanje reševati izključno le ▼ smislu politične odgovornosti ministra.
Minister 'dr. žerjav Je nato podal Izčrpen' pregled onega dela, v katerem se opozicija bavi s škodo, k! Jo le naša država ntrpela z ozlrom na naše mednarodne odnofaje. Končno Je minister prosil poslance naj v slučaju, ko vrše vlogo preiskovalnega sodnika, pozabilo na strankarsko In osebno mrž njo. Postavitev ministra pred sodišče brez eklatantnega gradiva Iz političnih' razlogov In čeprav dotični minister to tudi sam zaK-teva, Je eksperiment, kl more bit! zelo škodljiv zlasti takrat, kadar gre za vprašanje mednarodnega značaja. Pr. Lukinič Je ka-vallrsko Izjavil, na! v njegovem imenu zah-' teva sestavo preiskovalnega odbora. Jaz in vsi on!, ki se ponašamo z njegovim prija-t teljstvom, katerega snin pridobil! v najtežjih' čas!h nacijonalnih boiev. vemo, da nje-! gova osebna in politična žrtev njegove ča-. st! pri nas ne more uničiti. Žrtev ki Jo je storil dr. Lukinič, ko je podnl ostavko koi minister ni bila potrebna. Morem reči, da te žrtve izmed nas nihče ni zahteval. (Glaso-vi: Tako je! burno ploskanje v centrumu la( na desnici).
Predsednik ie nato pozval poslance k gla-. sovanju na podlagi zakona o ministrski odgovornosti, ki določa, da se ima glasovat! za prost prehod na dnevni red s čemer se obtožba odklanja. Kdor glasuje proti, glasuje za sestavo parlamentarnega preiskovalnega odbora.
Prešlo se je na glasovanje, ki je bilo poimensko in tajno. Po končanem glasovanju: je predsednik izjavil, da je glasovalo 24" poslancev, in sicer 103 za. 138 proti, 7 glasovnic pa je bilo oddanih praznih. Večina Narodne skupščine torej n' sprejela prostega prehoda na dnevn1 red In se ima po čl. 12. zakona o ministrski odgovornost! Izvoliti parlamentarni preiskovalni odbor.
S tem je bila današnja seja ob 20.15 za«, ključena. Prihodnja seja se vrši jutri ..
Elementarne katastrofe
Gdansk. 10. julija s. V okraju Brombers? ie Visla odnesla jez. 25 km dolga proga dtf Althorsa je poplavljena. Bati se je še na-daljnih katastrof.
Tok;5o. 10. julija, s. Mesto Magaya, kf šteje 170.000 prebivalcev, je vsled poplave uničeno. Voda je vdrla v tisoče stanovanj.
Manila. 10. julija, k. V pokrajini KamarU nec je vihar uničil na tisoče hiš domačinov. Nad 200 ljudi je brez strehe.
Rim, 10. julria. k. Blizu Napolja je iz neznanih vzrokov zletela v zrak neka pirotehnična tovarna. Lastnik tovarne m trije člani njegove družine so mrtvi, druge tjJ osebe so težko ranjen?,
Spor med Prago in Vatikanom
Praga, 9. julija.
Spontano ogorčenje celokupne naci-jonalne javnosti nad papeško »dipbma-tično akcijo« proti najvišjim predstavi-teljem češkoslovaške države in naroda ?e vzbudilo pri klerikalcih bojazen pred bodočnostjo. Istočasno z državniško izjavo ministrskega predsednika Svehle, da ne sme priti do kulturnega boja, hočejo klerikalni listi vplivati na potek na-daljnega razvoja dogodkov s trditvijo, da so klerikalci brezpogojno potrebni za koalicijo in da je zato treba urediti spor z Vatikanom tako, da bo zadovoljna katoliška ljudska stranka. Njihovi listi domnevajo, da bi mogb priti v nasprotnem slučaju do sodelovanja z Nemci Kliub temu pa trdijo, da mora dobiti — Vatikan popolno zadoščenje!
Iz vladnih krogov se doznava. da je bila vlada dobro informirana o namenih Vatikana, ki je zahteval, da Husova proslava ne sme imeti takega značaja, ki bi »žalil* rimsko kurijo. Se pred tem pa so nastala med vlado in Vatikanom nesporazumljenja radi zasedbe škofijskih stolic in novih obmejitev. Glede drugega vprašanja ni bilo načelnih zadržkov ne na eni in ne na drugj strani. Ie da jc Vatikan zahteval hitro rešitev vprašanja razdelitve cerkvenih posestev. Glede imenovanja škofov pa si je lastil Vatikan vse pravice, češ, da so imeli to pravico samo Habsburžani osebno.
Danes se je sestal odbor desetorice, ki je razpravljal o zadevi ter je sklenil, da počaka na prihod češkoslovaškega poslanika pri papežu, nakar poda dr. Beneš v odboru za zunanje zadeve eks-poze o poteku afere.
Vatikansko oficijelno glasih »Osser-vatore Romano« je priobčilo sledeči ko-munrkč:
«Ker se je izvršila letošnja Husova proslava s posebnimi slovesnostmi pod pokroviteljstvom predsednika Masary-ka in pod častnim predsedstvom ministrskega predsednika Švehle, je Vatikan naročil papeškemu nunciju v Pragi, da mora vložiti formalni protest in da mora takoj zapustiti Prago. Nuncij je zapustil Prago še tisti večer ter je dospel 8. t. m. zjutraj v Rim. Po informacijah na merodajnih mestih bo skušal Vatikan preprečiti poostritev tega incidenta, dasiravno bo napram praški vladi energično zastopal svoje stališče glede nedostoinosti Husove proslave v letošnji obliki.»
Na Vaclavskem trgu se je vršil danes velik demonstracijski miting, ki se ga je udeležilo nad 15.000 ljudi. Govorili so narodnosocijalistični in legijonarski poslanci in senatorji, ki so zahtevali prelom odnošajev z Vatikanom. Po mitingu se je vršil demonstracijski obhod pred Husov spomenik.
Po semkaj došlih italijanskih listih je razvidno, da je precejšen del italijanske javnosti na strani Vatikana. «Oorriere della Sera* piše. da ie moralo biti konec potrpežljivosti nuncija Marmaggija in da se praška vlada ni zmenila za vatikanski opomin.
V parlamentu so vložili češkoslovaški poslanci nujno interpelacijo, v kateri pravijo: postopanje papeškega nuncija se protivi vsem diplomatskim odnošajem, ker pomeni direktno vmešavanje v naše notranje razmere ter se žaljivo dotika samega poglavarja države in vlade republike. Nuncij Marmaggi se je že prej udeleževal strankarskih prireditev klerikalne stranke ter dokazal, da ne zna čuvati dolžnosti mednarodne korektnosti. Ker papeški nuncij ni mogel ravnati brez odobritve papeške Stolice, je jasno, da je rimska kuriia s tem hotela dokumentirati žaljivo omalovaževanje čustev našega naroda in tudi poglavarja države in njene vlade. Nima pomena, da zastopnik češkoslovaške republike še nadalje ostane na mestu, ki si je dopustilo take žalitve našega naroda. Interpelacija zahteva, da češkoslovaška vlada pridobi satisfakcijo za žalitev, da preruši diplomatične odnošaje z Vatikanom in da pristopi izvedbi ločitve cerkve od države in šole.
Odgovor češkoslovaških legijonarjev Vatikanu
Kakor vsa ostala češkoslovaška javnost, tako so sprejeli tudi legijonarji v duhu husitskih tradicij znano Vatikano-vo izzivanje povodom Husove proslave z največjim ogorčenjem in obsodbo. Predsedstvo Češkoslovaške obce legi-onarske je imelo v sredo 8. t. m. izredno plenarno sejo, na kateri je bil soglasno odobren manifest, ki veli:
»Mogočno vsenarodno in državno proslavo 5101etnice Jana Husa, v čigar imenu je bila pred 10 leti začeta in potem zmagovito dokončana borba za obnovo naše državne neodvisnosti, je izrabila rimska cerkev za nečuveno provokacijo našega naroda in države. S pompoznim odhodom papeževega nuncija Marmaggija si je drznila protestirati proti udeležbi prezidenta republike in članov vlade pri tej proslavi, ki še nikoli ni tako sijajno pokazala, kako nepremagljivo živi v dušj češkoslovaškega naroda svetli spomin na kostniškega mučenika. Narod pretresa ogorčenje nad tem činom katoliške hierarhije. Jci ie le novi člen verige čedalje drznejših napadov na našo svobodo in neodvisnost, priborjeno brez nje in proti nii.
Legijonarji smatrajo za svojo pravico ln dolžnost povzdigniti svoj glas in opozoriti vse, ki iim je priborjena neodvi-snot draga, da najnovejša provokacija Vatikana ne sme biti po trenotkih ogorčenja rešena z nekakim novim polovičarskim kompromisom, ki bi le šc bolj zapletel in otežkočil latentno krizo v razmerju ČSR do rimske cerkve, y raz-
merju, ki je tako. kakor stoje stvari sedaj, naravnost nevzdržno. Strpnost in spoštovanje svobode vsakega verskega prepričanja, ki ne ogroža javnega reda, zajamčenega z ustavo, nikakor ne more opravičiti nerazumljive indiferent-nosti napram napadom na temeljne pogoje narodne neodvisnosti.
Če je naravnost absurdna misel, da bi smela katerakoli država dovoliti svojim diplomatičnim zastopnikom karati prezidenta republike radi udeležbe pri svečanostih, ki dajejo izraza veri in mišljenju pretežne večine naroda, je tem boli jasno, da Češkoslovaška republika ne le ne more več biti v diplomatičnih stikih, nego tudi v nobeni drugj organizacijski zvezi s cerkvijo, čije hierarhija si sistematično prizadeva uničiti notranji mir države, zasnovane na temeljih najširše svobode.
Zato pozivamo vse, ki v tem času in v bližnji bodočnosti odločujejo o usodi države, naj začno v zavesti velike odgovornosti za mirni razvoi države z vsemi silami delovati na dosledni ločitvi države od cerkve; tega koraka ne smemo več odlašati. Če poziva Rim na boj, nam ne preostane drugega, nego sprejeti ta poziv in voditi boj dosledno in neumorno, četudi bi se zahrbtni napadalec trenotno umaknil v spoznanju, da ni izbral pravega trenotka za napad. Pustiti v začasni vladni koaliciji trhli mir. bi bil greh proti utrditvi priborjene svobode, če bi se moralo to zgoditi v sramoto največje narodne svetinje, njegovega zdravega smisla za življenje v pravičnosti in po svetlem Husovem vzgledu.
Trenotek je važen. Ljudstvo se bo takoj vprašalo, da - li so znali tisti, ki jih je izvolilo za svoje zastopnike, v tako važnem trenotku ravnati v smislu njegovega čustvovanja in prepričanja. Legijonarji in ž njimi združena napredna javnost stori v vsakem slučaju svojo dolžnost.-*
Temu manifestu je dodalo glasilo češkoslovaških legiionarjev »Narodni Osvobozenh uvodnik, v katerem ostro obsoja Vatikanovo provokacijo in omenja med drugim:
»Sprejemamo izzvano boino napoved. Zdaj bo jasno tudi onim. ki so smatrali borbe z Rimom za neizogibno potrebo, da tu ne pomagajo nobene pogodbe in pogajanja. Ni bilo premirja z Dunajem, ne more ga biti z Vatikanom. Ne more bitj premirja med duhom svobode in strpnosti ter med duhom nadvlade in fanatične intolerance.«
Praga, 10. julija, s. Današnja «Prager Presse* se bavi v obširnem članku o posledicah odpotovanja papeškega nuncija Marmaggija ter izvaja med drugim, da bo odpotovanje nuncija v zvezi s proslavo Husovega praznika imelo notranje politično posledico, da se bo v koaliciji pokazala težnja, naj bi se to vprašanje čimprej likvidiralo s formulo, ki bi bila sprejemljiva za vseh pet strank v koalicijskem kartelu.
Izgledi
za nova pogajanja
r* v« •
z Grajo
Pangalosova vlada se je obrnila v Beograd z željo, da se obnovijo pogajanja za sklenitev prijateljske pogodbe med obema državama.
Označili smo že ponovno, s kako veliko skepso nam je motriti dejanje in nehanje Pangalosove vlade v vsem. kar se tiče obravnavanja naših zahtev glede solunske luke in uprave glavne železnice do nje. Posebnega interesa je v tem pogledu uvodnik, ki ga je prinesla pred par dnevi beograjska »Politika® izpod peresa svojega dopisnika «iz Berlina*, ki pa ie eden naših znanih, najodličnejših diplomatov in kar je še posebno važno: mož, ki je bil več let poslanik v Atenah in tedaj pozna Grčijo in Grke.
Ta diplomat govori skrajno skeptično o možnostih, da pride do ugodnih rezultatov v eventualnih pogajanjih s Pan galasovimi Liudmi. Predvsem ugotavlja, da taktično že od leta 1922. vodi politiko Grčije oficirska liga. ki predstavlja močno kliko, ne pa izraz narodovega mišljenja in stremljenja. Toda v enem oziru se ta vojaška klika vjema z narodom, in to je: v neizmernem precenjevanju lastne moči, sile grške vojske, grškega naroda. Grška masa je faktično prožeta nazirania. da ona zares predstavlja neko veliko vojaško moč, katere pomen se v svetu nenavadno ceni in za katere prijateljstvo se pulijo vse države. Maloaziiski poraz jih pri tem niti najmanj ne ženira. ker ga taksirajo izključno samo kot izdajstvo tedanje Gu-narisove vlade. Na Srbe ie postal grški svet ljubosumen takoi leta 1912., ko se je Srbija toliko povečala in ko je postalo Grkom očitno ,da je Srbov še enkrat več od njih. Vse to poviševanje lastne moči pa s posebno vrnemo raz-paljuje baš Pangalosova vojaška organizacija ter ga izrablja v težnji, da poveča vojsko. Iz precenjevanja lastne moči izvira tudi ocenjevanje potrebe po obnovi prijateljske zveze med obema državama. Grška vlada je v komunikeju, ki ga je poslala inozemstvu, izrazila svoje naziranje, da je obnova obrambne zveze mnogo bolj potrebna naši kraljevini. ki da je v težki mednarodni situaciji, nego Grčiji, ki je svoje spore z Bolgarijo in Turčijo poravnala. Ako ostane Jugoslavija, veli dalje komunike, pri svojih zahtevali, tedaj bo Grčija prisiljena, da se sporazume bodisi z Bolgarijo ali z Italijo. Iz vse te izjave jasno odseva ono precenjevanje lastne važ-
nosti in moči. ki tvori jedro grškega pojmovanja v vnanjih zadevah. Grški
listi vzdržujejo naziranje, kakor da se
prijateljstvo Grčije išče z vseh strani, da se drago plačuje in da ga ne gre tako zlahka angažirati Pangalos s svojimi vojaškimi tovariši eksploatira to nezdravo razpoloženje grške mase. češ da ima naša kraljevina imperialistične težnje, ki jih morejo pobijati samo energični generali s pomočjo hrabre grške vojske in svojih dragocenih zvez v inozemstvu.
Pri takem razpoloženju jc težko voditi pogajanja in še težje priti do pozitivnih sprejemljivih rezultatov. Potrebno je naipoprej. da dogodki sami pripravijo do Pameti naše dosedanje zaveznike in jih vzposobijo za iskrena pogajanja.
Za to Pa je, kakor se zdi, danes še mnogo prezgodaj.
Resen položai v Maroku
Francoski parlament sprejel izreden vojni kredit.
Pariz, 9. julija.
Na današnji seji parlamenta se je vršila živahna debata o vladinem predlogu glede izrednega kredita v znesku 183 milijonov frankov za vojaške operacije v Maroku.
Takoj v začetku je ministrski predsednik Painleve demantiral vest o zavzetju Taze po Rifovcih.
Prvi je govoril komunistični vodja Cachin, ki je ostro napadal francosko-maroško politiko. Po njegovem mnenju se morejo premagati Maročani le s strašnim krvoprelitjem. kar bo povzročilo nove vojne. Na Kitalskem obstoja vojna nevarnost in Anglija pripravlja blokado proti Rusiji.
Poslanec Fabry (manjšina) zahteva nadaljevanje vojne po Clemenceauevim vzgledu v svetovni vojni ter obsoja komunistične nazore.
Med govorom komunističnega disi-denta Faurea. ki je izjavil, da se je pričela vojna akcija v Maroku na način svetovne vojne, je prišlo do velikega hrupa. Herriot ie protestiral proti takemu načinu žaljenja francoskega naroda.
Guillaument, član parlamentarne kontrolne komisiie v Maroku, je Izjavil, da se borijo Rifovci proti Franciji vsled nasilja Ahd el Krima.
Na večerni seji je izjavil Renaudel, da je po njegovem prepričanju maroško poveljstvo brez krivde ter je svetoval, naj se posluži Francija pravice sveta Zveze narodov.
Končno je govoril min. predsednik Painlevč. ki je izjavil, da so Abd el Krimu znani mirovni pogoji, nakar se je vršilo glasovanje. Maroški kredit je bi! sprejet s 411 glasovi proti 20 komunističnim. Socijalisti niso glasovali.
^Information« poroča, da je položai kljub zadniim francoskim uspehom zelo resen. Sovražnik napada zlasti severno Feze in med plemenom Tsous.
K poljsko-nemški carinski vojni
Carinska vojna med Poljsko in Nemčijo je v polnem razmahu. Pričela ie po brezuspešnih pogajanjih, katerih cilj je bil. urediti trgovski promet osobito med Nemčijo in poljskim delom gornie Šle-zije. Ker ta pogajanja nikakor niso mogla dovesti do ugodnega zaključka, se je poskušalo, pomagati si s kratkodob-nim nrovizoriiem. Toda to se nj moglo doseči. S 16. junijem je izbruhnila carinska vojna, to ie. obe državi. Nemčiia kakor tudi Poljska, sta si medsebojno zaorli meje za vsakršen uvoz.
Nemške zahteve obsegajo sledeče naivažnješe točke: Obojestransko dovolitev klavzule največjih o!a'šav v področju carinskih tarif, pravico, da morejo nemški trgovski agenti prosto potovati v Poljsko in se tam zadržati in pa svobodo v pošiljanju vzorcev za izvozne predmete: odložitev likvidacije nemške posesti v Poljski: Poljska ima namreč na temelju versailleske mirovne pogodbe pravico do take likvidacije. Nemčiia je pripravljena uvažati mesečno po 100.000 ton premoga iz poljske Gornje Šlezije. dočim ie bila poprej volj na uvoziti samo 60.000 ton. Do 15. junija se je uvozilo iz Poljske v Nemčijo vsak mesec 500.000 ton premoga.
Poljska vlada je zahtevala, da se ravnata za dobo provizoriia obe državi po načelu svobodne izmenjave blaga, da se tedaj predvsem ne postavijo nikakršni pridržki glede uvoza. Za čas provizoriia ie bila Poljska pripravljena. priznati Nemčiji carinske olajšave, kakor so se že priznale v trgovinskih pogodbah drugim državam, proti primernim komnenzaciiam z nemške strani.
O spornih zadevah ter sploh o izbruhu carinske vojne med Poljsko in Nem-čiio ie imel poljski ministrski predsednik Grabski v finančnem in budžetnem odboru dališi govor, kjer je rekel med drugim tudi sledeče:
Iz poliske terminologije se mora izraz gospodarska vojna črtati. Nikake vojne ni. mi je ne želimo. Prepovedi za nemško blago pred 15. junijem nismo izdali. ker so gorn.iešlezijskj industrije! domnevali, da bodo dobili dovolienje za izvoz premoga v Nemčijo. Toda nemški premogovni komisar ie izjavil, da ne more dati dovolienje, dokler niso končana trgovinska pogajanja s Poljsko. Tako postonanie pa pomeni izigravanje aduta proti Poljski. Pravim adu-ta. ker jc to prava igra. V tej igri se moramo mi postaviti na enako pozicijo ter s tem prepovedujemo uvoz nemških Izdelkov v istem obsegu, v katerem nas zadene omejitev uvoza našega premoga. Ako prepove Nemčija tudi uvoz drugih poljskih proizvodov, mora
Poljska odgovoriti z enako prepovedjo. (Se je med tem že zgodilo.)
Poljska vlada bo uporabila dvoje sredstev. Skušala bo doseči sporazum z delodajalci, da ne bi zmanjšali števila delavcev, marveč število delavnih ur. Zato pa bo vlada onim delavcem, ki bodo delali po tri dni v tednu, podeljevala podporo. To bo sicer Poljsko precej veljalo, toda potrebna sredstva imamo na razpolago. Druga odredba bo, da bomo v nekaterih mestih kakor v Ka-tovicah. Krolevski Httti. Ribniku itd. organizirali posebna dela v vrednosti 11 milijonov zlotov. Za pričetek teh del smo vojvodi šlezijskemu že dali na razpolago 3 milijone zlotov.
Želimo skleniti pogodbo z Nemčijo, toda ta se ne sme napraviti na škodo poljskega uvoza. Poljska bo napravila koncesije, ako iih bo dala tudi Nemčija. Doba. ki jo moramo preživeti, bo brez dvoma težka, toda Poljska jo bo dobro prestala. 2e od avgusta dalje bo vedno boljše.*
Carinska vojna je šele pričela. Kakor sta različni stališči obeh držav, je verjetno. da bo trajala precej dolgo.
Politične beležke
+ Klerikalni protestni shod. Sinoči so klerikalci v ljubljanskem »Unionu« protestirali. ker je prosvetna uprava ustavila nekaterim nunam v samostanskih zasebnih šolah učiteljske plače, ki iih jim je naklonil dr. Korošec kot prosvetni minister. Na kakšnj pravni podlagi temelji klerikalni protest, ni znano. Protest bi bil morebiti upravičen, ako bi prosvetno ministrstvo kršilo s svojo odredbo kake zakonite določbe, ker pa zakon ne določa, da mora država vzdrževati zasebne šole, je klerikalni protest pravno popolnoma neutemeljen. Nikjer ni namreč zapisano, da bi morala država vzdrževati zasebne učiteljice. ki gredo med nune in ki se s tem itak odrečejo vsem posvetnim blag-rom. Država je ravnokar povišala posvetni duhovščini draginjske doklade. za kar ie določenih že več sto milijonov dinarjev, ne morejo pa se od nje zahtevati izdatki, ki v zakonu niso utemeljeni. Klerikalci itak neprestano vpijejo o prevelikih davkih in treba ie pač varčevati tam. kjer se lahko brez vsake škode . . .
-f Plebiscit za škoia. Kakor poroča »Slovenec«, je dr. Ehrlich izjavil na zborovanju društva »Krščanska šola«, da je menda v Beogradu cel kup pritožb proti ljubljanskemu škofu. Po našem mnenju je popolnoma mogoče. da obstoje take pritožbe, toda ne zato, ker spove-duje baje škof po 10 ur na dan. ker je baje on (!) započel akcijo za jugosb-vensko deklaracijo in ker se žrtvuje za dobrobit ljudstva, kakor to pravi dr. Ehrlich. ampak bržkone zato, ker sta mu vera. cerkev, klerikalna stranka in klerikalna politika skupaj zmešan močnik. ki bi ga morali po njegovem mnenju jesti na njegovo komando vsi Slovenci. Ako škofovo časopisje laže, da se z novim šolskim zakonom uvaja uradno v šole brezverstvo, dasi se bo tudi po tem zakonu poučeval v šolah verouk kakor doslej in bo prosvetna oblast nastavljala za veroučitelje one duhovnike, ki jih priznava cerkvena oblast za usposobljene, potem je jasno, da ne gre pri celi stvari za nič drugega, kakor za politično hujskanje in agitacijo. ki se s škofovim dostojanstvom prav nič ne strinja. Predsednik društva »Krščanske šole* je obljubil na omenjenem shodu, da se bo vršil še en plebiscit v Sloveniji in sicer zanj. Torej plebiscita ne bo za klerikalno šolo. ampak za škofa, da bi ga klerikalci oprali pritožb, o katerih sploh ne vedo, kakšne so. Ali se bo agitacija za ta plebiscit vršila z znano škofovo brošuro «2eninom in nevestam* .dr. Ehrlich ni povedal. Mislimo pa, da bo uspeh tega plebiscita ravno tak. kakor na žalost onega plebiscita. ki so ga vodili klerikalci in pri katerem je tudi gosp. dr. Ehrlich že sodeloval . . .
-f Hotentotščlna. »Slovenec* je tisti, ki prerad daje slovenskemu novinstvu lekcije o pravilni slovenščini in si lasti tutorstvo nad gramatiko vseh t javnih afišev v Ljubljani. Samo letak!, ki se natisnejo v njegovi tiskarni in objavljajo v njegovih predalih, so milostno opro ščeni njegove cenzure. Tako so tudi letaki, ki so jih včeraj klerikalci raztresali po Ljubljani, vabeč na »protestni shod staršev in meščanov v Union*, polni slovničnih napak in grobih jezikovnih pogreškov. Ker pa nismo dlakocepci, jih ne bomo podrobneje tretirali. marveč samo ugotavljamo, da je v skladu s po-grešenimi letaki tudi protestni shod uspel falirano in — nesijajno.
+ Šola in klerikalci. Na kak način se bore klerikalci proti novemu šolskemu zakonu, dokazuje najbolje »Domoljub*, ki piše. da hočejo žerjavovski brezverci krščansko vzgoio pooolnoma zatreti in da so predložili šolski zakon, ki uradno uvaia brezverstvo v naše šole! Da »Domoljub* na tak lažniv način hujska protj novemu šolskemu zakonu, ne more presenetiti, kajti tudi njegov lastnik se ne odlikuje z resnicoljubnostjo. Kakor namreč poroča »Slovenec*, ie ljubljanski škof dr. Jeglič izjavil na predvčerajšnjem zborovanju društva »Krščanske šole*, da mu je dejal minister Pribičevič. da stariši nimajo nobene pravice vmešavati se v šolske zadeve. škof dr. Jeglič je seveda potvoril izjavo ministra Pribičeviča. ki ni mogel ničesar drugega iz>aviti, kakor označiti načelno stališče SDS v tem vprašanju in seveda tudi stališče vladne večine. To načelno stališče pa določa, da imajo stariši odločati o ustroju šolstva po
izvoljenih zastopnikih v Narodni skupščini. Projekt šolskega zakona iim daie tudi besedo v kra.inih in oblastnih šolskih odborih. Res pa je, da ustava in zakon ne dopuščata, da bi pod imenom starišev odbčevale o šoli klerikalne kongregacije in organizaciie z ljudmi na čelu, ki se hočeio izdajati kot zastopnike starišev. dasi jim ie očetovstvo in materinstvo cerkveno prepovedano. To je stališče SDS in sedanje vladne večine, ako pa trdi ljubljanski škof. da je minister Pribičevič izjavil v kakem drugem smislu, da stariši nimajo pravice vmešavati se v šolske zadeve, potetr je govoril neresnico v zlobnem nameni: hujskanja ljudi za dosego ciljev klerikalne agitacije.
-f- Stjepan Radič kot naslednik Tomislava. V kakšnem duhu se vrši preporod radičevskih volilcev. lepo dokazuje slučaj, ki se ie dogodil v Starem Kastelu pri Splitu, kjer so se povodom proslave tisočletnice hrvatskega kraljestva pojavili napisi: »Dolje kralj! Živio Radič, naslednik Tomislava! Živela komuna!* Orožništvo je aretiralo 8 radi-čevcev, za katere je dokazano, da so pisali omenjene napise. Seda* dele z naslednikom kralja Tomislava isto usodo.
Po svetu
—	Izpraznitev Poruhrja. Belgijski mini> ster van der Velde je izjavil sotrudniku »Petit Parisien«, da se bo izpraznitev Portm ja izvršila šc pred določenim terminom (16. avgusta). Po berlinskih vesteh so pričeli Francozi že izpraznjevati posamezne kraje.
—	Nova mednarodna konferenca. Rimski listi poročajo, da se bo vršila meseca seps tembra v Bruslju mednarodna konferenci o političnem položaju v Evropi. Za to kon.-ferenco se zanima tudi Amerika.
—	Delavsko gibanje v Angjljl. Zveza ru< darskih delavcev je odklonila ponudbo za pogajanja z lastniki rudnikov. S to odklo; nitvjjo se je položaj poslabšal.
—	Angleško oboroževanje. ®Daily Chro« ničle* poroča, da je sprejel Chamberlain predlog za zgradbo štirih novih križark. Del konservativnih ministrov pa ni zadovoljen s tem sklepom.
—	Komunistični pni v državi Čile. «Ccr< riere della Sera* poroča, da je vojaštvo za= dušilo s krvjo komunistični puč čilskih dc= lavcev. Mnogo delavcev je mrtvih. Komuni« sti so namreč zasedli nitrarna polja in pro« glasili sovjete. Ponoči je udrlo vojaštvo, ob« krožilo ravnateljsko poslopje in prisililo voditelje k predaji vsega orožja, municije, konj rn prevoznih sredstev. Vodja komu« nističnega gibanja je bil ubit. Vlada je pro; glasila preki sod, ustavila komunistične li« ste in prepovedala vsako komunistično pro» pagando.
—	Rusija k boji poljskih maneirov. Mo« skovsko časopisje se bavi s senzacljonalni« mi poročili o velikih manevrih poljske voi« ske, ki se bodo vršili meseca avgusta ob ru< ski moji. Manevrov se bodo oficijelno ude« ležili tudi zastopniki češkoslovaške, franco« ske, angleške, romunske in baltiške armado.
—	Delovanje za združitev Avstrije z Nem čljo. Avstrijsko«nemška zveza je imela tc dni v Berlinu izredno dobro obiskano načel« stveno sejo, na kateri je predsednik parla« menta Loebe ugotovil, da je moral tamo« šnji avstrijski poslanik dr. Riedl zapustiti svoje mesto, ker je deloval za zbližanjc med obema državama. Navzoči dr. Riedl je poudarjal, da je bivši zvezni kancelar dr. Seipel še nedavno izjavil, da jc najimnj 90 odst. avstrijskega prebivalstva za zdru« žitev z Nemčijo.
—	»Razžalitev* bivše avstrijske armade Bivši pruski častnik Knobelsdorf je izdal knjigo spominov, v kateri sramoti častnike bivše avstrosogrske armade. Knjiga je povzročila med avstrijskonemškimi oficirji vc« liko ogorčenje. Njihovo društvo je izdalo protestno izjavo, kjer kavalirski odklanja napade in svari pred takim načinom škodo« vanja skupnim nemškim interesom.
—	Francoski intelektualci za pomirjenje med narodi. V Parizu se je ustanovilo dru> štvo aL' Appcl aux Consciences«, ki je iz> dalo oklic, v katc ■-•m pravi med drugim: Samo nesporazumljenje loči svet od miru. To ovekoveču' - med prej vojujočimi narodi oni vojni duh, ki se rodi iz občutka nepravičnosti in je neločljiv od sedanje:" instinkta. Oklic ugotavlja napetost med Francijo in Nemčijo ter se zavzema za Nera ce. Oklic je podpisalo sto intelektualcev.
—	Maroški begunci v Nemčiji. V pru< skem deželnem zboru je odgovoril notrsnji minister na vprašanje, ako Nemčija res \v roča maroške ■'ojaške bcgunce Franciji, kjer jih čaka smrtna kazen. Minister je izjavil, da je Nemčija dovolila Maročanom azilsko privico, kolikor ta ni ovirana po renski pogodbi s Francijo.
Nov način gospodarskega sodelovanja Nemčije
Pariz, 9. julija. L Diisseldorfska pogajanja glede uvoza železnih in jeklenih proizvodov iz Lotaringijc in saarskega ozemlja v Nem« čijo so dosegla do sedaj toliko, da sc bo vršila prodaja posredno potom zvez želez nih industrijcev. Ta način zveze med Nem čijo in tujimi železnimi industrijami ho imel dalekosežne posledice.
Francoska emisijska banka za kolonije
Pariz, 9. julija, s. Zbornica je danes do> poldne sprejeli zakonski načrt glede usta< novitve emisijske banke za Madagaskar Z ozirom na ta novi denarni zavod se bo ob« tok bankovcev francoske Narodne banko zmanjšal xa 200 milijonov. Slični zakonski načrti glede emisijske banke za Severno tajiko in za francosko Zapadno Afriko pri« dejo v rnzpravo, ko se parlament zopet k« stane.
Klerikalni protestni shod proti ukinjcnju učiteljskih plač redovnicam
Za sinoči so sklicali klerikalci pod plaščem nestrankarstva protestni shod v «Unionu» radi ukinjenja učiteljskih plač nekaterim redovnicam na zasebnih samostanskih šolah, ki so jih dobivale po svoječasni odredbi bivšega prosvetnega ministra dr. Korošca brez vsake zakonite podlage. Za shod so razdajali vabila nekega ad hoc sestavljenega odbora, poleg tega pa tudi posebne v naravnost hotentotski slovenščini sestavljene pozive tajništva SLS, kar najbolje dokazuje politično ozadje cele prireditve.
Shod je bil slabo obiskan. Kljub dolgotrajnemu hujskanju klerikalnega tiska in obširnim pripravam tajništva SLS ter društva »Krščanska šola» se ga je udeležilo le okoli 600 oseb. Shod je nudil samo dokaz, da Ljubljana ni godna za klerikalno hujskanje in da nima niti najmanje namena, reševati zavoženo klerikalno politiko z neutemeljenimi frazami o preganjanju vere in šol. Zato ie pokazal samo pravo sliko klerikalne moči. Udeležile so se ga večinoma žen- i ske (med niimi največ Mariiinih devic torej samic), precej otrok (!). ki so jih tja poslale menda nune in skoraj nič moških. Velik kontingent so tvorile tudi učiteljice-slomškarice iz dežele, ki so sedaj na počitnicah, nadalje je bilo nri-sotnih precej nun ter duhovščina s škofom načelu. Torej sami starši! Seveda so imeli klerikalni sklicatelji najete kla-kerje, ki so se večkrat zmotili in klicali v sredi brez pomembnega stavka enega ali drugega govornika svoj — Zivio!
Kot prvi govornik ie nastopii g. doktor Božidar Vodušek, ki ie govoril o pomembnosti zasebnih šol v mestu, češ da so v njih šolale že naše matere, radi česar je strahovita škoda, ako se ne bi tudi njihove hčerke. Nerodno se je obregnil nad Srbe, ki ne pripuščajo več,
da bi se vzgajali naši otroci še vedno v tesnih samostanskih zidovih. Drugi govornik je bil dr. Stanovnik, ki je sku. šal dokazati strahovito gospodarsko škodo, ki bi jo utrpeli «Slovenci», ako ne bo država več plačevala nun. Nato je govorila tudi še gospa Gostinčarjeva, ki je trdila, da Slovenci zahtevamo klerikalno šolo.
H koncu je dr. Stanovnik povedal, da zborovalci po predsedstvu odpošljejo telegrafičen protest proti ukinjenju podpor zasebnim šolam tudi kralju in ga naprosijo za tozadevno podporo. Protestne brzojavke se odpošljejo tudi ministrskemu predsedstvu, ministru pro-svete. obenem pa naj prosi predsedstvo shoda za pomoč tudi radikalsko stranko in klerikalne poslance v Beogradu. Shod je bil nato zaključen.
Kakor rečeno, je bila klerikalna manifestacija nadvse klavrna in je samo dokazala, da klerikalni izzivači kulturnega boja v Ljubljani ne bodo uspeli.
Otvoritev proge Zagreb-
SpKt
Program svečanosti.
V soboto, dne 25. t. m. se bo z otvoritvijo jadranske železnice, ki bo spajala Zagreb s Splitom, izpolnila davna želja Dalmacije. Otvoritev proge se bo izvršila z velikimi narodnimi svečanostmi, pri katerih bo sodelovalo okoli 200 predstavnikov- civilnih in vojaških oblasti. zastopnikov mest, občin in novinarjev. Na novi progi bosta ta dan vozila dva svečana vlaka, ki bosta sledila drug drugemu. Prvi dospe ob 5. zjutraj v Gračac, kjer bo imel prometni minister velik govor ter nato progo na slovesen način izročil prometu. Od tu vlak odpelje potem proti Kninu in Šibeniku, kamor dospe ob 14. uri. V Šibeniku se bo vrši! svečan obed, ki ga priredi mestna občina. Ob 15. uri krene vlak proti svoji končni postaji Splitu, kjer bo zvečer slavnostna razsvetljava mesta in okolice. Po hribih bodo goreli kresovi. Splitska občina priredi na čast
Slovenske s^orfnk*
Športni klub «Primorje» v Ljubljani se lahko ponaša, da ima med svojimi članicami najboljše jugoslovenske lahko atletinje. Zato je naravno, da je postavilo Primorje tudi v jugoslovensko reprezentanco, ki bo merila danes svoje moči s Čehoslovakinjami, razmeroma največ atletinj, med njimi dve odlični rekorderki.
Danes prinašamo sliko primorjanske falikoatletske družine. 4 izmed gospo-dičen nastopijo na današnjem mitingu s Čehoslovakinjami in sicer: Duša Š an t-
lova (na sliki prva od desne) je deloma slovenska, deloma jugoslovenska rekorderka v tekih na kratke proge ter v skoku v daljavo, Silva P r e v č e v a (tretja o.d desne) ima slovenski rekord v teku na 100 m in v metu kopja. Poleg njih nastopita še Danica G r e g o r i n o-v a (četrta od desne) in Voja Š a n t lo-v a (četrta od leve).
Lahkoatletski miting se vrši danes popoldne ob 5. na igrišču Ilirije. Podrob nosti v športni rubriki.
ELITNI KINO
Matica
Telefon 124. predstave ob: 1/25., >/28. in 9. Umetniški orkester svira pri vseh predstavah.
HA-HA-HAROLD LLOYD ropat v Ljubljani!
>5
Na nebotičniku"
Priznano največja in najboljša burka te sezije — odlikovana v New-Yorku z zlato kolajno. Morje smeha od začetka do konca Samo za zdrave živce! — Do včeraj se ie smejal Beograd — Od danes naprej se bo smejala Ljubljana.
gostom svečan banket, na katerega bo povabljenih nad 300 ljudi.
V	nedeljo, dne 26. t. m. bo povodom otvoritve jadranske železnice v Splitu otvorjena Jadranska razstava. Zvečer bo na morju prirejena beneška noč, pri kateri bo sodelovalo 500 ladij in jadrnic vseh vrst, obalo pa bodo razsvetljevali reflektorji. Vršilo se bo tudi več ljudskih veselic, pri katerih bodo sodelovale številne dalmatinske vasi.
V	Splitu se za svečanost vrše že sedaj velike priprave.
Promet paketov v naši državi
V	preteklem letu ie bil promet paketov. ki so se uvozili, oziroma izvozili iz naše države mnogo večji nego leta 1923. Iz statističnih podatkov ministrstva za pošte in brzojav je razvidno, da ie bilo lani iz naše države odposlanih v inozemstvo 54.783 paketov. Tranzitnih paketov je šlo preko naše države 152.993. Največ paketov je bilo odposlanih v Avstrijo, in sicer 10.899. v Nemčijo 8229, v Češkoslovaško 5320. v Ze-diniene države Amerike 1369. a najmanj v Bolgarijo.
Iz tujih držav pa je dospelo v Jugoslavijo 699.692 paketov: iz Avstrije 231.954. Češkoslovaške 223.S69. Nemčije 141.376. Franciie 33.834. Italije 12.583, Amerike 16.770. Madžarske 7934. Bolgarije 219 in iz sovjetske Rusije 217 paketov. Največ paketov, ki so dospeli v našo državo, ie bilo s trgovskim blagom.
Dasi sc je ministrstvo mnogo trudilo, da pridejo paketi adresata nepoškodovani v roke, se vendar v tem pogledu še ni mnogo doseglo. Največ tatvin poštnih paketov je bilo izvršenih v poštni carinarnici v Dubrovniku, kier so bile pritožbe na dnevnem redu. Vendar pa so se v zadnjem času razmere v tem pogledu znatno izboljšale.
nDnrjnnnncrrncnnnnDonacccGO^Dn' □ ~
Krsp ..... A Din 375--Etamin .... ž Oin 2P0--tj Svilene .... ž Din 480--
pj	Poglejte si brezobvezno !
g Po Magdič, Ljubljane.
D	_
□□□□□□□ciJuumLUuijiJLiuLJcauuua
Mariborska keča
1030 m visoko na zelenem Pohorju stojita sredi vzorno zaokroženega, s tratami in gozdovi na strmini obdanega posestva dve veliki hotelski zgradbi, restavracijsko poslopje in stanovanjska depandansa «Alariborska koča». ki sta si pridobili v zadnjih letih izven turi-stovskih krogov sloves priljubljenega letovišča, zdravilišča in zimsko-sport-nega zabavišča. Pičle dve in pol uri iz Maribora položno v breg, ali še lepše iz Hoč. po romantičnih soteskah, po grebenih, s krasnim razgledom na Po-dravje in na Dravsko polje, mimo div-nega Bolfenka. je vzpon prejeten za nevajenega turistika.
20 min. nad kočo stoji železen razgledni stolp, iz kojega se vidi daleč v Korotan in v Nemški Gradec, do Murske Sobote in do Varaždina. do Slemena in do Gorjancev. Šetališča do Ruske koče in do Bolfenka v ravnici senčna in solnčna med iglastim drevjem, bogatim ozona, kaj priljubljeno lahnim bolnikom.
Pri koči je lep prostor za balincanje, rusko kegljišče, solnčna kopel, lepa kopalnica. Koča ima nad 50 postelj v sobicah po eno ali dve, ki so popolnoma opremljene, ima tudi skupno ležišče za večje število izletnikov. Hrana je izborila. nakar lastnica. Mariborska podružnica SPD. strogo pazi, cenc odgovarjajo povprečnim restavracijskim cenam. Dobiti je mleka, surovega masla, jajc in drugih stvari, kolikor si jih poželi srce. Družba je na koči najboljša, od maja do septembra je koča prav dobro obiskovana. Živahni stiki se vežejo
Kulturni pregled
Turneja članov ljubljanske dr_me
Sobota. 11.: Brežice: »Scampolo*. Nedelja, 12.: Vransko: »Smrtni ples». Nedelja, 12.: Kaplja: »Vdova Rošlinka*. Nedelja, IZ: Žale-: «Scampolo». Pondeljek, 13.: Brežice: »Smrtni ples*.
Vse predstave se vrše točno ob 20., Ic predstava "Vdove Rošlinke* v Kaplji sc prične ob 15.
Celjsko gledališče
V četrtek zvečer se je vršil v Celjskem domu občni zbor Dramatičnega društva v Celju. Udeležba je bila Izredno lepa in potek tri ure trajajočega zbora )e pokazal, da !e zanimanje za delo društva izredno veliko. Udeležilo se je zborovanja 37 izvršujočlh članov, ne glede na nekatere druge prijatelje društva, katere je privabilo zanimanje za stvar. Zborovanje Je vodil predsednik društva g. upravitelj Prekoršek. Posamezna poročila o delovanju društva so bila zelo izčrpna in vseskoz povoljna. Ugotovljeno ie bilo zlasti, da gledališče, ki ga je tudi pro leto izdatno podprla mestna občina kot
lastnica, ob zaključku poslovnega leta ni imelo primanjkljaja in da si je celo zelo izpopolnilo svoje rekvizite in garderobo. Zaznali smo tudi, da razna gostovanja od drugod niso bila vedno materijelno uspešna in da bi bilo gmotno prospevanje gledališča brez teh gostov gotovo bolie.
Pri debatah, ki so se vršile mestoma zelo vneto, je bila rečena marsikatera beseda, iz katere bi mogli sklepati, da kani članstvo v novi sezoni 1925.26 iti z novo voljo in še večjo vnemo na delo, za katero zopet ne bo želo niti pravega priznanja kamorkoli da bi dobilo kakršnokoli plačilo za idealni trud.
Za predsednika je W! po vzkliku zopet izvoljen g. Prekoršek. kar je zbor sprejel brez izjeme z glasnim odobravanjem. Pri volitvi odbornikov pa se Je pokazalo, da ni prave sporazumne enotnosti. Opazili smo stremljenje, da se zaslužni člani, ki so se vprezali že vrsto let, razbremene, a z druge strani se je pojavil namen, da si društvo zadolži z izvolitvijo nekatere novejše malo rabljene sile. Delo v bodočnosti nam pokaže, je—li bila taktika posrečena. Vsekakor pa upamo, da pojde celjsko dramatično društvo po svoii budi noti vztrajno navzgor.
Katalog jugoslovenske sekcije razstave na Reki. Te dni je bil dovršen katalog naših umetnikov, ki bodo razstavili svoja dela na mednarodni razstavi na Reki. Ker se bo katalog tiskal v Rimu, ie bil odposlan generalnemu tajniku I. mednarodne razstave na Reki g. Mariju de Heinalu. Odposlane so bile tudi reprodukcije najboljših del, ki bodo uvrščene v katalog.
Mozartov operni ciklus v Pragi. V Sta-vovskem gledališču v Pragi, ki je sedaj temeljito popravljeno, se bo izvajal prihodnjo sezono Mozartov operni ciklus. Šef tamoš-nje opere, Otokar Ostrčil je izjavil, da bo uprizoril vse večje Mozartove opere. Kakor je iz glasbene zgodovine znano je v Stavov-skem gledališču, ki je bilo zgrajeno v drugi polovici XVIII. stoletja. Mozart često dirigiral svoje opere in med temi tudi premi-jero svojega »Dona Juana«,
»Prodana nevesta« v Parizu. V prihodnji jesenski sezoni se bo v pariški »Komični operi« uprizorila Smetanova »Prodana nevesta*, ki bo prva tuja noviteta jesenskega repertoarja. To bo prva uprizoritev »Prodane neveste« v Parizu. »Prodana nevesta. se je igrala v francoskcm jeziku samo enkrat in to v Bruslju, nekaj let pred svetovno vojno. Bruseljska predstava pa je bila tako slaba, da so nato Francozi opustili svojo namero, da tiprizore opero tudi v Parizu.
Lia Mara Maria Corda Mia H9ay
pridejo v kino »Dvor"
med gosti Mariborske in Ruške koče, ki je oddaljena le dobre pol ure in ki je nadalina krasna Ietoviščna postojanka Pohorja. Ob nedeljah izlete stotine Mariborčanov do koče in se potem vračajo po mnogobro.inih markiranih potih, strmih in položenih, do Hoč, do Maribora ali do Limbuša. kjer se izlet konča ob rujnem Pekerčanu.
Zadnji dve leti so naši najboljši gostje Zagrebčani, ki jim je krasota Pohorja prirastla k srcu. Dober obisk je iz Srbije in iz Beograda, mnogo znanih odličnih imen bi mogli našteti.
Povprečni dnevni stroški za bivanje na Mariborski koči znašajo okoli 60 Din. Prtljaga se spravi do koče z osli, ravno tako otroci, vendar pa odrasli radi slabe vozne ceste ne morejo potovati z vozom, temveč samn peš. Informacije daje podružnica SPD. v Mariboru.
Naše tehniške sredn je šole
Zborovanje delegatov učiteljskih zborov vseh srednjih šol naše države.
Na iniciiativo učiteljskega zbora ljubljanske Tehn;čne srednje šole so se zbrali v dneh 6., 7. in 8. ju-lija delegati Tehničnih srednjih šol iz Beograda. Sarajeva. Splita iz Zagreba, da se posvetujejo o ukrepih, potrebnih v svrho izboljšanja obrtno-industrij-skega šolstva, predvsem omogočen.ie napredka "n modernizirania tehničnih sredniih šol.
Na podlagi dobro preštudiranih referatov in Istim sledečih debat se je ugotovilo, da je sedanjim pomanjkljivim uspehom in zastoju teh šol krivo predvsem to, da pripadajo te šole pod resort kar treh različnih ministrstev, ter da obstojajo neenake razmere z ozirom na ustroj, osobje in namen pri posameznih tehničnih šolah, ki ne odgovarjajo več prilikam v novi državi in pa višini tehničnega napredka.
Kot predpogoj vsakega izboljšanja sedanjih razmer se je ugotovilo v prvi resoluciji koncentriranje vseh tehn;čnih sredniih šol in obrtnih učilišč cele države pod enim :n istim ministrstvom. Kot najbolj pozvano ministrstvo za resortrranje tehničnih srednjih šol se smatra ministrstvo za trgovino in industrijo. Potrebno pa je, da se v Istem ministrstvu osnuje posebno oddelenje za profesionalno nastavo, kateremu naj nače-hjje strokovnjak.
Delegati so napravili v spremstvu ljubljanskih tovarišev ekskurzijo v novo toidro-centralo na Ljubljanci na Fužinah in papirnico v Vevčah, kjer so jim tvorniški mže-nierjl razkazali obrat ter jih je vodstvo pogostilo. Četrti dan pa so delegati zaključili z avtomobilskim izletom po Gorenjski na Tržič, Bled. Vintgar, Bohini fn Savico.
Pr; pevratkn iz Bohinja bi se kmalu pri-godila nesreča, ko ie na ostrem cestnem zavoju eden avtomobilov izletnikov skoraj trčil z avtomobilom, v katerem sta sedela kralj in kraltica. Poškodba obeh avtomobilov pa je bila le. neznatna, izletniki pa so imeli priliko videti in slišati našega kralja in kraljico.
Utisi, ki so jih gostje dobili te dneve so najboljši in Ima na tem zaslugo predvsem ravnateljstvo Tehniške srednje šole v Ljub-liani, nadalje ona podjetja oziroma tvornice. k; so nudile ugodnosti s preskrbo avtomobilov, razkazovanjem tvorniškega obrata in ne male pa trdi gostilničarju Košaku ter restavraterju Krapežu, ki sta sijajno aranžirala večerje.
Zanimiva statistika
Ljubljanski «Uradni Iist» objavlja rani« miv izkaz za leto 1924. o zdravstveno«stati. stičnih razmerah v ljubljanski oblasti. Gla. som tega izkaza znaša število prebivalcev v ljubljanski oblasti 555.852. Porok je bilo Ia. ni 4281, porodov pa 17.441. Število nezakon« skih rojencev znaša 1470, mrtvorojencev pa 380.
Umrlo jc lani v ljubljanski oblasti 9663 oseb. Umrli so po starosti: do 5 let 2791 oseb. od 5 do 15 let 279. od 15 do 30 let 884. od 30 do 50 let 1059, od 50 do 70 let 2065, nad 70 let pa 2585 oseb. Kot vzroki smrti so ugotovljeni: tuberkuloza v 1353 pri merih, pljučnica v 659 primerih, prirojena življcnska slabost 657, kap 449, srčna napa« ka 421, nove tvorbe 308, griža 84, škrlatin. ka 74, bolezni na ranah 68, dušljivi kašelj
53,	difterija 42, rrebušni legar 28, kolera in. fantum 39. orročniška vročica 21, kolera no. stras 1, ošpice 24. druge infekcijske bolezni
54.
Največja morilka med našim ljudstvom jc torej tuberkuloza, ki je zahtevala lani 1353 žrtev. 4910 oseb ic umrlo vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. 296 oseb jc um rs lo vsled slučajnih smrtnih nezgod in sicer: utonilo jih je 66, opeklo se jih je 33, vsled preveč zavžitega alkohola jih je umrlo 12, pri padcu se jih je ubilo 44, zmrznilo jih je 10, povoženih je bilo 25. drevo jih je ubilo 10. po nesreči ustreljenih je bilo 10. v rud. niku zasutih 9, v dimu se jih je zadušilo 7. isto toliko sc jih je po nesreči obesilo, hlod jih je ubil 6, tilnik si jih je zlomilo 6, elek« trični tok je ubil 3, eksplozija v rudniku 3, strela je ubila 4. konj je ubil 2, s poda sta ' padla 2, na ledu sta se ubila 2, 2 sta si pre. j tresla možgane, 1 je ubil nagrobni kamen, 1 epileptičen napad, 1 je padci s strehe, 1 se je zadušil s plinom. 18 jih je izkrvavelo, 3 » so ponesrečili na Triglavu. 3 ženske so se zastrupile in sicer ena z živim srebrom j ena z gobami, ena pa iz neprevidnosti, 1 je bil ubit pri streljanju z možnarji, 1 je voz zmečkal, 1 ženska pa se je ponesrečila v tovarni. Samomor je izvršilo 77 oseb (med temi se jih je 30 obesilo, 20 ustrelilo in 11 utopilo). Umorjenih m ubitih jc bilo 45 oseb.
Lya de Pntti
v Ljubljani najbolj priljubljena filmska umetnici nastopa danes 11. t. m. zadnjikrat
v sijajnem f:lmu
»ILONA"
Izven sporeda: „fiogometna tekma*
Jugoslaviia : Gradjanski v Zagrebu in
Kovi „Pathe čournal" it. 18.
uus2j&nspj dvor
n o
Teletoe 730.
Skrivnosten vlomilec
Ljubljana. 10. julija;
V Ljubljani straši že nekaj časa neznan prefrigan svedrovec, ki ima pn vseh svojih podjetjih neverjetno srečne roko. Kar si zamisli, tudi izvede ter vedno srečno odnese pete. Tako je bi« lo vsaj doslej. Najbrže gredo na njegov, rovaš vsi rafinirano izvedeni vlomi v razna stanovanja, v trgovinice in pi* sarne. Kolikor se ie moglo doslej dozna-ti, je pustolovec še mlad. čedno raščen in sploh prijetne zunanjosti. Poleg tega pa pretkan in prijeten konverzator. Iz naobraženega človeka se zna kaj brza preleviti v zastavnega kmečkega fan. ta. — Dne 8. t. m. dopoldne je bila vlomljeno v hišo posestnika Janeza Mehleta na Rudniku. Storilec je v odsotnosti domačih vdrl v stanovanje, pobral hranilno knjižico, na katero je imel Mehle v Ljudski posojilnici naloženih 9508 Din. 1400 Din gotovine in razne druge malenkosti. S hranilno knjižico je prišel tat že tekom dopoldneva v Ljudsko posojilnico, da dvigne denar, kar se mu pa ni posrečilo, ker ni opazil, da se glasi rok za dvig denarja šele proti tri^ mesečni odpovedi.
Okradeni Mehle je prišel sicer kmalu za njim. toda o tatu takrat že ni bilo ne duha. ne sluha. Opisali so mu ga pa kot mladega čednega človeka, torej je bil bržkone zopet oni skrivnostni lopov, ki je prenesel za nekaj časa svojo delavnost tudi na periferijo.
Policija se trudi, da pride skrivnostnemu uzmoviču na sled. toda doslej še brezuspešno. Če ne zaide v kako nastavljeno mu past in ga ne zgrabi slučaj. bo nevarni mož bržkone še dolgo poskušal svojo srečo po mestu. Zatorej previdnost . . .! ---——i
Narodnostne razmere
v Jugoslaviji
Podatki ljudskega štetja iz I. 1921.
Direkcija državnega statističnega urada v Beogradu je šele v zadnjem času pričela objavljati rezultate zadnjega ljudskega štetja, ki se je vršilo v. naši državi že leta 1921. Tz tega ogromnega, vsekakor zelo zanimivega elaborata, hočemo danes navesti nekaj podatkov, ki se nanašajo na narodnostne Drilike v Jugoslaviji. Podlago za podatke ic tvorila rubrika ^materinski je-zik», ki se je nahajala na vprašalnih polah pri ljudskem štetju. Pri obdelovanju materi.iala se je materinski jezik istovetil z narodnostjo.
Povsem jasno je. da je ogromna večina prebivalstva naše države navedla srbohrvatski, odnosno slovenski iezik kot svoj materinski jezik. Srbohrvaščino jc navedlo kot svoj materinski jezik 8.946.884. to je 74.4 odst. celokupnega prebivalstva, slovenščino pa 1,024.761 ali 8.5 odst. vsega prebivalstva. Od 12,017.323 prebivalcev je torej 83 odst. Jugoslovenov. 174.466 prebivalcev' je (1.5 odst.) navedlo kak drug slovanski jezik za svoj materinski jezik. Najbolj čisto jugoslovensko ozemlje je Dalmacija. kier je od 621.429 prebivalcev 612.493 ali 98.6 odst. Srbov, odnosno Hrvatov. Nato sledi Bosna z Hercegovino s 96.6 odst.. Slovenija s Prekmur-.iem 93.2 odst., Črna gora 91.4 odst.. Hrvatska, Slavonija in Mediimurje 89.3 odstotkov' in šele nato Srbiia, ki ima 81.2 odst. Srbohrvatov. Vzrok, da stoj! glede čistote narodnega jezika Srbija šele na zadnjem mestu, je iskati v razmerah Južne Srbije, kjer je 28.4 odst prebivalstva navedlo albanščino za svoj materinski jezik. 11.2 odst. prebivalcev, pa turščino. Edina pokrajina, kjer so Jugosloveni v manjšini je Vojvodina, kajti tu je Jugoslovenov le 37.2 odst.
Na drugem mestu stoji prebivalstvo, ki smatra nemščino za svoj materinski jezik. Nemcev je v naši državi 513.472. kar pa predstavlja končno vendar samo 4.3 odst. celokupnega prebivalstva. Največ Nemcev — 328.173 — prebiva na teritoriju Vojvodine, kjer tvorijo 23.8 odst. celokupnega prebivalstva. Na Hrvatskem in v Slavoniji znaša število Nemcev 122.836 ali 4.5 odst. tamošnje-ga prebivalstva, v Sloveniji 39.631' (3.8 odst.). v Bosni in Hercegovini 16 tisoč 461 in v Črni gori le 29.
Na tretiem mestu je prebivalstvo T madžarščino kot materinskim jezikom^ Madžarov je 472.409 ali 3.9 odst. celokupnega prebivalstva. Največ jih je v Vojvodini, in sicer 382.070 ali 27.7 odst: tamošnjega prebivalstva. V ostalih po-kraiinah je Madžarov malo.
četrta najmočnejša narodnost v naši državi so Albanci. Teh je v celi državi 441.740 ali 3.7 odst. celokupnega prebivalstva. Največ Albancev je v Južni Srbiji (422.480) jn Črni gori 16 tisoč 836. V Južni Srbiji tvorijo 28.4 odstotkov in v Črni gori 8.4 odst. tamošnjega prebivalstva.
Na ne tem mestu stojijo Rumuni. a teh' je le 229.398 ali 1.9 odst. vsega prebivalstva. Največ Rumunov je v Srbiji in Vojvodini.
Od drugih narodnosti je le še Turkov več kot 1 odst. celokupnega prebjvtl? stva, kajti teh ic 150.139.
Domače vesti
*	Angorskl tffakl v Jugoslaviji. S posredovanjem našega konzula v "Carigradu je udruženje »visoke šole« v An gori obvestilo Ferijabii savez v Beogradu, da pride koncem tekočega meseca trideset visokošolcev iz Angore v Beograd. Razen naše prestolice obiščejo turški visokošolci tudi Saiajevo, Dubrovnik in Split.
*	Promocija. Na gospodarski fakulteti v Zagrebu je g. Ivan Zaplotnik iz Jezerskega s prav dobrim uspehom položil diplomski izpit. Na graški univerzi bo danes g. Emil M i g 1 i č iz Ribnice na Pohorju pro-inoviran za doktorja vsega zdravilstva.
*	Izpremembe v poštni službi. V področju poštne direkcije v Ljubljani so premeščene naslednje uradnice: Dragica Ku-Taltova iz Maribora v Kranj, Mara Pod gor -nikova iz Maribora v Zgornjo Sv. Kun goto, Justina Florijančiceva iz Velenja v Ljubljano, Danica Dokmaničeva z mariborske ko-Sodvorske pošte na glavno pošto v Maribor, Anica Zorčeva iz Kozjega v Maribor, Bole-slava Komparetova iz Maribora v Slačino-Radence, Amalija Frankova iz Maribora v Zagreb (kolodvorska poŠta) ta Frančiška Hladnfkova iz Središča ob Dravi v Ljutomer.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je včeraj umrl g. Andrej Kranjec bivši trgovec in posestnik v Trnovski ulici, oče gim. prof. g. Silva Kranjca. Dosegei je lepo starost 79 let. Pogreb bo v nedeljo ob 16. uri. — V javni bolnici je umrl g. Anton Kol ene, ki je podlegel dolgi bolezni. Bil je imetnik trafike in vojni invalid. Pogreb bo danes ob pol 3. popoldne iz mrtvašnice v bolnici. — Blag jima spomin, preostalim naše sožalje!
+ Telefonska avtomatična centrala v Zagrebu. Po odredbi ministrstva pošte in br-zojava se že ta mesec prične v Zagrebu instalirati avtomatična telefonska centrala. Ta centrala z avtomatičnimi telefonskimi aparati je v naši državi novost, ker so ti telefonski aparati najmodernejšega tipa. Kakor znano, dobi tudi Ljubljana tako centralo.
*	Otroško okrevališče na Lokrumu se renovira. Iz Dubrovnika poročajo, da se po naročilu ministrstva za narodno zdravje prenove letos vsa poslopja otroškega okrevališča na otoku Lokrumu, ki služijo zdravstvenim svrham.
*	Tune! skozi Ivanj-plattiio. Iz Sarajeva poročajo, da se prihodnji teden prične delo za izgradnjo velikega tunela skozi Ivanj-planino. Inženjerji, ki bodo vodili vrtalna dela, so že odpotovali na svoja mesta in tudi drugo strokovno osobje ter delavstvo je že pripravljeno. Vsa tehnična dela so poverjena vodstvu inženjerja Kajnela.
*	Uradniška stanovanja v Zagrebu. Kakor javljajo Iz Beograda, je ministrstvo za soci-jalno politiko kupilo takozvano Kukovičevo hišo, eno največjih poslopij v Zagrebu, v svrho nastanitve državnih uradnikov. Doslej dvonadstropna hiša dobi še eno nadstropje, tako da bo v hiši približno 100 uradniških stanovanj vsako po dve sobi s kuhinjo.
*	Sestanek ciril in metodarjev v Ptuju se je vršil dne 8. julija zvečer v Narodnem domu. Vodil ga je dr. Gosak, predaval pa je tajnik osrednje družbe g. Fran ŠkuH, ki je podal plastično sliko dela in ciljev družbe Razvila se jc živahna, zanimiva in izčrpna debata. Večer je potekel nenavadno zanimivo ter je podal novih misli za nadaljno delo.. Ptujski podružnici v zadnjih letih zelo uspešno delujeta.
*	Italijani se boje naše pomorske trgovine Rimski listi pišejo obširno o razmahu naše tadranške plovbe in poročajo o podrobnostih r.aših priprav za uspešen razvoj naše pomorske trgovine. Listi naglašajo, da se pripravlja Jugoslavija na gospodarsko osvojitev Jadrana in da se pripravlja gospodarska ofenziva proti Italiji tako na kopnem kakor na morju.
*	Igralnica na Bledu. Z Bleda nam poročajo: Gospod minister za notranje zadeve je baje odredil zatvoritev vseh igralnic v državi, vsled česar se tudi igralnica na Bledu letos bržkone ne bo otvorila. Igralnica se ie nahajala v prostorih Kazine, ki so jo bili nalašč zato preuredili. Občina Bled je s tem precej prizadeta, ker so ji odpadli radi tega veliki dohodki in ker bi igralnica privabila gotovo veliko število gostov, zlasti ino-zemcev, ki sedaj najbrž ne bodo prišli. Kakor čujemo, nameravata Zdraviliška komisija in Cercle des Etra-ngers uporabiti luk-surijozne prostore Kazine za zabavišča, five ►o-clocke, varieteie in druge atrakcije zdraviliškim gostom, kar bo gotovo letovfščar-jem napravilo bivanje prijetnejše ter bo služilo v prospeh našemu Bledu, ki je skoro izključno navezan nanje.
*	Z Bleda nam poročajo: Zdraviliška komisija priredi danes zvečer v vseh prostorih Kazine na Bledu velik ržunion s plesom in raznimi atrakcijami.
*	Ponovno opozarjamo na slavnost 40 letnice slov. bral. društva v Železnikih, ki se vrši v nedeljo dne 12. julija.
*	»Železničarski dom» v Sarajevu. Včeraj smo po sarajevskih listih poročali, da je železniška direkcija v Sarajevu kupila v Ilid-ži vilo, v kateri bo uredila počitniški kon-vikt za železničarske otroke. Kakor nam poročajo iz vrst narodnih' železničarjev, je ta vest le deloma resnična. Vile nI kupila železniška direkcija, ampak železničarji sami iz lastnih sredstev. Ustanovili so si v okvirju sarajevskega odbora UJNŽ zadrugo cželezničarski dom», ki je nato kupila v Ilid-ži bivši «Offiziersheim» in ga preuredila v moderen, vsem pedagoškim in higijenskira zahtevam ustrezajoč konvikt za šolo obiskn-jočo železničarsko mladino. Železničar«ki dom je jasen dokaz, kaj premore skupno in smotreno delo.
*	Dan snažnostl v Novem Sada. Dne 1. septembra t. 1. se vrši v Novem Sadu »daa snažnostl«. Omenjenega dne bodo zdravstvene komrsiie pregledale vse javne lokale. Lastniki oziroma najemniki nesnažnih lokalov bodo strogo kaznovani. Novosadska po-ficija bo odslej vsako leto večkrat doloCS*
take «'dneve sna2nosti». da prisili lastnike k večji snažnostl
*	Najdeno v planinah. V bližini Kamniškega sedla se je našla na Petrov in Pavlov dan siva športna čepica, na prostoru pri Tillerjevi koči pa istega dne žepni nož. Pozabljivi turist izve naslov najditelja v našem uredništvu.
P.n. gostom, prebivalcem in oko iičanom Rogaške Slatine toplo priporočamo obisk današnjega koncerta Ljubljanskega Zvona!
*	Dve smrtni nesreči. V četrtek popoldne Je nastala na Dolenjskem nenadoma silovita nevihta. Padala ie med dežjem toča debela kot grah vmes pa je treskalo, da ic bila groza. Strela jc zahtevala tudi svojo žrtev. Na cesti v Zagradac .ie okrog treh popoldne treščilo v neko domačinko in jo ubilo. Istotako se je prigodila včeraj smrtna nesreča v bližini Šmarja. Po progi skozi predor je korakal malo pred popoldanskim vlakom neznan moški, ki ga je vlak zagrabil ter popolnoma razmesaril. Njegova identiteta še ni znana.
*	V SavJ utonil V bližini mestnega kopališča ob Savi pri Zagrebu je predvčerajšnjim pri kopanju utonil bančni sluga Zvon-ko Gabršek. Zašel je v globok tolmun iz katerega se ni mogel rešiti, ker je bil slab plavač. Trupla še niso našli.
*	Samomor ali zločin? Zagrebško reševalno društvo ie bilo predvčerajšnjim ponoči obveščeno, da je v Medjašn! ulici št. 14 z okna v prvem nadstropju skočila na ulico g. Olga Tubot, žena trgovca na Rečici, ki se je prišla v Zagreb zdravit. Žena je padla na kamniti pločnik in se je stnrtnoneravrno poškodovala. Domnevali so, da je nameravala izvršiti samomor. Pozneje pa se je ugotovilo, da je v sobo Olge Tubotove prišel neki moški, ki je ženo najbrže vrgel na ulico. Bil je vrvar Janko Lončarič, mož brez stalnega bivališča, in abnormalen. Policija ga je izsledila in oddala v policijske zapore.
*	Smrt vsled električnega toka. V Dja-kovem je električni tok ubil mizarskega vajenca Franja Repiča. Deček se je zabaval s prijatelji in stavili so, kdo bo dalje držal v roki električno žico. Tok je Repiča takoj ubil. Svojo neprevidnost je plačal z življenjem.
*	Pastir zaklal triletnega otroka. Na Visokem v Bosni ie žandarmerija aretirala te dni vaškega pastirja Meho Gujida, ki je pred tremi leti izvabil v gozd triletnega dečka Lazo Trifkoviča, ga na besti.ialen način zaklal, mu odrezal ude hi jih pometal psom, ki so jih požrli. Sodna komisija je predvčerajšnjim na tamkajšnjem pokopališču izvršila obdukcijo nesrečnega dečka. Zločinca $o izročili sodišču.
* Blazna požlgalka. Vdova Marija Vodov-nik je te dni v blaznosti zažgala svojo hišo v Št. Pavlu pri Preboldu. Ženo so pripeljali v blaznico na Studenec.
*	K tatvini pisalnih strojev pri tvrdki Majdič v Celju naknadno ugotavljamo, da ukradenega stroja ni kupila tvrdka Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica št. 7. Ta tvrdka sploh ni v nobeni zvezi s to afero.
Iz Ljubljane
u— Češkoslovaške športnice prispejo v Ljubljano danes dopoldne ob 11. uri z zagrebškim brzovlakom. Skupno z njimi pridejo Iz ZagTeba in Beograda tudi jugoslovenske atletinje, ki nastopilo danes in jutri v tekmi s češkimi sestrami. Apeliramo na narodne Ljubljančane, na češkoslovaško kolonijo, zlasti pa na člane in članice športnih in ženskih organizacij, da se udeleže sprejema na kolodvoru in tako pomorejo, da Ljubljana ne zaostane za Beogradom hi Zagrebom, ki sta nad vse dostojno sprejela predstavltellice češkoslovaškega ženskega športa. Enako pozivamo ljubljansko občinstvo, da pridno sega po vstopnicah, ki se dobe še danes in jutri dopoldne v predpro-daji pri tvrdki I. Goreč (palača Ljubljanske kreditne banke) in v trafiki Sever v Šelen-burgovi ulici. Športne prireditve se vrše danes in jutri ob 5. popoldne na igrišču Ilirije in to ob vsakem vremenu.
u— Československi Obec v Ljubljani priredi danes, dne 11. julija ob S. uri zvečer v dvorani restavracije «Zvozda», vsakoletno proslavo velikega sina češkoslovaškega naroda, Mistra Jana Husa. Občinstvo vabimo, da se udeleži proslave v čim večjem številu.
u— Klub občinskih odbornikov napredno gospodarske stranke na Viču vabi napredno občinstvo, da na dan bakljade v soboto II. t. m. ob po! 9. zvečer kumici novega sokolskega prapora razsvetV in okrasi hiše v Rožni dolin) m na GHncah.
u— Volitve prisednlkov In namestnikov za obrtno In prizivno sodišče. Ker poteče rok prijave volilnih upravičencev za te volitve že v sredo dne 15. julija, se trgovci, obrtniki itd., za katere velja obrtni red in katerih obrati se nahajajo v mestu Ljubljana, nujno poživljajo, naj čimpreje prijavijo mestnemu magistratu sebe ter svoje nameščence, ker bodo morali sicer v kratkem 8-dnevnem reklamacijskem postopanju dokazovati z uradnimi listinami svojo in svojih uslužbencev volilno pravico. Tiskovine za te prijave se dobe brezplačno v mestni posvetovalnici na magistrata, soba št. 22 Obrtniki in trgovci, ki nimajo obratov v Ljubljani, morajo prijaviti svoje obrate in svoje nameščence pri županstvu občine, kjer se nahajajo njihovi obrati.
n— Radiogram! Veseličnemu odboru Društva za zgradbo sokolskega doma v Šiški se je posrečilo pridobiti svetovno kabaretno
Jugoslavija : Gradjanski
Nogometna tekma za državno prvenstvo se bo predvajala drugi teden v Elitnem kinu Matica!! — Ne zamenjati z lansko tekmo, ki §e vršila za prehodni pokal
II nedeljo izlet
vseh v Polje
Telovadni nastop ob 4. popoldne za tovarniško restavracijo.
Po telovadbi animirana zabava na vrtu brata Kuharja.
podjetje za sodelovanje na vrtni veselici v nedeljo dne 12. julija. Ravnateljstvo kabareta je radevolje privolilo, da gostuje ta dan z eno predstavo v Šiški. Veselični odbor opozarja cenj. občinstvo, da si pravočasno preskrbi prostore.
u— Sokol na Viču ima razvitje svojega prapora v nedeljo. 12. t. m. Popoldne se vrši velika veselica. Društvo za zgradbo sokolskega doma poživlja vse Sokolu naklonjeno občinstvo, da se prireditve udeleži in tako pomaga, da se društvo reši dolga. k! mu ovira uspešno delo na sokolskem polju. — Dolžnost napredne Ljubljane in vseh rodoljubov je, da podprejo delo viškega Sokola in se veselice v nedeljo sigurno udeleže.
u— Železničarji, ki so v letu 1924. položili izpit čez osnovno ali meščansko šolo, se poživljajo na sestanek, ki se vrši dne 12. julija v restavraciji pri Mikliču pred glav. kol. ob 10. uri dopoldne.	1459
u— Vrtno veselico s plesom priredi »Ko-lizejski oder« danes, dne 11 julija pri »Levu« (Gosposvetska cesta). Ob vsakem vremenu!	1466 u— Poziv članom Feriiainega saveza. Uprava ljubljanskega svratišta F. S. poživlja svoje člane, ki imajo čas in stalno bivališče v Ljubljani, da se v dneh od 11. do 14. Julija zglasijo ob uradnih urah (od 10. do 11. In od 14. do pol 16. ure) v P. O. F. S napredni dijaški dom. Neupoštevanje poziva bo odbor F. S. kaznoval ob priliki vpisa v F. S. v prihodnjem letu in z odtegnenjem ferijalnih legitimacij. — Uprava svratišta F. S.
u—- Šiška gori! Ta klic, povzročen po silnem žaru, ki se bo vide! nad Šiško v nedeljo zvečer, dne 12. julija, bo še po Ljubljani šel od ust do ust. Da ne bo nepotrebnega razburjenja in mogoče še streljanja iz ljubljanskega Gradu, pojasnjujemo že danes, da bo ta žar povzročen samo od gorečih bakelj naših telovadcev, ki nastopijo ta večer na veliki prireditvi vseli narodnih šišenskih društev na vrtovih Keršičeve gostilne. Spored neobičajen in nad vse zanimiv! Zato v nedeljo 12. julija vsi v Šiško gasit!
V slučaju okuženja neobhodno potreben.
u— Cene gostilniški hrani v Ljubljani.
Prejeli smo: Nekateri gostilničarji in re-stavraterji zaračunavajo gostilniško hrano še vedno po starih visokih cenah. Od 1. tulila dalje smejo gostilničarji zahtevati za razna jedila največ le ono ceno, ki je bila objavljena po časopisih glasom sklepa go-stilničarske zadruge. Objavljene cene pa še nikakor niso maksimirane, ker niso še bile potrjene od mestnega tržnega nadzorstva, katero jih bo revidiralo in v marsičem še bistveno izpremenilo. Takoj ko tržno nadzorstvo potrebno revizijo izvrši, bo maksimirane cene objavilo detajlno občinstvu po ljubljanskih dnevnikih: dotlej pa naj občinstvo samo pazi, da se ne prekoračijo ccne jedilom, objavljene v časopisu na podlagi sklepa gostilniške zadruge, ter one, ki b! zahtevali višje cene, naznani tržnemu nadzorstvu. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani.
u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek nadlegovanja pasantov, 1 pobeg od doma, 9 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 prestopek trganja cvetja na mestnih nasadih.
u— Ukradena odeja. Neznan uztnovič $e Je splazil pred nekaj dnevi ponoči na dvorišče hiše št 25 na Resljevi cesti ter ukradel rdečo posteljno odejo, last Valentina JančigarJa. Odeja Je bila vredna 150 Din.
u— Trpinčenje živali. V četrtek popoldne se je odigral na vogalu Tržaške in Rimske ceste prav mučen prizor. Po Tržaški cesti je prignal z Viča hlapec nekega mesarja ohromelega konja, ki je mogel skakati naprej samo po treh nogah, dočim ie četrto hromo nogo vlekel za seboj. Živali Je neprestano skakanje povzročilo težke muke, česar pa gonjač ni hotel razumeti. Njeeovo ravnanje z živaljo Je razkačilo mimoidoče pasante, ki so hoteli hlapca dejansko poučiti kako se ravna z živino. Intervenirati je moral stražnik, ki je oddal konia v neki gostilniški hlev, gonjača pa v svrho ugotovitve lastnika konja odvedel na policijo.
u— Vlom v pisarno dohodarstvenega urada. V noči na četrtek so vlomili neznani storilci v pisarno skladišča mestnega dohodar-stvenega urada v Kolizeju na Gosposvetsk! cesti. Vlomile! so prišli v pisarno skozi okno, pri katerem so ubili šipo ter skozi odprtino zlezli v notranjost. Odnesli so veliko množino pisalnih potrebščin, več žigov in znamk.
V nedeljo, 12. t. m.
vsi k razvitju prapora
Sokola na Viču
Novi Tarzan?
V. del Tarzana jc ravnokar izšel; naroča sc v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg
Iz Maribora
a— Nemški odbor za zidanje Magdalenske cerkve. Sedaj je javnost končno Izvedela,
čemu je zavel pri ukrepih glede zidanja nove Magdalenske cerkve tako odločno nemški duh. V tozadevni odbor so namreč vstopili vsi prejšnji člani Olepševalnega društva za magdalensko predmestje z nemškim občinskim svetnikom Sirakom, ki je sicer šentjurski rojak, ki pa se porajta za pravega Nemca. Posledice tega ponemčenja društva so se že pokazale, predvsem s tem, da so akceptirali načrt nemškega stavbenika, čeprav so bili na razpolago boljši načrti slovenskih arhitektov. Sedaj pa oddajajo tudi zidarska dela nemškim obrtnikom. Nemci imajo namreč v odboru, ki tudi v nemščini razpravlja, večino. Nekateri odborniki sploh ne znajo ali pa nočejo govoriti slovenski. Za grdo narodno izdajstvo jc odgovoren g. dekan, ki očividno ne reflektira več na prispevke Slovencev za zidanje nove cerkve.
a— Poslanec Vesenjak med kiklje. Na zadnjem ženskem zboru v Narodnem domu so odbornice slovenskega ženskega društva brez razlike strankarskega prepričanja torej tudi pripadnice SLS, celo odlične delavke v Krščanski ženski organizaciji, poslanca Ve-senjaka soglasno in odločno izkomplimentl-rale iz sredine žensk, ko se je vrtel v veliki dvorani in hotel govoriti. Te blamaže prof. Vesenjak ne more preboleti. Zato si je za prihodnjo nedeljo popoldne sklical vnovič ženske v klerikalno banko, kamor so povabljene zlasti članice Marijine družbe in služkinje, včlanjene v klerikalni Poselskl zvezi. Tam bo torej učeni jurist prof. Vesenjak v nedeljo pridigal o ženskem dednem pravu. Želimo Junaku kazanja volilnih fig več žegna kot ga je bilo v Narodnem domu.
a— Kaj je s promenadniml koncerti. Za
zadnjo nedeljo je bil po vseh listih napovedan promenadnl koncert, katerega pa pozneje ni bilo. Slišimo, da baje promenadnl koncerti v bodoče zopet odpadejo, ker Je odše! del vojaške godbe na Dobrno. Strokovnjaki pa so mnenia, da bi lahko tudi ostalih 35 godbenikov še nudilo Mariborčanom primeren koncert, tako da bi ne bilo treba v tem poletnem času mestu popolnoma izumretl.
a— Mariborski občinski svet ima v torek dne 14. julija ob 17. uri redno sejo.
a— Mrtvo dete prinesla v bolnico. Predvčerajšnjim Je prinesla v mariborsko bolnico neka ženska okrog 8 mesecev staro dete s prošnjo, da ga sprejmejo v oskrbo. Poslujoča sestra je šla po zdravnika, da otroka preišče. Zdravnik pa ni mogel takoj priti in je naročil sestri, naj položi otroka v bolniško sobo. Ko se Je sestra vmila, ni našla več matere, otrok pa je bil že davno mrtev.
a— Padanje cen. Po nekaterih soiidncjšlh boljših mariborskih gostilnah so zadnji čas znatno padle cene pri hrani, ponekod kar za 50 odst. Ocvrte piške nudijo na pr. fe po 13 Din za polovico, pečenko za 10 Din, Juha stane celo v kolodvorski restavraciji le 2 Din in podobno. Žal pa nekateri še dalje izrabljajo goste, ki so navezani na gostilniško hrano.
P. n. gostom in prebivalcem zdravilišča Laško ter Celjanom in okoličanom priporočamo po-set nedeljskega popoldanskega koncerta Ljubljanskega Zvonal
Iz Celja
e— Apeliramo na ponos trgovcev. Prejeli smo: Po Celju In v bližnji in širji okolici se še sedaj — sedem let po prevratu — potika mnogo zastopnikov raznih avstrijskih tvrdk, ki še danes nudijo svojo robo slovenskim trgovcem v nemškem Jeziku. Je res neverjetno, koliko prenese naš sicer zavedni in napredni trgovski stan. A ne bi li bilo umestno, da bi naši ljudje zahtevali oferira-nje v našem jeziku? Koliko naših ljudi bi moglo priti do dobrega kruha če se trda nemška glava res ne more nam privaditi. V Celju poznamo veletrgovca, ki je z napisom na vratih svoje pisarne zabranil vstop agentom iz Jugoslavije, ki ne govore po naše. Mogli bi pa iti še korak dalje; Tudi tujec nc sme tako blizu.
e— Kako bo s cenami pri nas? V sredo zvečer se je vršilo na magistratu posvetovanje za znižanje cen živilom. Seje so se udeležili zastopniki občine, obrtniških zadrug in politične oblasti. Takoj početkom Je bilo jasno, da mesarji in gostilničarji nimajo veselja za znižanje cen, vs!ed česar je moral g. vladni svetnik dr. Žužek ugotoviti, da bo morala oblast cene nasilno regulirati, če ne bi prizadeti obrtniki do nove seje v pondeljek dne 13. julija predlagali času primernih cen. Z ozirom na to, da obrtnik! izjavljajo, da za tak nasilen ukrep ni zakonitega temelja, je razburjenje precejšnje. Vendar pa je gotovo, da se najde primeren način, da se mučna zadeva uredi. Z zadoščenjem beležimo, da so nekateri obrtniki že prej sami od sebe znatno znižali cene.
Iz Trbovelj
t— V zadnjem času se gradi in preureja več hiš v Trbovljah. Tako se bo vršila da» nes občinska kolavdaeija Prelogarjeve hiše, ki jo je preuredil g. Ferenc.
t— Sokolsko druitvo naznanja vsemu članstvu, da »e vrše danes ob 7. zvečer re« dovne vaje, obvezne za vse člane, ker odide društvo jutri, 12. t. m., na okrožni izlet v Radeče. ZbiralUče je ob 12. v Sokolskem domu, nakar je ob pol 1. popoldne odhod na postajo.
t— Izredna kraj. skupščina Bratovske skladnlce. V smislu odbora Generalne di« rekcije v Beogradu z dne 20. junija, št. 5885 oz. odloka Rudarskega glavarstva za Slo venijo v Ljubljani z dne 30. junija St. 1831. se bo vršila jutri 12. t. m. ob 9. dopoldne v čakalnici zapadnega obrata izredna kra» jevna skupščina Bratovskc skladnice s sle« tlečim dnevnim redom: 1. Volitev članov krajevnega upravnega odbora v smislu čL 5
Obleke
najboljše, najcenejše ima v največji izberi
J. Maček
Ljubljana
Aleksandrove 12.
oz. 14. novega pravilnika; 2. Volitev nadzor* atvenega odbora v smislu čl. 7 oz, 14 nove, ga pravilnika; 3. Volitev delegatov za glav. no skupščino po čl. 9 novega pravilnika; 4. Raznoterosti. Po čl. 12. novega pravilnika more biti izvoljen v odbore le tisti delegat, ki uživa vse državljanske pravice, je sod* nijsko neoporečen, zna pisati in citati, ni mlajši od 24 let in je bil pred izvolitvijo naj manj leto dni polnopraven član Bratovskc skladnice. Vsak delegat mora prinesti s se* boj legitimacijo. Rudarsko glavarstvo opozarja ob tej priliki na čl. 34. novega pravil; nika, po katerem bo postopalo, če se do legati ne bodo odzvali pozivu.
t— Sabori so minuli v najlepšem redu, kljub temu, da so bili nekateri fantje za spoznanje okrogli in zato tudi precej raz* igrani. Vtisi bi ostali prav lepi do konca, če jih ne bi malce pokvaril 20Ietni Emerih Martine iz Retij 35, ki je prišel tako pijan pred komisijo, da so ga morali zapreti in je bil šele popoldne, ko se je streznil, predstavljen komisiji.
t— Na včerajšnjem shodu trboveljskega delavstva v Delavskem domu, se je sklenilo, da sc delavstvo ne udeleži jutrišnjih voli* tev v Bratovsko skladnico, dokler se ne bo popravil novi pravilnik in ne bo dosežena pariteta. Danes dopoldne se bo oglasila za; radi tega posebna deputacija pri g. Stergar; ju, šefu Rudarskega glavarstva v Ljubljani, kateremu bo raztolmačila delavske zahteve. Jutrišnje volitve se bodo seveda vkljub to mu vršile.
„H«oian krema" Vam štedi na dveh straneh: prvič, ker se je zelo malo porabi, drugič, ker poveča trpežnost obutve.
Iz Primorja
•	Zaključek šolskega leta na goriških šot lah. Goriški didaktični nadzornik Menon je odredil, da zaključijo vse javne in zaseh* ne ljudske šole letošnje šolsko leto dne 15. julija ob 9. uri dopoldne.
*	Nov slovenski zobozdraimtk v Gorici. Te dni se je vrnil iz tujine, kjer se je spe* cijaliziral za zobozdravnlštvo, bivši zdravnik v Idriji dr. Lambert Mermolja. Odprl bo v kratkem svoj zobozdravniški ambula* torij na Travniku v Gorici.
•	Krvav dvoboj. V Ledinah sc je vršil radi neke deklice med 241etnim Lebanom Iz Tilnika pri Šentviški gori in 27 letnim Obi dotn iz Ledin dvoboj s pestmi. Ko je Obid uvidel, da bo podlegel je potegnil iz žepa nož ter sunil z njim dvakrat svojega na* sprotnika v komolec leve roke. Lebana so prepeljali v goriško bolnico.
•	Občinske volitve na Slapu pri Vlpe\ i. V nedeljo so se vršile na Slapu pri Vipavi občinske volitve, pri katerih so se tamošr.ii prebivalci otresli krutega gerentstva, kate> remu je načeljeval vsem Vipavcem dobro* znani dr. Delpin. Ta zatiralec slovenskega življa je sicer hotel tudi pri volitvah uve* ljaviti svojo voljo, kar pa mu je temeljito izpodletelo, ker so bili izvoljeni v občinski svet samo zavedni možje. Ker pa ti tiiso po godu dr. Delpinu, jih je bivši gerent hotel hitro naslikati za komuniste, kar pa mu tu* di nI uspelo. Volitve so potekle mirno in se jih je udeležilo okoli 50 odst. volilcev.
*	Svilodl na goriškem trgu. V pondeljek je bil zaključen goriški svilodni trg na trgu Sv. Antona. Od otvoritve trga do njega za< tvoritve je bilo stehtanih in prodanih 12.747.40 kg svilodov.
*	Zopet prepoved slovenske veselice. Slo« vensko društvo »Snežnik® v St, Petru na Krasu je dobilo te dni obvestilo od podpre* fekture, da je veselica, ki bi se imela vršiti dne 12. julija v St. Petru na Krasu prepo> vedana. Društvo ima seveda zopet veliko škodo in to tem bolj, ker je krajevna oblast veselico že dovolila.
Rusko Sckolstvo in VITI. vsesokolski zlet
Ruski Sokoli v inozemstvu so se že začeli pripravljati za VIII. vsesokolski zlet. ki se vrši, kakor znano, v juni;u 1926. v Pragi. V krajevnih sokolskih društvih in v ruskih sokolskih centrih Češkoslovaške. Jugoslavije, Zedinjenih držav, Francije in drugih držav, kjer se nahajajo ruski emigranti, je pripravljalno delo v polnem teku. Sokolska društva pridno telovadijo in določaio člane za nastop na vsesokolskem zletu. Na zlet v Prago pride približno 1000 ruskih Sokolov, ki nastopijo kot samostojna skupina s prostimi vajair:'. Vsesokolskega zleta se udeleže ruski Sokoli ne le iz evropskih držav, neco tudi iz Amerike, kjer je več karnato-ruskih sokolskih društev. Ruski Sokol v PraKi je že pričel s pripravljalnim organizatoričnim delom, ker hoče pravočasno poskrbeti za dostojni sprejem gostov iz inozemstva. Pri tem delu mu gre vsestransko na roko ČOS. Tako bo predstoječi vsesokolski zlet ob številni udeležbi vseh slovanskih sokolskih organizacij zopet impozantna manifestacija sokolske misli in slovanske vzajemnosti. Kar se tiče ruskega Sokola, bi bilo želeti, da se ostala slovanska sokolska društva zavzemajo za to številčno. zlasti pa gmotno in moralno dokaj slabo organizacijo, ki se v težkih razmerah sama ne more dvigniti na ono višino, ki bi odgovarjala njenemu Domenu.
Skrivnost Atlantskega
oceana
Dvatisoč let že traja diskusija o bajnem otoku Atlantidi, ki se je baje nahajal pred Herkulovimi vrati torej zapad-no od morske ožine Gibraltar. Znanost dolgo ni hotela verovati, da ie tamkaj v starodavni dobi bil kontinent, ki je pozneje razpadel v skupino otokov ter končno potonil v morju.
Ze starogrški pisatelj Plato je v svojih dialogih »Timaios« in «Kritias» tako točno očrtal to bajno deželo, da njegovih podatkov pač ne moremo smatrati za plod fantazije. Plato pripoveduje o ogromnem otoku v morju zapadno od Gibraltarja, na katerem je prebival bojevit narod, ter o mogočnih kraljih, ki so vladali ta narod. Atlantidi, sporoča Plato, so bili mnogobrojen in hraber narod, ki je polagoma osvojil obrežje Sredozemskega morja in bi bil podjarmil tudi hrabre Grke. če bi, ne bila nastopila naravna katastrofa ter potopila v morju celo Atlantido.
Leta 1657. je učeni jezuit Kircher spretno zagovarjal svojo hipotezo, da so Madeira, Azori in Kanarski otoki zadnji sledovi potonelih otokov. To teorijo potrjuje sedaj tudi znani švedski znanstvenik Berger v svoji publikaciji o najnovejših tozadevnih raziskavanjih. Tla Atlantskega oceana so neravna in hrapava. Srednji njegov del zavzema dolg, črki S podoben greben, ki se razteza od severa proti jugu: omejujeta ga dve dolin', globoki približno 6000 metrov. dočim se nahaja greben na mno gih mestih le kakih 1000 metrov pod površino morja. Greben je v celi svoli dolžini obdan od cele vrste vulkanskih otokov: Tristan da Cunha, Sv. Helena, Asceision. Kanarski otoki, Madeira, Azori, Island in Jan Mayen. Vsi ti otoki s svojimi deloma že ugasnjenimi, deloma še aktivnimi vulkani pričajo za vulkanski značaj notranjosti naše zemlje v celem okolišu podmorskega gorskega grebena. Včasih se v tem ozemlju pojavljajo podmorske naravne katastrofe, katerih učinki kot ogromno v»ovje pogosto dosezaio tudi evropsko obrežje. Višine v srednjem delu Atlantskega oceana so torej nezanesljivo področje zemeljske oble; vulkanski izbruhi in potresi so tamkaj na dnevnem redu.
Znani naravoslovec Germal.i. ki je proučil živalstvo na Azorih. Madeiri, na Kanarskih ni Kapverdskih otokih, je ugotovil, da ima tamkajšn<^ '—'a razločno kontinentalno obeležje. Našel je četo znake, ki kažejo prilagoditev na pustinisko življenje. Tudi geološke plasti na Kanarskih otokih so podobne onim na afrikanskem obrežju ter vsebujejo enake vrste mehkužcev. Iz tega dejstva se sme sklepati, da so ta otočja bila nekoč zvezana z afriškim obrežjem, da pa jih ie ^ozneje ločila kaka potresna katastrofa.
Dejstvo je tudi, da se neka vrsta praproti, adiantum. ko so jo v fosilnem stanju našli .ia Portugalskem, še danes živa nahaja na Kanarskih otokih in Azorih. v Sredozemskem morju ter na naših štirih atlantskih celinah. Ta geogra-fična razdelitev kaže na to, da se je kontinent, ki je obsegal Azore, Madeiro in Kanarske otoke, raztezal 'nekoč tja do Antilov in da je koncem terciiarne dobe nastala precej široka nižava med tem kontinentom in Antili.
Popolnoma se torej vjemajo sklepi, do katerih nas dovajajo zoologija. geologija in oceanografija. Za trdno smemo torei sklepati, da ie v daljni preteklosti. Približno koncem tercij&rne dobe. v resnici eksistirala Atlantida. Dežela se je raztezala tja do srednje Amerike, polagoma pa je razpadla v manjše kose in se ie končno pogreznila v morje. Edini ostanki potonelega sveta so ona štiri atlantska otočja, ki se dvigajo pred afri-kanskim obrežjem. Najdbe na katere so baje naleteli v Angliji, kažejo na to, da ie živel človek že v tercijarni dobi; legenda o Atlantidi se je torej lahko ohranila po tedaniih sodobnikih, ki so preživeli katastrofo.
Morebiti bo narodoznanstvo kdaj moglo tudi dokazati, da so bili Guanhi, pr-
votni prebivalci Kanarskih otokov, ki so bivali tamkai še I. 1402., ko jih je našel normanski pomorščak Jean de Bethen-court, direktni potomci nekdanjih At-lantidov. To bi bil nadalinii in odločujoči dokaz, da ie utemeljena tradicija o nekdanji Atlantidi.
Proces Angerstein
V nadaljnem poteku obravnave ie bil zaslišan kot priča obtožencev brat Maks Angerstein. ki je prisilil morilca k prvemu priznanju.
Priča je govoril predvsem o družinskih razmerah ter ie izjavil, da je umrla babica po materi v umobolnici, dočim je bi! stari oče čudak. Obtoženec je sed. mi otrok. Morilec je večkrat govoril o bolezni svoje žene ter je pogosto obupava!. Sicer pa je bilo pri obtožencu vzgledno družinsko življenje.
Nato so pripeljali obtoženca, ki je rekel svojemu bratu: Ali ne boš pljuni! name« Obtoženec ie bi! navidezno miren. Brat mu ie odgovoril: Ne. tega ne bom storil. Kako si vendar mogel izvršit! tako strašno dejanje? Profesorja Pfeiffer in Spitz, ki sta zdravila obtoženca. sta izjavila, da je Angerstein bolan na pljučah. Zaslišanih je bilo tudi več prič glede obtoženčevih poneverb. Priča Nix je izpovedal, da je Angerstein poneveril v zadnjem polletju okrog 10 tisoč mark. O nadaljnem poteku obravnave bomo poročali.
Eksplozija v filmski tvornici
V tvornici filmov San & Co. v Britzu pri Berlinu se je pripetila v četrtek dopoldne velika eksplozija, ki se je razvila v velik požar.
Komai je dospela požarna bramba na lice mesta, se je pripetila druga, še hujša eksplozija, ki ie takoj povzročila požar v vsej tvornici. Požarna bramba je takoj šla na delo, vendar ni mogla mnogo rešiti. Skladišča in vse pisarne podjetja so večinoma zgorele. Škoda ie velikanska.
Ni še znano, koliko ljudi ie pri eksploziji in požaru ponesrečilo. Zadnje vesti govore o desetih mrtvih, osmih hudo in desetih lahko ranjenih.
Stavke brez konca in kraja
nih organizacij ie sklenila v četrtek, da bo treba začeti energično akcijo, če treba. poseči tudi po stavki, ako ne bi hotela pristati podjetja na zahtevano izboljšanje mezd in na skrajšanje delovnega časa.
To je Ie par primerov, iz katerih se vidijo razmere, v katerih sedaj živimo. So to stvari, pri katerih mnogokrat ni mogoče pomagati. Mnogo je delodajalcev, ki bi svojim nameščencem radi povišali mezde, pa jim pri najboljši volji ne morejo. Mnogo je uvidevnih delav cev, ki pristanejo na znižanje plač. da omogočijo podjetniku nadaljevanje obra ta, ker vedo, da bedo sicer sami na ce sti. ker jih delodajalec ne bo mogel zaposliti. Na drugi strani je pa, kakor vedno, mnogo podjetnikov, ki bi lahko nekoliko zvišali prejemke svojih nameščencev. pa nočeio tega storiti, ker računajo. da delavci ne bodo posegli po skrajnem sredstvu. Je pač vse io slika današnjih slabih časov.
žično vse zapadnofikotske požarne brambe na pomoč. Skupnemu naporu se je posre. čilo uduiiti ogeaj. 2 rte v ni nobenih.
x Prebivalstvo Nemčije znaša po doseda« njih statističnih podatkih na podlagi ljud« skega štetja od 16. junija t. L 625 milijonov brez saarskega ozemlja. Skupno s tem ozem Ijem bi znašalo 63.25 milijonov. Približno to
liko je znašalo koncem 1. 1908. Napram štetju od S. oktobra 1919. znaša prirastek nekaj več nad 5 odst.
X Prebivalsh-o Buenos Airesa, glavnega mesta Argentinijc, šteje po zadnjem ljud« skem štetju 2,310.441 duš in je s tem eno prvih mest na svetu. Še pred par leti je imel Buenos Aires komaj milijon prebivalcev.
Razmere v drž. rudniku v Velenju
Minister dr. Žerjav o drž. rudniku
,r T/V*' » » Ci
Po vsem svetu je nastopila doba mezdnih gibanj in stavk. Je to pač posledica gospodarske krize, ki se opaža povsod. Delavci zahtevajo boliše plače, ki jim jih pa delodajalci nočejo, deloma pa tudi ne morejo ugoditi, ker sto sami v škripcih. Vsled gospodarske krize je vsa produkcija prišla v zastoj, in odpusti so na dnevnem redu. Delavci posegajo Po skrajnem sredstvu, po stavki, da uveljavijo svoje zahteve.
Tako so se, da navedemo samo nekaj primerov, pojavile delne stavke na Ti rolskem, kjer je prišlo do spora med zvezo industrijcev in strokovnimi organizacijami zaradi sklenitve nove kolektivne pogodbe v tekstilni industriji. Od torka dalje počiva delo v Hallu v tvornici Foradcri. k.ier stavka 160 delavcev. V sredo je ustavilo deb 200 delavcev v predilnici Herrburger Rhomberg.
Občni zbor Zveze delavcev nemške stavbne industrije v Berlinu je sklenil v četrtek, da začno njegovi člani stavkati. V petek zjutraj ni šlo na delo 20.000 stavbnih delavcev.
V	sredo zvečer so veletrgovci v Berlinu odklonili sklepe delojemalcev. Soglasno so zato nameščenci sklenili da takoj začno s stavko, ne da bi počakali na nadaljne posredovanje oblastva v sporu.
V	sredo so začeli delavci v tržaškem Stabilimento Tecnico Trlestino mezdno gibanje, kakor smo že poročali.
Pekovski pomočniki v Budimpešti so se postavili na stališče, da ne bodo od 12. julija dalje več delali ob nedeljah. Sklenili so. da začno takoj stavkati, ako bi hoteli delodajalci omejiti obrat ali odgovoriti z izprtjem.
V	Geri v Nemčiji ie net velikih predilnic izprlo v sreelo 4000 delavcev, kei so začeli stavkati preddelavci.
Mednarodna zveza rudarskih strokov-
Najstarejša ženska v Londonu
V Londonu živi 105 let stara gospa Marija Ana Bulien, ki je na svoj rojstni dan povabila k sebi novinarske repor-terje, katerim je po bogati pogostitvi pripovedovala svojo življensko povest. Starka ie razmeroma še močna ter ima izvrsten spomin. Med drugim je povedala:
Lahko rečem, da sem pričela živeti komaj v zadnjih desetletjih. Denar in slava, ki vodita ljudi v katastrofe, sta sovražnika življenja, ki je in mora biti medsebojna ljubezen.
Nato je pripovedovala o svojem življenju. Poročila se je z devetnajstimi leti in ie imela pet sinov in pet hčera. Najmlajša je stara 75 let ter je mati in babica številne družine. Njen zakon ie bi! srečen. Z možem, ki ie umrl pred 54 leti, sta živela v zadovoljstvu in družinski sreči. Bolezni se ne spominja. Pred petimi leti si je zlomila nogo ter je morala v bolnico. Sicer pa je vedno zdrava. V šali ie pripomnila, da išče celo moža. Zadnje čase ie v ubežni hiši, ker nima več nobenih dohodkov. Veči noma je v postelji ter se pridno razgo var.ia s tovarišicami in obiskovalci.
Novinarsko delo smatra za božjo ali pa satansko poslanstvo. Pri slovesu je krepko stisnila 107 reporterjem roke ter jih povabila tudi za prihodnje leto.
'x' Harry Piel ponesrečil. Znani filmski igralec Harry Pi»l se je ponesrečil v sredo dopoldne s svojim avtomobilom na dirka« lišču Arvus. Voz se je prevrnil. Piela so s precejšnjimi poškodbami prepeljali v bol« nišnico.
x Bostonska univerze proti Einsteinu. Bostonski vseučiliški profesorji so sporočili svojim slušateljem, da je proučevanje Ein« steinovih teorij na univerzi prepovedano. VseučiliSka knjižnica ne sme imeti nobene« ga Einsteinovega dela.
x Delna odpra\>a potniških pristojbin za Ameriko. Vlada Zedinjenih držav je skic« nila s Švedsko, Švico in z nekaterimi sred: njeameriškimi državami sporazum glede od« prave potniških pristojbin. Za bolgarske in španske državljane pa veljajo znižane pri/ stojbinc.
x Prozorne stene. Neka francoska druž« ba trdi, da je iznašla aparat, s pomočjo ka« terega se more po načelu rentgenskih žar. kov videti skozi stene in strop. Aparat ho. do baie uporabljali pri stavbno«policijskih pregledih
x Požar v Glasgowu. V mestnem razstav
nem poslopju Krlwin Hali je izbruhnil po. žar, ki se je razširil tudi na sosednjo ccr« kev in mnogo delavskih hiš. Vse te stavbe so uničene. Po poslednjih vesteh je zgorelo sli je sicer poškodovanih najmanj sto hiš Položaj je bil tako resen, da so klicali brez«
Dežne plašča
v cenah znatno nižje, iz nove pošiljke, pristne angleške nudi
Drago Schwab - Ljubljana
Dvorni trg 3, pod Narodno kavarno
G. Courteline:
Vse, kar hočeš
G, Courteline ie eden najboljših modernih francoskih satirikov.
«Dcber dan. dragi. Morda se ti zdi, da sem nekoliko vsiljiv. Prišel sem. da te poprosim za neko uslugo.*
«Zakaj vsiljiv?«
«1. seveda . . .»
«Beži. beži! Stara tovariša, kakor sva midva?... Saj veš, kakšne sem jaz: vse, kar hočeš, pri moji veri!«
«Ti me spravljaš v zadrego.*
«Ti si neumen! . . . Vse, kar hočeš; vendar ti pa povem, če gre za denar, da ti ne morem pomagati.®
»Bodi brez skrbi.«
«Če bi šlo za to. z velikim veseljem; toda glei. plačati sem moral stanovanje. Torei. kaj ne, saj razumeš?«
»Seveda, seveda!«
«Nače!oma pa, kadar boš rabil denar, se nikar ne sramuj. Samo da ne Prideš med terminoma, kadar je treba plačati stanovanje, drugače pa — vse, kar hočeš.«
«Hvala, moj . . .«
«Ni vredno. Kaj si reke!? O, kai pa mislim. Pa menda vendar ne gre za kako žensko?«
»Da in ne.« (Se smehlja pomenljivo.)
Saj se poznamo. Glejte, glejte, glavo si izgubil? Z ženskami na stara leta? In ti si prišel poprosit mene. mene ožen.ic-nega moža in očeta družuie, naj vtaknem svoj nos notri. To 'e pa res prav navadna norost. Zares se čudim, da si tako malo resen v tvojih letih.»
»Prav zares gre za prav resne stvari ki bi ti jih rad povedal.®
»Beži, beži.«
«Nič: beži, beži, kar pravim, pravim.«
»Torej!«
«Je čudna reč, pa ne vem. kako bi besedo Dosadil.*
»Kar posadi jo. Ali sem ti morda na poti?«
»Dobro torei. Vidiš, prišel sem . . .s
^Popolnoma sem ti na razpolago.*
«Priše! sem . . .»
»Žalostno bi bilo. če bi stari tovariši ne mogli računati drug na drugega.*
«To je tudi moje mnenje. Torej, prišel sem te prosit, da bi mi bil za pričo.«
«Za pričo?«
«Da.»
«Ali mi dovoliš? Se li spominjaš na dvoboj Ciboulot?«
»Nikakor ne.»
»Jaz pa se spominjam, jaz. Pri Cibou-lotovem dvoboju so ujele priče po štiri mesece ječe.«
»Kam pa misliš?»
1X1	wc aiutuijo MV111VJJU1VV.J . »rvaiii pa misiis r«
»Dobro. Saj vem. kai bi rad rekel I «Kam mislim? Mislim, da mi nikakor
ni za to, da bi mene kaj takega doletelo. Dragi moj, jas si domišljujem, in mislim, da upravičeno, da sem kar najbolj uslužen in vljuden, toda da bi se dal zapreti v ječo, ki sem oženien in oče otrok, za stvari, ki se me prav nič ne tičejo, to ie druga stvar. S kom se pa biješ pravzaprav?*
«S kom se bijern?«
«Da. s kom se biješ?«
«Jaz se ne bijem. temveč se ženim.«
«0. bravo, potem sem pa slabo razumel. Za pričo pri poroki naj bom, ka.i ne?«
»I. kako pa!»
«To jc seveda druga stvar.«
»Ali sprejmeš?«
»Ne, stari prijatelj. Vsa. kar hočeš, tega pa ne. Tu gre za del odgovornosti, ki je prav gotovo ne morem prevzeti.«
»Ni prav nobene odgovornosti . . .»
»Seveda je! Zakaj čez šest mesecev mj boš prišel pripovedovat da si nesrečen. kakor da bi mi hotel kaj očitati. Lepa hvala.«
•Kako . . . nesrečen?«
»Kako pa. Jaz ne odgovarjam za nič, kako ti bo. ampak zapomni si, da se nazadnje prav nič ne vč, kaj komu že-nitev prinese. Posebno še. če ima kdo tako glavo, kakor jo imaš ti. Sicer pa: vse, kar hočeš.«
(Iz francoščine preložil M. V.)
Na seji Narodne skupščine dne 9. julija je minister za šume in rudnike dr. Zeriav podal na vprašanje posl. Puše-njaka in tovarišev glede delavskih razmer v državnem rudniku v Velenju nastopni odgovor:
V	svojem vprašanju g. poslanci ponavlja« jo zahteve delavcev, ki so jih stavili meseca maja 1924. direkciji rudarskih podjetij v Sa. rajevu, ter zahtevajo odgovor, ali sem pri« pravljen potrebno ukreniti, da se upraviče« nim zahtevam rudarjev ugodi. Na to mo« ram povdarjati, da so se razmere delodajal« cev v obče in posebno pa razmere v velenj« skem rudniku izdatno poslabšale, tako da je letos mnogo težje ugoditi lanskim zahte« vam delavstva, kakor bi to morda bilo lani. V prošlem proračunskem letu so dohodki tega rudnika zaostali za 1,800.000 Din. Vsled težkoč v industriji in vsled nižje kvalitete velenjskega premoga je jako težavno popra viti odjem velenjske produkcije.
V	poedinostih je delavska resolucija od 24. maja 1924. zahtevala, da se v vročini nad 28 stopinj ne dela 10 ur dnevno. V tem oziru odgovarjam, da čl. 92. rudarskega pra vilnika predpisuje zabrano preko 6urnega dela, če znaša vročina 30 stopinj. V Velenju se striktno postopa po tem predpisu. Ista resolucija dalje zahteva izplačilo stanarin* skhi doklad in priznanje deputatov premo* ga po starem plačilnem sistemu, ki je veljal do maja 1. 1924. S 1. junijem 1924. je bila rudarska pogodba za Bosno in Hercegovino razširjena tudi na državne rudnike izven Bosne. Ta pogodba je deloma ugodnejša in deloma manj ugodna za delavstvo. Rudar« ska uprava ni mogla v omenjenih dveh toč. kah dovoliti za Velenje kako izjemo, ker bi jo sicer vsi drugi istotako upravičeno zah« tevali. Vrh tega bi ta ugoditev stala 421.000 Din, kar bi bilo neznosno zlasti za velenjski rudnik, ki jedva životari.
Spomenica od 24. maja 1. 1924. tudi za« hteva, da ne smejo delavci v akordu manj zaslužiti, kakor pa znašajo njihove temeljne plače. Napram temu moram odgovoriti, da so akordi tako odmerjeni, da more vsak delavec pri normalnem delu dobiti kakor dosedaj temeljno plačo in jo tudi izdatno prekoračiti brez posebnega napora. Dokaz temu je dejstvo, da povprečno zasluži ve. lenjski delavec največ med vsemi državni, mi rudniki, kar dokazuje marljivost tega delavstva in da je neumestna zahteva, ki se stavlja.
Spcmcnica nadalje zahteva, naj se delav. cem, ako ni državnega konzuma v Velenju izplačuje diferenca na podlagi dnevnih cen konzumnih društev v Hrastniku, Trbovljah itd. Dalje zahteva preskrbitev cenejše oble. ke in obutve. Državni konzum uvesti v Ve. lenju je nemogoče, ker za to ni prostora. Tudi ni prostorov, ki bi mogli služiti kot skladišča za zaloge obleke in obutve. Veči. na delavstva §e je tudi izrazila proti uved. bi državne aprovizacije. Za izplačilo dife» renče so se do januarja 1. 1925 imele za podlago povprečne cene 13 najuglednejših velenjskih trgovcev, med njimi tudi cene Občega konzumnega društva za Posavje, podružnice v Velenju. Od januarja naprej so bile za podlago cene tržnega urada v Celju, ki so za delavstvo po izkustvu hva« ležnejše kakor n. pr. cene v trboveljskem revirju. Z ozirom na konkurenco trgovskih in obrtniških krogov tudi ni verjetno, da bi nabavljanje obleke in obutve v državni re. žiji bilo za delavstvo povoljnejše.
Sedma točka spomenice zahteva, naj se lidvidira rastoča draginja in da se rudarji vpokojujeio po splošnem delavskem zava. rovanju. V tem ©žiru se mi zatrjuje, da se je večina rudarjev v Sloveniji izjavila za bratovske skladnice, kar je umljivo, ker imajo manjšo režijo kakor pa splošno zava« rovanje. Ostanem pri tem. da bo tudi na« dalje z ozirom na tradicijonalen poseben značaj rudarstva ostalo pri bratovskih skladnicah ker bo tako najbolje preskrblje« no it zavarovanje delavstva rudarskih in to pilniških podjetij, s čemer pa še vedno ni rečeno, da bi ne iskali načina, kako bi splo» šna zavarovalnica z bratovskimi sk!acJnica« mi Bastopala v skupnih zadevah roko v ro* ki v medsebojnem podpiranju,
Osma točk« spomenice zahteva na i se de« lavstvu omogoči praznovanje delavskih praznikov. V tem oziru res ne vem, kaj bi odgovoril gospodom poslancem, ker se mi zdi, da je praznikov šc preveč in to zlasti neprostovoljnih v Velenju. Praznovanju cer kvenih in delavskih praznikov se ne stavi« jo nobene ovire.
Deveta točka zahteva za delavstvo boni« tete, ki jih rudarji vživajo pri Trboveljski nremogokopni družbi. Ekonomsko stanje dr žavnih rudnikov pa izpolnitev te želje nc dovoljuje.
Gg. poslanci nadalje vprašujejo, ako sem voljan podvzeti korake, da se vpokojenim rudarjem v Sloveniji zviša pokojnina kakor v Srbiji. Po pravilniku, ki je bil izdan 1. de« ccmbra 1. 1924.. ima veljati povišanje pokoj, nin za delavce, vpokojene po !. januarju 1. 1925. Res so v Sloveniji z ozirom na fi« nančno stanje njenih bratovskih blagajn za nesorazmerno veliko število starega delav« stva glede izvedbe vpokojitve nastale za. preke, ki bi bile v stanju bratovske blagaj. nc spraviti v velike finančne težkoče. Z vse. mi silami se dela na to, da se prebrodijo te težkoče, ne da bi se pojavilo vprašanje fi« nančnega obstoja bratovskih blagajn. Sicer pa so bile ravno v Velenju izjemoma ure. jene s 15. aprilom t L kljub tem težavam 13 delavcem pokojnine po novem poslov, niku, ker se je pač oziralo na one, ki gredo v pokoj radi bolezni. Kar sc tiče vpokojen« cev iz dobe pred 1. januarjem 1. 1925. uve» ljavlja čl. 131. pravilnika povišanje pokoj.
nju.
nin šele po sklepu glavne skupščine in le iz* jemoma na podlagi dovoljenja bratovske skladnice in pa odobrenja rudarskega oblast va, ako ima skladnica za to svrho potrebna sredstva na razpolago. Tudi to vprašanje, ki je eno najbolj kompliciranih, se po spe« šeno proučuje in se nadejam, da nam bo mogoče izboljšati stanje starih vpokojen« cev s sodelovanjem pokrajinskega pokoj« ninskega sklada delavcev tako, da se najde nekaka srednja pot med nezakrivljenim iz« padom rezerv in interesi nove generacije, ki v današnjih slabih razmerah ne more vzeti na sebe vse posledice valutne deval« vacije.
Na koncu moram povdarjati, da se tru» dim na vso moč za uvedbo ugodnejših tari« fov, za izboljšanje produkcijskih metod, za upeljavo novih instalacij in izvedbo velenj« skega rudnika iz krize, da bi se lažje mo« glo ugoditi upravičenim delavsldm zahte« vam, takim zahtevam, za katere ni treba takih žrtev, da sc delo v Veienju sploh ne ustavi.
Sokol
Razvitje sokolskega prapora na Viču
Z Viča pri Ljubljani nam pišejo:
Pred vrati Ljubljane ob Tržaški cesti stoji viški Sokolski dom kot predstraža naci-jonalne misli, kot središče in žarišče sokolske ideje v najbolj ogroženem ljubljanskem predmestju.
Pred 5 leti so zgradili to sokolsko trdnjavo možje, ki so šli upoštevajoč tedanje viške razmere, neustrašeno na delo, da so dali sokolskemu življu, ki ni imel lastne strehe, dom, v katerem naj sokolska organizacija razvija svoje delo v korist svojega naroda in domovine. Da trud teh mož ni bil zaman je Sokolsko društvo na Viču že ponovno do kazalo s svojimi uspelimi prireditvami in tudi z dejstvom, da je izšlo iz Sokolskega doma na Viču precej zavedne mladine, ki bo v svoji moški dobi trdna in zanesljiva opora sokolske in nacijonalne ideje. Ob 15-let-nem društvenem in 5-letnem obstanku doma razvije viški Sokol v nedeljo dne 12. julija svoj prapor, ki so ga zvezle marljive viške članice.
Dolgo vrsto let Je gojilo viško članstvo željo po lastnem praporu, vendar pa društvene gmotne razmere niso pripuščale, da bi se mogla ta želja uresničiti. Lansko leto pa; se ie zglasil zaveden član - mecen, ki je ponovno sprožil misel o praporu in tudi gmotno položil temelj za realizacijo splošne želje.
Vrše se velike priprave, da bo sokolski praznik na Viču dostojno praznovan in vsa naša sokolska javnost nestrpno čaka trenutka, ko prvič zaplapola tako željno pričakovan simbol naših idej, simbol, ki bo vodil današnje in bodoče sokolske vrste do končne zmage vzvišene sokolske ideje.
V nepregledno vrsto sokolskih praporov bo sprejet v nedeljo nov drug, pod čigar okriljem se bodo zbrali neustrašeni borci sokolske ideje, pod čigar okrilje se bo zatekala naša mladina — naš sokolski naraščaj.
Bodi pozdravljen tisočkrat, Ti bodoči na? vodnik, Ti sveti naš simbol.
»Sokcl I* opozarja bratsko članstvo na nedeljske sokolske prireditve in vabi, da razmerno poseti prireditev pri D. M. v Polju, na Viču, v Planini in Domžalah. Kdor ima kroj v kroju, sicer z znakom. Legitimacijo dobi v pisarni na Taboru. Na Viču zastopa naš odbor podstarosta III. — Zdravo! Odbor.	1460
Ljubljanski Sokol naznanja telovadnemu članstvu, da se prične s pondelikom 13. t. m. redna telovadba na letnem telovadi-šču točno ob pol 7. zvečer. — Prednjački zbor.	1465
Zlet sokolskega obmejnega okrožja v Planino. V nedeljo se vrši zlet sokolskega obmejnega okrožja v Planino in pri tej priliki razvitje prapora planinskega Sokola. Sokol v Planini se ima boriti z rasnimi težkočami, največ pa mu jih delajo Italijani, ki hočejo razkosati že itak razkosano Planino. Vabimo vse brate in sestre ter sokol-stvu naklonjeno občinstvo, da se v čim večjem številu udeleže zleta in razvitja prapora. Vožnja s saveznimi izkaznicami polovična.
Sokolski dom v Raihenburgu se otvor!
v nedeljo, dne 2. avgusta po sledečem sporedu: V soboto zvečer se vrši mirozov godbe domačega gasilnega društva. Med istim gori na Križih velik kres, br. Rainer bo prižiga! krasen umetalni ogenj. Po mirozovu se vrši seja župnih sodnikov in koncert imenovane godbe na slavnostnem prostoru. V nedeljo zjutraj ob pol 6. url budnica, nato sprejem gostov na kolodvoru. Od pol 8. do
11.	ure tekme župnega naraščaja. Ob 11. uri se prične slavnostni sprevod in po istem slavnostna otvoritev Sokolskega doma. Od
12.	ure do pol 2. ure nadaljevanje tekem in skušnje prostih vaj. Ob pol 2. banket odnosno skupen obed. Ob 4. uri popoldne se prične javna telovadba, kateri sledi ljudska veselica. Kdor želi prenočišča ali kdor se želi udeležiti banketa (kuvert 25 Din) r.aj to javi Sokolskemu društvu v Rajhenburgu Na slavnostnem prostoru se bodo dobila tudi dopoldne mrzla in gorka jedila. Pri slav-nostj sodelujejo zagrebške in krške sokolske ianfare, zldiuimoška železniška ter rajhen-burška gasilska godba. Bratska društva se prosijo, da čimprej vrnejo priglasne pole,
Letošnja letina v Bolgariji
Informacijski urad bolgarskega poljedelskega ministrstva je začel izdajati redna tedenska poročila o stanju poljedelstva. Iz dTUgega poročila za teden od 20.—27. junija posnemamo nastopne podatke:
Skoraj povsod se nadaljuje žetev. Srednji pridelek na 1 da (dekar) znaša v berkov-skem okraju: pšenica 100 kg, rž 126, ječmen 90, oves 80 in turščica 120; v Ferdinand-skem okraju: pšenica 120, rž 100, ječmen 150 kg; v svilengradskem okraju pšenica 150, rž 150, ječmen 140 kg; v vidinskem okraju (ožim«a): pšenica 120, rž 130, ječmen 130 kg; v trnovskem okraju: pšenica 130, rž 150 kg. V primeri z lansko letino obeta letošnja v vidinskem okraju povprečni pridelek 130%. Tobak kaže v svilengradskem okraju prav dobro. Pridelek bo znašal na vsajpm dekaru 100 kg. Vinska trta kaže dobro, v nekaterih krajih celo iz-bomo. Tako pričakujejo v berkovskem okraju okrog 800 kg grozdja od vsakega dekarja vinograda. Sadje se razvija dobro. V Ferdtnandskem okrožju pričakujejo od vsakega dekarja 2000 kg sliv in 1500 kg jabolk odnosno hrušk. Stanje travnikov je dobro. Seno je dobre kakovosti. Novi ječmeni se prodaja na trgu po 200—260 levov ha, rž pa po 600 levov.
Škropljenje krompirju
Kar je jetika pri ljudeh, to je plesen pri krompirju. Deluje tiho, skoro neo-paženo, napravljajoč leto za letom veliko gospodarsko škodo. Bolj poznemu naoadu v enem letu, s katerim se okužijo v večji meri gomolji in ki se na količinah pridelka na polju manj občuti sledi v naslednjem letu zgodnji napad, zaradi katerega ovene in porjavi steb-lovje krompirjevice 1 do 2 meseca pred časom prave dozoritve in ki radi tega zmanjša količine pridelka na polju zelo občutno. Brezbrižnost napram krompirjevi plesni je vse obsodbe vredna. Navadno se sliši: če ovene v jeseni krompirjevica predčasno, je letos krompir pač prezgodaj dozorel; če krompir v shrambah čez zimo nenavadno močno gnije, je pač leto bilo bolj mokro; če je krompir v skledi steklast in manj okusen„ bom pač moral za prihodnjo saditev dobiti seme pri sosedu — in tako naprsj.	t
Sredstva: proti krompirjevi plesni so:
1.)	Zdrav« semenje. Zagovarjam mnenje, da sloni trajen napredek kmetijstva le v unjuem odbiranju (selekciji) v naših domačih prilikah prilagcdenega rastlinstva in živalstva. Toda ker pri nas nikdo ne pobija zaenkrat še rastlinskih bolezni, smo prisiljeni nabavljati si semenja v čim večji meri od seme-rtarskih zavodov v tujini, ki so znanstveno na višku. V kali bolna rastlina ne more nikdar nuditi zdravih in obilnih pridelkov. Kjer pa nabava zdravega semenja od drugod morebiti ni mogoča, je treba uvesti razkuževanje semenskega krompirja, o čemer bom govoril ob drugi priliki.
2.)	Osipavan"e krompirja. O prednostih tega mehaniškega sredstva za krompir so mnenja in izkušnje različne. Pridelka osipavanie ne zviša ali ga v suhih letih celo zmanjša, ker izpostavi večje površine zemlje izhlapevanju. Toda 10 do 14 cm debela plast prsti nad najgornejšimi gomolji kromDiria zanesljivo prepreči dostop plesnobnim popkom in trosom od steblovja do gomoljev. Osipanje se mora pa izvršiti smotreno tako, da napravliamo med obema iarkoma vrste krompirja v ostrih grebenih — in ne da se nahaja steblovie krompirjevice v nekaterih višje ležečih jarkih, kakor se to sedaj često opaža: v take jarke odpadajo skoro vsi ples-nobni trosi od listov steblovja, nakar so ob dežju skoro prisiljeni, da v večjem ali manjšem številu dosežejo gomolje.
3.)	Škropljenje z apneno brozgo modre galice ie dandanes v kmetiisko-na-predneiših deželah skoro splošen običaj. Škropi se vsaj enkrat, navadno okrog 1. julija pri zgodnjih in okrog 15. julija pri poznih vrstah krompirja. Nato se običajno škropi še drugič v 1. polovici avgusta pri zgodnjih in v 2. oolo-vici avgusta pri poznih vrstah krompirja. osobito kadar gorko vlažno vreme deluje v prilog hitrega razvoia in širjenja plesni. S škropljenjem ne uničimo plesni in ne ozdravimo bolnih rastlin, marveč ie zaviramo razvoj plesnobe in njen prenos: izvršiti se mora radi tega takoj, ko bolezen opazimo, vsekako pa gotovo, kadar pričenja glavni napad Uporablja se na hs 700 kg (do 1000 kg) I ali 2 odst. raztopine modre galice z apnom za enkratno in 1.400 kg (do 2.000 kg) za dvakratno škropljenje. K. Iversen navaja nastopen uspeh 9 danskih poskusov z različnimi količinami različno močne galične raztopine (številke zaznamujejo povišek donosa na hektar v metrskih stotih):
gomoljev, suhe snovi 700 kg 1 odst. raztopine 51 17 700 kg 2 odst. raztopine 58 20 1400 kg 1 odst. raztopine 60 21 1400 kg 2 odst. raztopine 66 23
Priporoča se torej uporaba 2 odst. galične raztopine, ki se pripravlja takole: V lesenem čebru se raztopi 2 kg modre galice v 2 do 3 litrih vrele vode in doliie nato tolike mrzle vode, da bo v čebru 50 kg raztopine. V drugem čebru razmešaj 2 kg žganega (ali 3 kg ugašenega) apna v fin prah in dolij nato toliko vode. da bo v čebru 50 kg ap-nenega beleža. Belež krepko premešaj in zlij v čeber z galičino raztopino; zmes temeljito premešaj in .vtakni v njo
kos rdečega lakmus-papirja dobi se v vsaki lekarni), ki ga mora zmes pobarvati modro ali pa se primeša še toliko apna, da taka barva na lakmus-papirju nastopi. Apno lahko nadomestimo z navadno pralno sodo (2 in pol kg sode za 2 kg žganega apna), ki je sicer dražja, toda ne maši škropilnice. V obeh primerih je galična raztopina takoj porabna in se mora čimprej porabiti. Škropiti se mora po rastlinah fino razpršena v obliki lahke megle.
Spričo najodličnejše gospodarske važnosti krompirja za prehrano ljudi in živali naj bi kmetijski strokovnjaki posvetili škropljenju krompirja proti plesnim vsaj toliko pažnje, kolikor je posvečajo vinarski strokovnjaki škropljenju trte proti peronosperi. Vino je luk-sus, krompir pa nam vsem neobhodno potrebno vsakdanje živilo.
Anton Pevc.
Valutna reforma v Rumuniji
Rumunski lej je ena tistih valut, ki se stalno bori s težavami in katere razmerje napram dinarju se je v zadnjih letih močno poslabšalo. Kakor v drugih valutno slabih državah se je tudi v Rumuniii začelo resno misliti na to, da bi se dala leju trdnejša podlaga. Tako se je pred kratkim izdal zakon o valutni reformi in o podališaniu privilegija Rumunske narodne banke. Zakon stopi v veljavi 1. januarja 1926.
S tem zakonom naj se romunska valuta postavi zopet na zdravo in stabilno podlago. V to svrho se bosta uredila predvsem likvidacija novčaničnih emisij. izvršenih za državo, kakor tudi povišek kritja novčaničnega obtoka.
Država se obvezuje na podlagi dogovora z Rumunsko narodno banko, da tekom 15 let stvori specijalni fond. ki naj se uporabi za poravnavo emisij. pod-vzetih za državo. Ta likvidacijski fond bodo med drugim tvorili: tretjina dohodkov iz luksuznih pristojbin in bla-govnoprometnega davka, dohodki iz deležev. pripadajočih državi pri netrolej-ski produkciji, dohodki od prodaie zlata iz državnih rudnikov, dohodki iz udeležbe države nri dobičku Rumunske narodne banke itd.
Rumunska narodna banka s svoie strani ne sme izdaiati nikakih novih bankovcev brez osiguranja polovičnega kritja v zlatu, zlatih vrednostih, menicah in rentah, kakor zahtevajo statuti.
Glede stvoritve fonda za nakup zlata so podvzete gotove mere. Dokler ie gotovinska zamenjava novčanic ustavljena. ne sme emisiia Rumunske narodne banke prekoračiti višino emisije, podvzete do 31. decembra 1924.
Nerodna, banka SHS
Stanje 30. junija 1925.
Aktiva (v v milijonih Din: v oklepajih spremembe napram 22. juniju): kovinska podloga 461.7 (—1.4); posojila 1131.5 (— 10.0): račun za odkup kronskih .novčanic 1186.3; račun začasne zamenjave 366.2 (+ 0.2); državni dolg 2966.3; vrednost domen, založenih za izdajanje novčanic 2138.3: saldo raznih računov 695.2 (4- 17.8). Skupno 8945.8.
Pasiva: vplačani del glavnice 280 (+ 0.1): rezervni fo.id 6.2; nnvča niče v obtoku 5644.1 (— 4.8); račun začasne zamenjave 366.2 (+ 0.2); državne teriatve 9.1 (— 23.6); razne obveznosti 679.5 (— 1.1): vrednost založenih državnih domen 2138.3: nadavek za nakimovanie zlata za glavnico in fonde 74.3 (+ 0.3). Skupno S945.S.
Tržna ooročila
Novosadska blagovna borza (10. julija.) Pšenica: baška. 5 vagonov 300; baška, za avgust, 15 vagonov 305; za avgust-sep-tember, 2 vagona 304: za september-okto-ber. 10 vagonov 315. T « r < č i r. a: bp»WcVn. Horava 30 vagonov 175 Tendenca nespremenjena.
Svinjski sejem v Mariboru 10 julija. Dogon 220 svinj, 1 ovca 1 koza. Povprečne cene: prasc! 5 do 6 tednov komad 75—150, 7—9 tednov 137—150. 3—4 mesece 175 - 250 5—7 mesecev 350—425, S—10 mesecev 500 —550, 1 leto 1100 Din, kg žive teže 12— 14.50. kg mrtve teže 15—17.50. koza 225, prodanih 140 svinj.
Dunajska borza za kmetijske prodnkte (9. Julija) Že dva dneva čvrstejše ameriške žitne notice so povzročile nekai prijaznejšo tendenco na dunajskem tržišču. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovnopro-metni davek brez carine: pšenica: domača (nominelno) 51.50 — 52.50, Manitoba III 55.50 — 56. Rosafe 51.50 — 5250: rž: domača 46 — 47: turščica: 31.25 — 32.25.
Dunajski živinski sejem (9. julija.) Oo-veda: Dogon 690 komadov. Od tega ie bilo iz Jugoslavije 114. Napram pondeljku so cene oslabele za 5 do 10 grošev. Promet slab. Notirajo za kg žive teže: voli 1.10 — 170 (do 2), biki 1.15 — 1-50, krave 1 — 1.40, slaba živina 0.55 — 0.90. — Svinje: Dogon 3424 svinj. Napram torku so cene debelim svinjam padle za do 20 in mesnim za 20 do 30 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: debele svinje 2.25 — 2.50. mesne svinje 2 — 2.60.
= Legitimacije trgovskih potnTsov v Južni Srbiji. Trgovska in industrijska zbornica v Skoplju je zaradi številnih zlorab in prevar, ki jih vrše tuji in domači trgovski potniki ter agenti, odnosno ki jih vrše laži-potnik! ali zastopniki nesolidnih firm sklenila. da v bodoče po predpisih svojih pravil izdaia ki overava posebne legitimacije tr-
govskim potnikom in agentom na debelo po vzorcih v južni Srbiji Legitimacije se izdajajo samo na podlagi oblastveno potrjenega pooblastila tvrdke, ki jo zastopajo, ta priporoča pristojne zbornice.
= D. mednarodna avtomobilska, lovska in splošna športna razstava v Zagrebu. Zagreb ški zbor priredi od 8. do 20. septembra svojo II. mednarodno avtomobilsko, lovsko in splošno športno razstavo. Natančnejše informacije o tej prireditvi dobilo interesenti v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
= Za proizvajalce acetonovega olja In drugih kemičnih proizvodov, kakor tekočin za raztapljanje, eteričnih olj itd. se zanima r.eka domača Jugoslovenska trgovinska tvrd ka v Ameriki. Kot taki je pri srcu dobiti gornje proizvode iz naše kraljevine in s tem povzdigniti naš izvoz, kar bi imelo za posledico tudi večji razvoj v naši kemični industriji. Predpogoj za dosego trgovinskih stikov z Ameriko je pred vsemi drugimi vse stranska solidnost v cenah in v blagu. Interesentom, ki bi se event. zanimali za produkcijo in za izvoz gori navedenih kemičnih proizvodov v Ameriko, je natančnejši naslov gori navedene tvrdke v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na razpolago.
= Lesna Industrija proti novi carinski tarifi V Beogradu se bo v prostorih Centrale industrijskih korporacij vršila protestna skupščina zastopnikov lesne industrije proti nekaterim posameznostim nove carinske tarife. Lesni' industrijci izjavljajo, da z novo tarifo niso dovolj zaščiteni njihovi interesi.
= Likvidacija Centro-Trgo banke ni odobrena. Kakor poroča zagrebško časopisje, zagrebško sodišče ni odobrilo likvidacije Centro-Trgo, ki je bila sklenjena na skupščini 20. junija, češ, da od sklicanja do vršitve skupščine nj pretekel zakonski rok 8 dni.
= Turčija povprašuje po našem cementu.
Razne jugoslovenske velike tvornice cementa so v zadnjem času dobile iz Turčije dopise, da javijo pogoje, pod katerimi bi mogle izvažati cement v Turčijo. Zal, da cena našega cementa Turčiji večinoma ne konvenira.
= Znižanje obrestne mere Francoske banke. Francoska banka je znižala menični eskompt od 7 na 6%. Lombardna obrestna mera v višina 8% ostane nespremenjena.
= Za mednarodno svobodno luko Solun. Po vesteh solunskih listov so velesile za to, da se proglasi Solun za mednarodno svobodno luko, ker bi s tem bilo končno rešeno tudi vprašanje jugoslovenske svobodne cone.
= O stabilizaciji nemške marke. Iz Berlina poročajo: Predsednik Nemške državne b?r.ke je ob priliki otvoritve bankine ekspoziture v Kaiserslauternu izjavil, da so vse vesti o novi inflaciji neresnične in da je stabilizacija marke trajna.
Bor^e
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki). Vrednote: 7% posojilo 65—70, Vojna škoda 230—238, Celjska posojilnica (201), Ljubljanska kreditna 225— 265, Merkantilna 101—104, Praštediona 800 —807, Kreditni zavod 175—1S5, Strojne 104 —134, Trbovlje 327—33S. Vevče 100—110, Stavbna družba 165—1S0,	zastavni
lasti Kranjske dež. banke 20—0, 4%% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 20—0. Blago: les: trami, monte. fco meja 0— 330; smrekove in jelove deske, 25, 30 mm fco meja 0—520; smrekovi brzojavni drogi 9 m, 12-13, 10—12 m 13-15, fco meja 275—0; bukova drva 1 m dolžine, fco naklad, postaja, 3 vagoni (20); poljski pridelki: pšcnica Hardwinter n., fco Postojna, trans. 2 vagona 380—400 (380); turščica slavonska par. Vel. Lašče 1 vagon 215-225 (215).
ZAGREB. V efektih je bil promet zopet nekaj živahnejši, predvsem v bančnih vrednotah. Kolikor je prišlo do zaključka v bančnih vrednotah so vsi papirji obdržali svoj tečaj od včeraj, edino Praštediona ie poskočila na 805. Od industrijskih papirjev je porasel Gutmann na 370 in Slavonija od 44 na 47. Vojna škoda per kasa se je trgovala po 235—236 napram 230—231 včeraj. Za ultimo t. m. se ie iskala po 236. Agrarne so bile zaključene po 36 in 7% posojilo po 62.5. — Tečaj dinarja v Curihu je beležil zjutraj neizpremenieno 9.05. Na zagrebški borzi se je poslovalo na bazi 9.01—9.03. Blaga je bilo dovolj, dočim Je bilo povpraševanje precej zmerno. Nekatere devize so oslabele: tako je nazadoval Dunaj na 8.02. Newyoric na 56.9. Skupni devizni promet je znašal okrog 7.3 milijona Din. Notirale so devize: Amsterdam 2269—2299. Dunaj 796.5—808.5. Berlin 1352.5—1367.5. Bukarešta 29 -30, Itali.'a izplačilo 207.6—210.6, London izplačilo 275.55—278.55. Newyork kabel 56.72—57.52. ček 56.54—57.34, Pariz 266.5—271.5, Praga 168.02—170.42. Švica 1103—1113; valute: dolar 55.75—56.55: efekti: bančni: Litorale 50—51, Trgo 8—9 Eskomptna 104—105. Poljodjelska 16—17, Kreditna Zagreb 106—107, Hipo 56—57, Ju-go 98—100, Ljubljanska kreditna 235—250. Obrtna 63—64. Praštediona 800—805, Etno 150—155, Slavenska 69—70, Srpska 130— 131, Narodna 3400—0: industrijski: Cereale 59—60, Dubrovačka 510—520. Sederana 497.5—505, Isis 61—62, Nihag 42-^5, Osječ-ka Ijevaonica 146—155, Gutmann 365—370, Slaveks 135—150 Slavonija 46-47, Trbovlje 320—325, Vagon Osijek 87—90, Vevče 100—105; državni: 7f" posojilo 655. agrarne 36. Vojna škoda 232—236.
BEOGRAD. Devize neizpremenjene napram včeraj, le London in Newyork sta popustila. Ponudba je bila obilnejša kakor povpraševanje, ki je bilo pokrito s strani privatnih bank. Notirale so d e v i z e: Dunaj 801.5—803, Berlin 1353—1358. Budimpešta 800—803.5, Bukarešta 27.25—27.65. Italija 208.3—208.5. London 276.8—277, Newyork 56.8—56.85, Pariz 26S—269, Praga 168.45— 169.5, Švica 1105-1107.
CURIH. Beograd 9.05, Newyork 515.10, London 25.04, Pariz 24.20, Milan 19, Praga 15.25, Budimpešta 0.007250, Bukarešta 2.525, Sofija 3.725, Dunaj 72.55.
TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 68, Živnostenska 312, Assicurazioni Generali 13.390, Riunione Adriatica A 4100, Riunione Adriatica B 4100, Cosulich 335, Dalmazia 340, Libera 540, Lloyd 5680, Oze-ania 186, Tripcovich 445. Dalmazia cement 620, Split cement 472, Krka 415; devize: Beograd 47.70 — 4S.20, Dunaj 380 — 395, Praga 80.50 — 81.50, London 131.70—132.20, Newyork 27 — 27.15, Curih 520 — 530; v a-lute: dinarji 47.25 — 48, 20 zlatih frankov 105 — 108, zlata lira 526.47.
DUNAJ. Beograd 12.47 — 12.51, Berlin 168.805 — 169.405, Budimpešta 99.59—99.99, Bukarešta 3.47 — 3.49, London 34.495 do 34.595. Milan 26.18 — 26.30, Newyork 709.35 do 711.85, Pariz 33.47 — 33.63, Praga 21.025 do 21.195, Varšava 135.85 — 136.35, Curih 137.75 — 138.25; dinarji 12.46 — 12.52.
PRAGA. Beograd 59.50, Dunaj 475.75, Ber lin 804.50, Rim 124.375, Newyork 33.75, Curih 657.
BERLIN. Beograd 7.37, Milan 15.50, Praga 12.428, London 20.39, Newyork 4.195, Curih 81.46.
NEWYORK. (Ob IS.; po našem ob 24.) Beograd 1.76, Italija 3.67, London 4.86 in ena osminka, Svlca 19.42.
rova (S. K. Ufednid, Kariin);
krogla: L. Vencova (Achilles, Brno), Lida in Milka Havličkova (Slavia, Praga);
skok v višino: L. in M. Havličkova, Smc» lova;
skok v daljavo: Smolova, L. Havličkova. Prokeševa (S. S. Tfebič);
štafeta 4 X 60: Olmerova, M. Havličkova, Smolova, Prokeševa.
Šport
Češkoslovaške atletinje v Ljubljani
Kakor znano se vrši danes in jutri na igri« šču S. K. Ilirije damski lahkoatletski miting Češkoslovaška : Jugoslavija in medmestna hazenska tekma Psaga : Ljubljana. Na tem mitingu in pri hazenski tekmi bodo Češko« slovaško zastopale najboljše lahkoatletinje in hazenašice, ki so se z največjim uspehom borile za barve bratskega češkoslovaškega naroda na raznih internacijonalnih mitingih in damskih olimpijadah, kakor v Varšavi, Monte Carlu, Parizu, Londonu itd.
Cehoslovakinjam stojijo danes m jutri nasproti naše mlade, a kvalitativno že zelo dobre lahkoatletinje, ki bodo gostom v vsa* ki disciplini zelo trd oreh. Vsled tega se mora kričakovati, da bo borba silno ostra in da bo občinstvu nudila najlepši športni užitek.
Program je izpopolnjen z nogometno tek mo Ljubljana A. tim: Ljubljana B trm. pri kateri bo naš nogometni podsavez pregledal svoje najboljše moči za postavitev čim moč nejšega moštva, ki nas ima v najkrajšem času reprezentirati v borbi z zagrebško poda savezno reprezentanco za kraljevo darilo, krasen zlat pokal.
Današnji lahkoatletski miting obsega tudi nekaj moških lahkoatletskih točk, kjer naj stopijo najboljši slovenski atleti, kakor dr. Perpar, Valtrič, Deržaj, Orehek, Slapničar in ''mgi.
Prireditve se vrše na igrišču S. K. Ilirija ob vsakem vremenu in se začno obakrat ob 5. popoldne Predprodaia vstopnic danes ves dan in jutri dopoldne pri tvrdki J. Goo rec palača LjuMjanske kreditne banke, in v trafiki Sever, Šelenburgova ulica.
Cene vstopnic: ložni sedeži 25 Din, tri* bunski sedeži 20 Din, navadna stojišča 12 Din, dijaške vstopnice 8 Din; mladinske 5 Din.
Postava JjuMfenske bazenske reprezentance
Postava ljubljanske hazenske reprezen« tance, ki igra v nedeljo proti praški repre« zentanci je sestavljena sledeče: Jermol So« nja (HermesVVider Pavla«Oman Anica, Petan Vida. (vse THrija)*Zupančič Helena, Petrič Marta (obe T. K. D. Atena), Bernik Fanči (Ilirija). Rezerve Cerne Olga, Zanner Frida (obe Atena), Privšek Milena (Her« mes).
Mislimo, da je to naša najjačja postava, ki bo zmožna častno zastopati Ljubljano v boju z reprezentantkami češkoslovaškega hazenskega športa.
Postava praške reprezentance je v glav« nem ista, ki je nastopila v Beogradu proti našemu državnemu timu. Havličkova Lida, Bane rova, Šanvova. Olmerova, Janderova, Trbovceva, Schmidova so imena, ki nam iamčijo, da bomo tudi v Ljubljani videli en krat res prvorazredno hazeno. V splošnem so Cehoslovakinjc fizično jako močne, iz« redno brze, ter se odlikujejo zlasti z veliko odločnostjo pred golom. V tehničnem in taktičnem oziru daleč nadkriljujejo naSi hazenašice. ki bodo imele vsled tega silno težavno staličše, upamo pa. da bodo nado« mestile ta nedostatek z brezprimerno po« žrtvovalnostjo. Tekmo sodi g. Bosner iz Zagreba.
Češkoslovaške atletinje
Pri d išnjem reprezentančnem mitingu v damski lahki atletiki med Jugoslavijo in Češkoslovaško nastopijo naslednje češkoslo« vaške atletinj?:
100 m: Milka Havličkova (Slavia, Praga), Smolova (Mor. Glavija. Brno); disk: Vidlakova (Mor. Slavia), Olme*
M. Vidlakova
ena najodličnejših članic češkoslovaške lah, koatletske reprezei tance, ki nastopi danes in jutri v Ljubljani. Gdč. Vidlakova je sve. tovna rekorderka v metu kopja (800 g) eno> ročno 27.41 m, oberočno 49.29 m.
Tenis-tarnir Hašk : Ilirija
Tenis*sekcija S. K. Ilirije priredi dne 11. in 12. t. m. medklubski teniss turnir s Ha, škom iz Zagreba. Od Haškove tenis*sekcijo so prijavljeni štirje gospodje ter dve dami in sicer gg. Franjo Kacjančič, Fedor Baza« la, Marjan Polič. Vladislav Polič ter ga Hed> da Corak in gdč. Beata Baglama. Temu mo« štvu postavi Ilirija nasproti moštvo, ki ga tvorijo gg. Franjo Golob, Robert Dacar, Milan Kmet, Mircm Blciweis ter gdč. Hilda Kosler in Talči šepetavec. Klasificira se po točkah. Igra vsak gospod enega moštva proti vsakemu gospodu drugega moštva, ena ko dame ter pari in mešani pari. Vsi Ha. škovci, posebno g. Kacjančič, ki je igralec Intemacijonalnega slovesa, so prvovrstni igrači; pa tudi Ilirjani imajo za seboj dober trening, tako da obetajo biti igre zelo na« pete in zanimive. Turnir se vrši na igriščih S. K. Ilirije pod Cekinovim gradom ter se prične v slučaju ugodnega vremena že da« nes (soboto) popoldne ter traja v nedeljo ves dan. Vstopnina za osebo 10 Din.
Službene objave LNP,
Nedeljsko nogometno tekmo reprezentan ce A proti reprezentanci B igrata sledeči moštvi:
T/m A: Škofic«Pleš L, Pleš II«V. Marchiot. ti, Volkar, Bati&Draksier, Klančnik, Zalo. kar, Uršič, Kernc.
Tim B: .Tamnik, Martinak, Buljevid, Er« man, Zemljak«Vončin», Gabrščik, Janoš« Pečnik Štrikberger»Vidmar.
Igralci naj bodo ob 16. uri v garderobi S. K. Ilirije. Vsak naj prinese seboj čevlje in podkoleniee. Drese naj da na razpolago za A moštvo Hermes, za B moštvo Jadran. Podsai-ezni kopetan.
LNP. (službeno). Pozivlje se vse podsa« vezne klube, da prisostvujejo po svojem članstvu sprejemu čehoslovaške damske re« prezentance, ki prispe v Ljubljano danes ob 11. dopoldne.
Službene objave LLAP.
Pozivamo sledeče atlete, da morajo biti točno ob 16.30 uri na igrišču S. K. Ilirije, kjer starta jo v točkah 100 m, 200 m. 5000 m in metu kopja ob priliki damskega lahko« atletskega mitinga Cehoslovaška « Jugosla« vija. Deržaj Edi, Roth, Stepišnik, Orehek, Zupančič Lado (vsi S. K. Ilirija), De Reggi, Slapničar \Veibl, Cimperman, Jančigaj. Er« man Jože, Valtrič, dr. Perpar (vsi ASK. Pri« morje). Proti tistim, ki neopravičeno izosta« nejo se bo postopalo po pravilih JLAS. — Predsednik.
Prihod čehosloi'aških hazenašic in aflc> tinj v Ljubljano. Danes dopoldne ob 11. uri dospejo v Ljubljano najboljše čehoslovaške hazenašice in atletinje, da merijo svoje mo» či z našimi. Poživljam članice vseh ljubljan« skih klubov, da se sprejema v čim večjem številu udeleže.. Dalje prosim vse. posebno one, katerim dopušča čas, da stoje našim sestram Cehoslovakinjam za čas njihovega bivanja v Sloveniji povsod in v vsakem ozi! ru na razpolago, to prrdvsem pri razkazo« vanju mesta in pri izletih v okolico, tako da jim bo bivanje v na«i sredi čim ndob« neje. — Predsednik LHP.
S. K. Slovan gostuje v nedeljo 12. t. m-v Mariboru, kjer igra proti T. S. K. Mer kur. Moštvo S. K. Slovana se odpelje * nedeljo zjutraj ob 7.44. Z ozirom na to tek mo sklicuje S. K. Slovan sestanek za L moštvo in rezervo za danes, soboto ob 8. zve čer v restavraciji hotela Lloyd. — Kapetan
Vremensko poročilo
Ljubljana, 10. julija 1925.
Ljubljana, 306 m nad mcrjjff
Kraj onazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padavine mm
Liubljana . . .	7.	760-5	17-0	brezv.	obl.	47
LjuMjana . . .	14.	761-2	20 8	•	•	
Ljubljana . . .	21.	7631	17*6	*	m	Cez sto
Zagteb ....	7.	7591	21-0		pol. obl.	
Beograd . . .	7.	760 0,	250	brezv.	a	»
Dunaj ....	7.		100			310
Praga ....	7.	761-5		sev. zap.	dež	
Inomost ...	7.					
Solnce vzhaja ob 4*22, zahaja ob 19-48, lun? vzhaia ob 22 54, zahaja ob 9'23. Barometer višji, temperatura višja.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Spremenljivo, malo boljše
En dan na bojnem brodu
Na Jadranu, v juKju.
Dani se. Brod leži v splitski lukl pri-rezan. Na poveljniškem mostu se sprehaja signalni stražar. Njegova dolžnost je paziti na vse strani in javiti, če opazi kaj važnega: signal za brod, približevanje drugega broda, prihod kake osebe na brod in siično. Vse je mirno. Signalni ne vidi ničesar, kar bi trebalo javiti, preganja si dolgčas ln spanec z razmišljanjem:
»ToTej takšno je življenje na brodu. Navdušenje me je gnalo na morje. Po maturi sem se prijavil za sprejem v pomorsko vojno akademijo. Po dolgi, a zanimivi vožnji skoz Hrvatsko, Slavonijo, Bosno, Hercegovino in košček Dalmacije pridem na cilj. Tudi izvem, da nas je k sprejemnemu izpitu poklicanih dvakrat toliko, kakor bo sprejetih. Torej temeljito rešetanje, hujše ko pri maturi.
Najprej nas zdravniška komisija pregleda od vseh strani. Merijo nam velikost, obseg prsi, polnih zraka in praznih, tehtajo nas, natančno preiskujejo vid, sluh, srce. Eno četrtino kandidatov je odklonila zdravniška komisija, drugo četrtino mora »zrušiti« sprejemni izpit. Odklonjenim se vrnejo listine in izda se jim »objava« za pot nazaj domov. Eden prosi, naj mu dajo objavo za vrnitev po morju, če že ne more ostati na morju. Predpisi tega ne dovoljujejo. Nesrečnež se vrača po suhem.
Srečni izvoljenci ostanemo. Ostrižejo nam naše umetniške frizure, okopljemo se in oblečemo mornarske obleke. Komaj se spoznamo, vsi smo več ali manj enald. Na zunaj smo uniformirani, treba še uniformiranja na znotraj. Temu namenu služi »re-krutsld pouk«.
Šest tednov, vsak popoldan, traja ta pouk, podprt s počepanjem, tekanjem, ranim vstajanjem in stičnimi kaznimi za one, ki ne kažejo dovolj talenta.
Predpoldne je šola. Morje, naše ljubljeno morje, vidimo samo od daleč. Polni hrepenenja izprašujemo razrednega ofirija, kdaj začnemo z vajami na morju. »Kmalu, še prekmalu vam bo!« se glasi odgovor. Dočakali smo tudi to in spoznali pomen odgovora svojega razrednega očeta. Nekateri od nas so bili že prej član! veslaških klubov, veslali so v ozkih dolgih športskih čolnih, k! kakor puščice drče po vodi. A naši čolni za veslanje so kakor Noetova barka, širok! In nerodni. In kako težka so vesla! Cez teden dni smo imeli vsi žuljave roke. Spanje tekne. Tudi hrana, čez katero smo v začetku vihal! nosove, postaja boljša. to je. dozdeva se nam boljša, ker smo lačni in ni pare v žepu za pribol.išek.
Nestrpno čakamo konca teoretične šole, da se vkrcamo na šolski brod in zaživimo pravo morsko življenje. Tudi to je prišlo. Zdaj že teden dni plovemo po našem Jadranu ...«
»Koliko je ura?« kliče stražni oficir. »Tri, petdeset,« odgovarja signalni stražar, ki stoji pri »si-zu« (izhod z broda). Ob štirih se menjajo straže. Odrešeni se hitro popnejo v svoje visaljke, da izrabijo še pol urice za spanje. Ob pol petih vstane službeni odred, t. j. on? de! posadke, ki ima danes službo. Pol ure pozneje zatrobi trobentač budnico za vse. Nastane živahno vrvenje. Kakor metuljčki iz bub skačejo mornarji iz vlsaljk. Kdor ni dovolj nagel, temu pomagajo dobri »prijatelji« na tla. Visaljke se pospravijo,
postavijo se mize in klopi, spalnica se izpremeni v jedilnico. Hitro se použije za-jutrek.
Potem na delo! Treba je dvigniti in pritrditi čolne na brod, očistiti palubo, zrahljati in odvezati vrvi, ki vežejo brod, ter pripraviti vse za odhod. »Ali so vsi na brodu?« vpraša prvi oficir. »Kuhar je še v mestu.« Ravnokar prisopiha s svežim kruhom od peka.
Točno ob šestih se da znak »na vez«. Komandant je na svojem mostu, oficirji in mornarji vsak na svojem mestu. »Polaga-no napred, kormilo sasma na levo!« Brod se odmiče od obale, povelja se vrstijo in kmalu plove.no po morski gladini, ki pa ni gladka, ker jo svež borin nekoliko vznemirja.
Posadko tvorijo v glavnem akademiki, k! opravljajo vso službo na brodu: eni na ko-madnem mostu, da se učijo voditi brod, drugi posle navadnih mornarjev. Načelo je: kdor hoče zapovedovati, se mora najprej učiti ubogati. Zato mora vsak bodoči oficir opravljati vsako delo na brodu. Le pri strojih je stalno strojno osobje, a tudi tam morajo akademiki kibicirati. Oni, ki danes nimajo službe, študirajo karte, delajo skice in zabeležujejo vse, kar je važno za navigacijo: imena otokov in polotokov, kanalov in zalivov, rtičev in markantnih vrhov, signalnih postaj, svetilnikov s podatki, kakšna je luč. kako daleč se vidi itd.
»Signalna stanica na desno. Spremite reflektor!« Cela obala je preprežena z optičnimi signalnimi postajami, ki so na otokih in na kopnem po vrhovih in stolpih razvrščene tako, da vsaka vidi prejšnjo in sledečo ter se optični signali lahko dajejo od mej naše obale do izvidske komande. Vsak bojni brod, ki se voz! mimo signalne postaje jo pokliče teT ji javi, kam plove. Tako so v signalni centrali vedno obveščeni, kje se nahajajo posamezni brodovL Komandant broda stilizira poročilo in ga preda signa-listu. Ta kliče postajo z njenim znakom, kmalu se zabliska z vrha, postaja se javlja. Signalist oddaja poročilo, postaja odgovarja z znakom »razumem« ali zahteva ponovitev signala, če ni razumela. Brzojav je oddan, reflektor se zopet izkopča.
Naenkrat se od krme zasliš! glas: »Čo-vek u vodu!« Komandant zapove strojarju. da ustavi stroj. Moštvo, določeno za ta namen, že spušča čoln, v dveh minutah čoln plava, krepke roke vihtijo vesla in krml-lar vodi, kamor mn z broda s signali kažejo pot. Brod še plove naprej vsled vztrajnosti. »Polagano krmom!« Brod se zaustavi in se počasi začne peljati nazaj za rešilnim čolnom. Med tem Je čoln že prispel do ponesrečenca, dvignejo ga v čoln in javljajo na brod: »Covek spašen«. Pa tokrat ni bil človek, ampak rešilni pas, vse je bila samo »vežba za spasavanje«.
čoln prrvesla k brodu, dvignejo ga, na nje govo mesto, brod pa nadaljuje svojo pot.
Zavijemo na desno otoka Zlarin v šibeni-ški kanal In še enkrat na desno v kanal Sv. Antona, ki ima ime po šibeniškem svetniku. V skali se vidi puščavnikov brlog. Ko premagamo zadnji ovinek v soteski, zagledamo pred seboj grad in pod njim mesto Ši-beinik. Na levo od mesta ie velika tvomica karbida, na desno kolodvor, še dalje na desno na polotoku Magdalena v zelenju, lepo poslopje mornariške podoficirske šole.
Mi okrenemo na levo v ozki kanal, ki vodi v Prokljansko jezero. Vse te vode: kanal Sv. Antona, Sibeniški zaliv, Prokljansko Jezero in kanal med zadnjima dvema so pravzaprav spodnji tok reke Krke. Čuti se stTufa reke in voda je manj slana nego prava morska voda.
V Prokljanskem jezeru ob izlivu Krke se vs {dramo. Spuščanje in dviganje sidra spada k najtežjim opravilom na brodu. Vsi oficirji in vsa posadka so pri delu. Komandant sam vodi manever. Že prej je ua karti določil mesto za sidranje. Sidro jc odve-zano, vse je pripravljeno. Stroj za pogon broda je ustavljen, brod vozi čisto počasi. Ko odplove na označeno mesto, zadonl povelje: »Baci sidro«! Težko sidro pljnsne v vodo in potapljajoč se vleče verigo za seboj. Prvi oficir je sklonjen čez ograjo pramca in pozorno zasleduje premikanje verige ter daje znamenja za hitrejše ali počasnejše odmotavanje verige. Mornar meri globino in javlja: »Metara dvadeset i šest, brod vozi napred.« Vožnjo broda spozna po položaju vrvi, s katero meri globino. Komandant zapove: »Polagano krmom!«, da ustavi brod. Sidro je prijelo. Lesen »plova«, ki je z vrvjo privezan na sidro, plava na vodi in kaže, kje leži sidro. Mornar zopet meri, javlja globino in pristavi, da brod stoji. Stroj za pogon broda se postavi na »stoj*., krmilo na sredino in brod se pod vplivom vetra in vodnega toka usmeri, kakor se usmeri veterna zastavica. Trobentač zatrobi »voljno«. Sledi od-moT in kosilo, ki v -n izbomo tekne.. Naporno delo in mor zrak nadomeščata ir. dopolnjujejta kuharievo umetnost.
Po kosilu se spuste vsi čolni v morje, v čolne se vkrca večina oficirjev in vsi akademiki. Na brodu ostaneta za stražo le dva oficirja in navadni mornarji. Čolni pa odrinejo po Krki navzgor mimo starodavnega Skradina, ki je kot rimska naselbina nosil ime Scardona in proti koncu srednjega veka bil sedež škofa. Lahek komandantov sig kaže pot, drugi težji čolni mu slede z naporom, ovira jih tok Krke in povrh še nasprotni veter. Za Skradinom je majhen odmor za veslače. Povzročil ga je pontonski most, ki veže obe obali Krke in spaja severno Dalmacijo s Sibenikom. Vojaška straža odveže dva pontona in napravi vrata za čolne.
čim dalje, tem napornejše je veslanje, tok reke postaja močnejši in močnejši. Nekaterim veslačem se odpirajo žulji, drugi pešajo od slabosti. Odvadili so se, ker zadnjih šest tednov niso nič veslali zaradi intenzivnega dela v šoli. Ko pa zagledamo pred seboj slapove Krke, zapovedujoči oficir v čolnu za čas ukine veslanje, veslači se okrenejo v smeri pramca. Veličastni pogled jih očara, pozabljeni so žulji in utrujenost, s pomlajenimi silami se prejo v vesla, tako da nas motorni čoln, ki vozi izletnike iz Šibenika k istemu cilju, le s težavo prehiti.
Divni so ti slapovi Krke, toda zapuščeni v samotni in težko dostopni ter vsled tega malo znani, kakor toliko drugih prirodnih krasot naše domovine. Ob vznožju slapov je električna centrala, ki daje Šibeniku cc-neno luč (dinar in pol za kilovat). Napis na elektrarn! »SocietS anonima per la utilizza-ziome delle forze idrauliche della Dalmazia« nam pove, da tujec izkorišča naše bogastvo. Nad elektrarno v višin! slapov stoji priprosta kmečka gostilna, nudi skromno okrepčilo za popotnike in daje streho izmučenim oslom nosačem. Da so ti sla-
povi v Švici, stali bi na tem mestu moderni hoteli z garažami za avtomobile.
Vožnja naza.i je bila nekoliko lažja, kar pa nI oviralo, da so se odprli novi žulji. Mazali in masirali so se žu!ji z vrvmi, s katerimi so se dvigali in pritrdili čolni. Dvigne se sidro In brod plove po isti poti nazaj ter dospe v mraku pred šibenik, kjer se prlveže na bovo. Razdelijo se straže za noč. »Slobcdni odred« ima «izlaz» do 10. A nobenega ne zanima večerno življenje v Šibcniku. Kdor nima službe, zleze v vlsalj-ko. »Sir.ii« stopica s trudnimi koraki po palubi, »signalni« na poveljniškem mostu si mane oči, da -nu ne uide kak znak. Oba se z resigniraio zaspanostjo spominjata večerov v akademski spalnici, ko so se v prešerni razposajenosti bombardirali z blazinami in odejami, mesto da bi spali. Zanimivo je življenje na brodu, samo spanja je premalo, spanja!	F. V.
Dopisi
ŽIROVNICA Prireditve tukajšnje podružnice Jugoslovenske Matice nudijo po-setnikom vedno kaj lepega in koristnega, vsled česar se jih vsakdo rad udeleži. Letoš nja prireditev pa bo nekaj posebnega. Poleg običajnega programa, plesa, petja, šaljive pošte itd., se bo vršila tudi tombola s številnimi dragocenimi dobitki, zvečer pa bo veselični prostor bajno razsvetljen. Prlčetck žrebanja ob 4. uri popoldne, tako da se ga morejo udeležiti tudi zunanji obiskovalci, ki imajo zelo ugodne železniške zveze. Veselica se vrši v nedeljo dne 12. julija v znani «Svetinovi» gostilni, ki je le par minut oddaljena od kolodvora. Vabimo zlasti nedeljske izletnike, da se udeleže veselice, ki bo nudila vsakomur obilo zabave in v slučaju sreče, tudi gmotne koristi.
KOROŠKA BELA. Gospod urednik, dovolite tudi meni malo prostora v Vašem listu. Pričakoval sem dan za dnevom, da bo »Jutro« prineslo kako notico o redkem slavlju dne 28. Junija. Ta dan je bilo odlikovanih 12 gasilcev za 25 letno požrtvovalno delo na polju gasilstva. Popoldne se jc zbralo v okrašeni učni sobi šestrazredne osnovne šole domače gasilno društvo in mnogo drugega občinstva z občinskim odborom. Slavlje je otvoril župni načelnik Rus z Bleda s pozdravnim govorom. Za njim je govoril od-likovancem srezki poglavar dr. Tekavčič iz Radovljice. Svoj pomembni patrljotični govor je zaključil s pozdravnim vzklikom NJ. Ve!, kralju Aleksandru. Po državni himni »Bože pravde* je g. poglavar pripel odlikovanja. Končno je govoril tudi še g. župan nakar je bil oficijelni del zaključen. Navzoči so si ogledal! tudi šolsko razstavo deških in ženskih ročnih del ter so se čule o razstavi le laskave besede.
NOVO MESTO. Zadnji čas se je v okolici našega mesta pojavila zopet nova epidemija — griža. Komaj so prenehale ošpice in dušljivi kašelj, nas ogroža v letošnjem letu že tretja nadloga, ki je baje že zahtevala žrtve. Naš skrbni srezki zdravnik se trudi da omeji bolezen in prepreči razširjenje, člo vek ne bi verjel, če ne bi slišal na lastna ušesa, da kritizirajo njegove stroge odredbe ljudje, ki sicer priznavajo v svoji izobrazbi ogromen pomen higijene in zdravstvenih odredb, a dvomijo vseeno o njih uspehih. Komur je pri srcu zdravje naroda, ta bo upošteval zdravnikovo delo in trud
da eden par nogavic z žigom Ia znamko (rdečo, modro ali zlato) «34 vil'
f,ključ"
iraja kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice brez žiga .ključ" so ponarejene.
zlasti ob času razširjenja epidemij, mu pri ljudstvu utrjeval zaupanje in priporočal hi-gijenske odredbe, ki so edino sredstvo za odvrnitev epidemičnih bolezni.
BOŠTANJ OB SAVI. Dne 14. junija ie priredila naša osnovna šola gledališko predstavo, trodejanko »Povodni mož». Udeležba ni bila nič kaj zadovoljiva. Tej primerni so bili tudi dohodki. Prisrčno zahvalo pa izrekamo vsem preplačnikom. saj gre ves čisti dobiček, 300 Din, za nabavo knjig šolarski knjižnici. — Naslednjo nedeljo dne 21. junija smo pa imeli cerkven koncert pod vodstvom g. kateheta Sedeja. Udeležba za naše razmere povoljna. Kljub nizki vstopnin: je znašal čisti dobiček okoli 2500 Din. Ljudje so bili s prireditvijo vobče prav zadovoljni. — Tudi naši Ložani — upamo, da bodo tudi res kmalu naši občani — se pridno gibljejo. Ustanoviti nameravajo gasilno društvo. Ker pa potrebuje tako društvo v prvi vrsti denarja, so si brihtni Ložani znali pomagat!. Po inicijativi g. R. Trapečarja so sklenili uprizoriti na Logu Finžgarjevo «Verigo». Za novince pač težka igra! A pridni igralci so se pod vodstvom g. Trapečarja tako dobro naučili in tako naravno igrali, da so povsem zadovoljili gledalce. Želimo le to, da bi nas čimpreje zopet iznenadili s siično prireditvijo.
ORMOŽ. Ob priliki svoje turneje po Prek tnurju priredi »Slovenski kvartet- iz Ljubljane v nedeljo dne 12. julija ob 8. uri zvečer pevski koncert v telovadnici tukajšnje mestne šole. Po laskavih ocenah, ki smo Jih čitali ob priliki raznih nastopov tega kvarteta in po njegovem slovesu sodeč, smo uverjeni, da bo nedeljska prireditev nudila občinstvu prvovrsten glasben užitek. Zato opozarjamo na to važno kulturno prireditev, katere vodstvo Je prevzela tukajšnja Čitalnica.
Opozorilo!
Zgodilo sc je, da so neupravičene osebe nabirale naročnino za "Biografski leksikon«, ne da bi bile za to pooblaščene in ne da bi inkasirano naročnino oddale.
Zato opozarjamo, da ni nihče upravičen brez posebnega pooblastila zastopati podpi* sano založništvo, zlasti nc inkasirati naroč« nino. ki se plačuje le Zadružni gospodarski banki v Ljubljani ali od te izrecno poohla« ščeni osebi. Prosimo, da sc nam naznanijo poizkusi zlorabe.
Založništvo 'Slov. biografskega leksikona
Izdajatelj in lastnik: Konzorcij rjutra* Odgovorni urednik: Andrej Režem Tisk sNarodne tiskarne* v Ljubljani
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—>
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. Najmanjši znesek Din !<)•—*
Slike za legitimacije
Izdeluje najhitreje fotograf H a g o n H I B S E B, Ljubljana. Vaivazorjev trg. 168
Mizarsko delavnico
vsem inventarjem, lepo in dobro vpeljano, prodam vsled selitve. Potreben kapital 10 (100 Din. Naslov v upravi «Jutra».	16017
Dijakinja
ž?li dajati inštrukcije. — Beslov pove nrrava «Jntra» 15945
Slikar, pomočnike
sprejme Franc Zoro na Ambroževem trpi štev. 9.
13977
Vajenca
2 nekaj razredi meščanske ali srednje šole. iz dobre rodbine, zdravega, ki bi imel veselje do mannfakt. "roke, sprejme tvrdka Franc Crobath, d. z o. z. r Kranja, kjer se zamore osebno predstaviti. 16027
Korespondenta
tir.ožnega srbohrvatskesra in nemškega jezika (izvežban
tt»no<rran. se i 8 ž e proti ^ohri plaži za večje podjetje v Zagreba. Ponudbe i« nasloviti na tvrdko Dra-?o Schwab v Ljubljani.
13987
Vajenec
PoStenih staršev. se sprej-v manufakturno in kon-kkeijsko trgovino. Naslov ' upravi »Jutra>. 18049
Več čevljarskih
pomočnikov
za fino šivano in zbito de-sprojmo takoj Kralj Krtkov
Prodajalka
mešane stroke, se sprejme. Prednost imajo one, ki so zmožne samostojno voditi trgovino. — Ponudbe poo »C 7915» na npr. »Jutra«. V ponndbi je navesti vse osebne podatke, predvsem dosedanje službe in Se zamore položiti kavcijo
160S5
Trgovski pomočnik
IS let star. vešg slovenščine. srbohrvaščine in nemščine, izvežban v Špecerijski. mar.ufakturni in že-lezninski stroki, išče službe v kaki večji trgovini in sicer najraje v kakem mesto. — Dopise na naslov: F. K o e m a n, firma Hof-bauer, Hrastnik. 15889
Gospodična
vsestransko izobražena — zmožr.-i tndi vseh pisarn, del, ki bi v prostih urah pomagala tndi pri gospo-danjstvu, išče mesta pri otrokih. Gre tndi začasno. Ponudbe na npravo »Jutm« pod inačko »Skromna 7794» 15711
Trgovski pomočnik
v.-rziran v vseh panogah, starejša in zanesljiva moč, želi spremeniti službo. Znana mn je vsa Kranjska ia Štajerska Cenj. ponudbe na npr. »Jutra» pod šifro »Zanesljiv in agi-len.»	I
2ftletna gospodična
trgovsko naobražena, ki je zmožna sama voditi trgovino. želi priti v špecerijske ali mešano trgovino, kot prva moč. Cenjene ponudbe ped šifro »Zanesljiva 7903» na unr. »Jutra*.
15057
Lesni strokovnjak
s strokovno izobrazbo in daljšo prakso pri velikem industrijskem podjetju, išče službo pri lesni industriji ali gozdnem veleposestvu. Cenjene ponudbe n» urravo »Jotiaa pod »Bter. 7SS4».
15995
Zakonski par
brez otrok, išče mesto hišnika. najraje v mestu aH v bližini. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe na naslov: J. Mikelj. Ulica na grad št. 3.	1602S
Trgovski poir.r^nik
vsestransko dober strokovnjak, pošten in zanesljiv, sprejme pod zelo ngodnimi pogoji vsako primerno službo. Dopise na upravo »Jutra« pod značko »Po-Krvovalen 7899». 16051
Zobotehničarka
spretna, z dolgo prakso, veSča tndi asistiranja. išče za takoj službo. Ponudbe na npr. »Jutra* pod šifro »Zobotehničarka 7914».
160S8
Primerne službe
v bančnem, trgovskem aH
indnstr. podjetja, iščem. Ponudbe na upravo »Jutra» pod »C. S. 7925». 16075
Natakarica
želi premeniti mesto, najraje v bližino glavnega aH drž. kolodvora. — Ponudbe pod značko »Srretna 7830» 16071
Vrtne stole
prodaja najcenejše R o ž -mase 4 K o m p.. Ljubljana, Mirje i.	295
Čevlje na obroke
dobite proti jamstvu pn tvrdki M. Trebar, Ljubljana Sv. Petra ceata 6. 15S85
Ugodno se proda:
dobro ohranjena rdeča plišasta zofa, dvoje telovadnih hlač in majic, gumaste nogavice za bolne noge, rjavi nizki čevlji št. S7 in prave
Br*
galo
um.
15859
Biljard
še malo rabljen, se takoj proda. Naalov pove oprava <jBtra».	15721
Hrastovo spalnico
masivno, prodam ta 4t00 Din. Naslov pove oprava »Jutra*.	16044
Foto-Kodak
13 X 18, proda »Posredovalec«, Sv. Petra c. 2.1/1.
36034
Raznovrstnega srebrnega
starega denarja
(okroglo 3 kg) prodam na vago zelo ugodno. Naslov v upravi <Jutra>. 15900
Poceni se proda:
nov voz. lepa prsna oprema in par lepih konj. — Naslov pove uprava »Jutra« 16018
Motorno kolo
2 cilind., 5 P. S., v najboljšem stanja, se ugodno proda. Naslov pove upruva »Jutra«.	15962
Pohištvo
poceni prodam radi odpo-tovanja. Naslov v opravi »Jutra«.	15996
Lovski voz
(kočirvagea) za vprego 1 ali 2 konj, popolnoma nov, se zelo ugodno proda. — Anton Kovačlč, Tržaška o.
št. 35.
15993
Za stare dame
prodam obleke, revijo »Gartenlanbe*, staro pohištvo. perilo in razne stare stvari. Za zbiratelje starin imam telo stare knjige in nekaj pohištva. — Ogled vsak dan od 1.—6. ure pop. v Mostah, inten-dansko skladišče 27, I. n.
16077
Dirkalno kolo
se proda. — Naslov pove oprava »Jutra». 16040
Prazne steklenice «OdoI»
k o p s j e drogerija Anton Kane, sinova. Židovska ul št. 1	179
Trg. h!ša v Ptuju
tu prometnem kraju, eno-nadstropnn. obsegajoča še 4 stanovanja, od kojih se ero lahko takoj zasede, s« po zelo nizki eer.i proda. Trgovski lokal iu akladišča so prosta. Več pove Jcško Faradin v Ptnjn. Prevzame se lahko tudi hipotekama tiriatev na račun kupnine. Plačilni pogoji so ugodni.
15988
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje, itirih sob in pritiklin, z vsem komforten, se odda s 1.
avpistom v novi palači v sredini mesta. Lega mirna. Cenjene ponudbe pod šifro »Največji komfort 33» na upravo »Jutra«. 15926
Polhove kože
in vse druge, kupuje vedno D Z d r a v i č. Llubljana. Florijanska ulica štev. 9.
254
Za elektriziranje
ozir. za električno masažo priprost aparat, se kupi. Ponudbe na upravo »Jutra« DOd »Ma»ala».	16060
.Mahagoni spalnica
popolnoma nova, se proda ta 3500 Din. — Nekinda, Novi Vodmat — Društvena oliM.	15994
Športni voz
dobro ohranjen, tudi za letati, se proda. Naslov v upravi »Jutra».	16070
Hitite
dokler je zaloca. Platneni čevlji bodo kmalu pošli! — Damaki vseh barv po 90 Din, tenis po 1S0 Dfn. ševro in boke po 195 Din, moški boka limi ia smeri-kanski po 220 Din. otroški usnjati po 30 Din. svilene nogavice po 32 Diu. flor po 26 Din — samo pri «Va!ka», Ljubljana, Krekov trg 10.	140«7
Kupi se 1 večja in 1 manjša dobro ohranjena
perzijska preproga
Ponndba z navedbo cene in velikosti, kakor tudi po možnosti točen opis preproge je poslati po.J značko »Preproga* na upr. «Jntra» 15076

Parcela
na najlepšem, prometnen prostoru v Sp. Siski. se proda. Naslov pove uprava »Jutra«.	13999
Vila
s velikim vrtom, tranzitno
kletjo, skladišči in hlevom, v najlepši le-i Ljubljane, tik ob meptni meji, se j:ii.o ugodno prod^—- Ponudbe pod »A. B. 7877» na upr. »Jutra«.	15972
Dve prazni sobi
s kopalnico, ali kompletno majhno stanovanje, se išče v centra mesta v novi al! stari hiši. proti najboljšemu plačilu. Ponudbe pod značko »Samec« na upravo »Jutra»	15299
Stanovanje
oddam ali zamenjam na
Sv. Petra cesti Stev. 23/1.
16090
2 sobi s kuhinjo
in pritiklinatni, električno razsvetljavo ter posebnim vhodom, se išče proti plačilu za 1 leto napr«i. — Ponudbe na opravo »Jutra* pod »Lepo stanovanje 7K17« 16015
Opremljena soba
(mesečna) s posebnim vhodom in električno razsvetljavo. v bližini glavnega kolodvora, se takoj odda. Ponudbe na upravo »Jntra* pod tnačko «F. Z. 787«>.
' 15973
Lepo stanovanje
zračnn. se odda z v«emi pritiklmami v okolici mesta Ponudlie na upravo »Jutra* pod značko »Lepo stpuova-
njo 7873*.	159G6
Opremljena soba
s posebnim vhodom, se ii-(e Cenjene ponudbe na upr. »Jutra» pod »Cisto 7901*.
16055
Sostanovalec
z zajtrkom in večerjo, se sprejme Naslov pove upr. »Jutra*.	16033
Odda se soba
s posebnim vlodom boljšemu gospodu s 15. julijem Naslov povo uprava »Jutra* 16046
Opremljeno sobo
v sredini mesta, e popolno
oskrbo, event. brez iste, iščem za staro damo. — Plača se kulantno po dogovoru. Povudb« na poštni predal 5, Ljubljana. 160S5
Stanovanje
2—sob, s kopalnico, kuhinjo in ostalim! prltikli-nami. v novi hiši, se išče nujno, za samo dve osebi. Ponudbe na »pravo »Jutra* pod < Solnčni lega 7895».
15999
Na stanovanje
se sirejme gospod po zmerni eeni. Naslov pove oprava «Jutra». 15919
Stanovanje s hrano
se odda. Naslov ▼ upravi »Jutra*.	13974
Sobo
lepo opremljeno, z 2 posteljama in souporabo kuhinje, oddam za jslii, avgust in »eptetnber. Naslov pove oprava »Jntra*. 15976
Gospodična
ftče pratno sobo za takoj. Pismene ponudbe na npr. <Jutra» pod »Takoj 7*Sfc..
11992
Lepa. zračna soba
se odda« 1. avgostom.
Schweiger Gora pora siTT. levo.	13981
Lepa soba
z električno razsvetljavo, se odda v Gosposki n!i<*i St. 10/1.	15993
Delavnica ali klet
se odda na Celovški cesti št. 41.	13928
Trgovski lokal
manjši, na prometnem kra
i a v Ljubljani, vzamem ta-;oj ▼ najem. Ponadbe pod «3t. 500» na upr. «Jutra*.
15763
Lokal
Odda se en del lokala na zelo promenem jToetoru in
s separatnim vhodom, ev. z uporabo telefona, v pod-tiajem. Ponudbe pod šifro »Lokal 247» na upravništvo »Jutra*.	13903
Lepa trgovina
v sredini mesta, se odda s 1. avgustom. Kje, pove uprava »Jutra*.	15951
Gostilno
v Ljubljani ali v okolici, vzamem v naj»m aH na
račun. Založim tudi veliko kavcijo. Pi.-mcne ponudbe pod »St. 7879«. 15968
Sobo
priprosto opremljeno, s sebnim vhodom — na Sv. Petra cesti ali nje bližini, išče za stalno • 1. ali 15. avgostom. soliden gospod. Naslov: Marijin trg. trafika.	15970
Zamenja
e* lepo etanovanje 2 »ob, kuhinje in pritiklin v Sp. Riški. za vsaj ravno tako valiko, mirno, na kraj« ali bliiu Ljubljane. — Ponudbe pod »TuskuTum* na upravo »Jutra*. — Ponudbe z nagrado, Imajo seveda prednost.	16058
Mnihno stanovanje
v St. Vidu. Medvodah ali
Manjši trg. lokal
se takoj odda na Poljanski cesti 27. Oirleda In informira 6e lahko samo med 2.—S. uro popoldne. 16066
Za delavnico
iščem prostor kje v mestu. Popravila in prezidave it-vršim sam. — Ponudbe na upravo »Jatra* pod značko »Mirna obrt 7925*. 16<"i78
30 % obresti
plačam onemu, ki mi posodi 10—».000 Din za dobo 6 neserev. Garancija po dogovoru Ponudbe na upravo »Jutra* pod iifro »Dobre obresti 7S53».
15920
Družabnika
tudi nestrokovnjaka, ki ima v mestu loka!, išče meha-ničar ■ popolnoma urejeno delavnico za popravo avtomobilov in drugih vozil. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Primeren lokal* na upravo »Jutra«. 16009
Skolji Loki. te išče.
Cen
ponudbe pod »Dobro plačano 7911* na upr. »Jutra*.
16062
«1899»
Protin. dvignite pismo.
16985
Trgovec
«mpatiS--n. star 23 let. dobro vpeljano trgovino v indu>trijskem krajo — želi poročiti gotpodifno, ki je trgovsko naobražena. Do-nise z navedbo premoŽenja. •Je mogoče s sliko, pod Šifro »Lasten lokal 790" na opravo »Jutra*. 16045
Violino
celo. skoraj novo, p r n d a Kocjančič. Mestni trg S III.
13736
Kitaro
dobro ohranjeno, k >1 p i in. Ponudbe na upravo »Jntra* ;«d »Dober plačnik 79119».
'003®
3 psički
volčje nasm*. sc oddajo Cesta na Loko 5, pristava. Trnovski okraj. 16042
Zavitek blaga
se je izgubil na trgu dne 9. julija 1925. Pošten najditelj naj ga odda pri Kadovanu, Gradišče 11.
10039
Egiptovski grafolog
preišče vsakemu profln.t in bodočnost. Hotel Llcvd.
16020
iMirna gospodična
i£ce dijetarno opoldan.-ko hrano v bližini južn. kolodvora. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod anačko »Mirna 7861».	1594«
Delavnica
se odda v najem. Istotasn se sprejme učenka za trgovino. Naslov pove uprava •Jutra«.	1597»
Priporoča se staroznam
gostilna «Bole»
v Krsnlkov! ulici štev. S
kjer so točijo najboljša dalmatinska in štajerska vina ter vedno svežo pivo. Postrežba z raznimi JediK. — Poslovodja T. Taljevic.
16072
Gospodinje!
Za ukuhavauje je znamki «Weck» najboljša.
»FRUKTUS., Ljubljana
Krekov trg 10.	136S5
Kjllml:
• r

NAPISAL
DR. FRANCE VEBER,
VSEUČIL ŠCNI profesor KNJIGA STIKE DIHURJEV 65 — BREZ POSTHIKE
NAROČA SE V KNJIGARNI
TISKOVNE ZADRUGE
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA UL 54,
NASPROTI CI.AVVF. POŠTF

James Oliver Curvvood:	4	33
Onstran pragozda
In tako je zdaj, ko ga je opazila, kako zapuščen leži nekoliko na strani, Nada pritekla k njemu in skupaj sta šla v gosti gaj. Pik je veselo lajal, Nada pa ni niti glave okrenila k Rogerju in o. Janu.
aGrešil sem,» je priznal o. Jan ponižno Rogerju; «grešil sem, ker sem zbudil v nji željo, da bi pobegnili ž njo tja doli na jug. Zdaj vam ne bo dala miru, skušnjavka. 2enska je in trdno veruje, da se mora le 2olti ptički zahvaliti, da vas ima.»
•Tudi jaz verujem,« je rekel Roger, zroč za Nado.
«A storite bolje, ako ostanete tu. Bog je hotel, da sledi kazni srečal®
Teško bi se je odrekel zdaj, oče. Da bi le Breault še nekoliko počakal! A bliža se — že zdaj —»
Počasi je odhajal k jelkam — kamor je Nada izginila s Pikom.
O. Jan pa je zrl za njim m slab usmev se mu je pojavil na ustnicah, ko je bil zdaj sam. V svojem srcu je vedel, da je strahom petijik, izdajalec svojih lastnih besed...
Toda njegovo mirno in smehljajoče se obličje ni izdajalo ničesar, ko sta se čez uro Nada in Roger vrnila v hišo, s polnim naročjem rdeče trte in zgodnjih cvetlic. Nadina lica so rdela kakor ti cvetovi in oči so ji bile modre kakor vijolice, ki jih je imela na prsih.
Samo Pik je videl tajnostno reč, ki se je zgodila zgodaj zarana. Bil je z Nado v njeni sobi. In bila je zopet nekdanja Nada, ki je pestovala njegovo kosmato glavo v svojem naročju ter mu šepetala razburjeno, kakor v bivših dneh.
In naenkrat se mu je pojavil poseben spomin na neko culo, kajti čisto tiho je Nada zložila na mizo več reči, jih povezala v culo in jo skrila pod posteljo prav tako, kakor je nekdaj skrila tako culo v smrekovem gozdičku pod Craggovim hrbtom ...
O. Jan je odšel zgodaj v postelj in je mislil na Breaulta. Postaja Hudsonskega zaliva je bila le dvanajst milj odtod in Breault se gotovo ustavi ondi prej, nego bi iskal svojo žrtev od koče do koče.
Tako se je zgodilo, da je o. Jan kmalu po polnoči vstal in pri svitu svečke napisal Nadi listek, da ima tega dne opravka na postaji, ter je, ne da bi zbudil koga. na vse zgodaj odšel z doma.
Nada je prečitala listek Rogerju,ko sta sedela skupaj pri zajtrku.
«Tako odhaja često,» je Nada pojasnjevala. «Rad ima pragozd ponoči — v mesečini.»
«Nocoj ni svetil mesec,» je dejal Roger.
«Da —»
«In ko je o. Jan odhaial, ie bilo nebo oblačno in bila je tema.»
«Mar si ga slišal odhajati?«
«Da, in videl sem ga. Imel je skrbi poln obraz, ko je pri
Prvorazredni moderni brzopise!ni sfrof
Vrhunec
fine mehanike
Ho-jaln? čevlji Din 28-
d. kopnim frirot nd Dir 55'-d. kop. fricot s krilom sd Cin 115'-
Ka^alsi! pSaščl za gospode, dame in otroke, najnovejši vzorci.
Najnižje cene! Vse kopalne potrebščine ! Predno kuoite, oglejte si zalogo pri
svečki pisal ta listek^o
«Kaj hočeš reči s tem, Roger?«
•Moja draga ženka, reči hočem, da hiti o. Jan zdajle na postajo, ker želi kaj zvedeti o Breaultu, ako je mogoče. V globini svojega srca želi, da se ravnava po nasvetu Žolte ptičke prav do konca. Kajti uverjen je, da ve, kaj je Zolta ptička menila s tistim krajem na oni strani. To je veliki, veliki svet tam za temi pragozdi, svet tako velik, da dospeva, če treba, tudi na deset tisoč milj daleč od jezdne policije. In prav ta misel ga je gnala, da je šel gledat na postajo po Breaultu.«
Objela ga je okoli vratu in rekla hrepeneče:
aRoger, svojo culo imam že skupaj. Pripravila sem si jo ponoči pod posteljo.«
«In ti bi šla z menoj — kamorkoli?«
«Da, kamorkoli.«
«Do konca sveta?«
Prikimala je.
«In bi ostavila tudi o. Jana?«
«Da, zate. Mislim pa, da pride o. Jan kdaj za nama.» Pogladila mu je obraz. «Gotovo so tam tudi pragozdi, veliki, krasni pragozdi.«
«Ali pustinja, kjer bi naju nikdar nikoli ne mogel najti,« se je srečen zasmejal.
«Kjerkoli — samo da je s teboj.«
«Pa pojdiva torej,« je dejal, trudeč se govoriti mimo vzlic vsej radosti, ki ga je navdajala. In skoraj hladno je dodal: «Toda to pomenja, Nada. da se hočeš odpovedati vsega, kar imaš rada. teh gozdov tu, o. Jana, Žolte ptičke, Solčnega oblaka —«
«Imam samo en sen.« ga je prekinila.
«In pet let mine hitro,« je nadaljeval. «Morda bi to ne bilo najhujše in potem bi bila vsa dežela, vsa zemlja, ki jo imava tako rada, tudi nama svobodna in odprta za vselej. Rad ostanem tukaj in prestanem kazen, da bova srečnejša potem, Nada.«
«Kamorkoli me odvedeš, Roger. bom najbolj srečna žena na svetu.«
«Žena,» se je nasmehnil. «In vendar ostaneš vedno dekletce izpod Craggovega hrbta,« je vzkliknil strastno ter jo stisnil k sebi. «Rajši bi izgubil življenje, Nada. nego tisto dekletce — tisto dekelce s plapolajočimi lasmi in pegami po rdečih jagodah na nosu, tisto punčko, ki je verjelo možu v mesecu. Oboževal jo bom večno kakor boginjo, ki je prišla k meni sem doli odnekod z nebes!«
Ves dan sta čakala, da se vrne o. Jan in Roger je videl čim dalje jasneje, kolik čudež se je zgodil ž njo in ž njim. Nada ni bila več malo, nesamostalno bitje, ki ga je imela rada, ker je velik in silen; on, Roger sam nasprotno pa je začel podlegati njenemu mirnemu in zdravemu razsodku ter je črpal iz njene ljubezni nove sile in nove radosti srca. Zroč na njene mehke baršunaste kite, ki se jih je tako ženski priredila na svoji glavi, je rekel:
«Ako imaš lase tako, si moja Margareta Anžuška, — ako pa
jih imaš drugače, si moja m slu Nada izpod Craggovega hrbta. In jaz — jaz resnično ne vem. zakaj je Bog do mene tako miloetiv.«
In tega dne se je tudi Pik trudil po pasje analizirati to pre-membo. Dotik Nadine roke ga je še vedno elektriziral kakor poprej, in vendar je čutil razloček. Njen glas je bil še milejši m slajši, kadar je pritiskala svoj obraz k njegovi kosmati glavi in je govorila ž njim; vendar je pogrešal v njem nečesa: njenega otro> škega kameradstva k njemu.
Vzlic temu jo je začel zopet oboževati, a viharneje, nego je kdaj ljubil bivšo Nado. Zdaj se je zadovoljil s tem, da je mogel ležati, dotikajoč se z nosom njenih nog ali njene obleke; ko pa je po zapadu solnca zgodaj zvečer odšla v svojo izbo ter je nato prišla s kodri, razpuščenimi ji preko ramen in prsi kakor mrak, je plesal okoli nje. veselo lajajoč in ona ga je nagradila z divjim tekom po planoti.
Zašopljena in zardela je končno pritekla k Rogerju in se je odpočila v njegovem naročju.
In Mc Kav je z obrazom, napol skritim v zaplavi njenih las, prvi opazil, da se je iz pralesa pojavila na koncu laza neka postava.
Bil je o. Jan.
Videl je, kako je obstal in se nato opotekal dalje k njima, omahujoč, kakor bi že omagoval.
Tedaj ga je opazila tudi Nada. S krikom se je iztrgala Roger« jevemu objemu ter je stekla k misijonarju.
O. Jan se je težko opiral na njo. ko je prišel tudi Roger. Obraz je bil starcu napet in dih mu je zastajal. A skušal se je nasmejati, pritiskajoč si roke k prsom.
«Hitel sem,« je dejaal in se silil, da bi govoril mirno, «pa — pa — sem se — nekoliko zasopel.«
Globoko je vzdihnil in pogledal Rogerja.
<cRoger — hitel sem — da — da bi vam — povedal — da Breault prihaja. Ne more biti več daleč za menoj. Morda le pol milje. kvečjemu miljo —»
V	naraščajoči temi je vzel med dlani Nadin bledi obrazek.
«Izprevidel sem — končno — da sem se motil, hčerka.« je
dejal zdaj zopet mirno. «Verujem, da ni božja volja, da bi vidva ostala tukaj in prišla Breaultu v roke. Odtod morata. Takoj! Ako v temi ne zaide, bo tukaj v nekaj minutah. Pojdimo!«
Nada ni rekla nobene besede; ko pa so prišli v hišo, je Mc Kav videl, da ji je obličje bledo kakor kameja iz slonovine. A kakor je držala glavo in napela brado, mu je povedalo, da je pri= pravljena na vse in se ne boji.
V	koči jih je sprejela indijanska žena. Sumeči list, in Nada je začela takoj govoriti ž njo. Razumeli sta se, in Oosimisk je privlekla poln nahrbtnik iz kuhinje, medtem ko je Nada stekla v svojo sobico ter se je vrnila s culo.
aVse je pripravljeno,« je rekla in prsi so ji viharno sople; •imava vse, kar potrebujeva.«
Teleloo St. OSO.
52-a IV
1JU3LJANA,
Selenburgova ulica št. 6 1.
Telefon št. 030.
se je preselil
v SeieEsfourgoH© ia5Ioo 3, B!. Grdinira od 2. dc 4. ure..
Proda se v ponedeljek 13. t. m. dopoldne
FI^IItHOH
v večjem prometnem mestu Gorenjske. Žaga se nahaja tik kolodvora ter obstoji iz nove Lanz-lokomobile, 60—90 HP cirkular-ja, 3 cirkularjev in krožne žage — frize-rom- Lokomobile s predognjlščem. Ves obrat je v najboljšem stanju, v obratu samo par let Cena Din 300.000. — Naslov
pove uprava
3S09-a
■ll^ *h>\i S'-&MS» lil LJUBLJANA.
trafiksni in iavaliS
dne 9. t. m. ob 1*., previden z zakramenti za umirajoče, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se vrši danes ob 1 2 3. pop. iz javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 11. julija 1925.
Rodbini Kolenc-Purtčuh.
za vkubavanje sadja, najboljša svetovna češka znamka P. P. P. kakor tudi papir za zavijanje mastnega blaga. Ssmo na debeac pri glavnem zastopstvu Jadran veletrgovina s papirjem, Zagreb, Prilaz 31. Telefon 8-59.
Zahteva te ponudbo in vzorce 1
Sitao Kranjec, gimn. prof., naznanja v imenu ostalih sorodnikov, da je njegov preljubi oče, oziroma brat, svak in stric, gospod
I. razreda, fine vrste firme ,Bosendorfer' se proda. Dunajska cesta štev. 10.
bivši trgovec in posesinik
dne 10. t. m. ob pol 5. pop. po daljšem trpljeniu, previden s tolažili sv. vere, v 79. letu starosti zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega rajnkega bo v nedeljo, 12. t. m. ob 4. poD. iz Trnovske ulice 13, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bedo brale v trnovski župni
cerkvi.
Ljubljana, 10. julija 1925.
■SRC&aBBCBBBBSRBHl
Parketne dešrce tlTSS?hra" Trstie za stropa ;uaibo¥ega mate"
Sakuia (leseno pletivo) za strope in stene
Strešno lepenko in lesni cement
dobavlja takoj in v vsaki množini najceneje
""■""los. R. Puh'""""
Ljubljana, Gradaška nlica Stev. 22
B»gMBlSBB»MgimHIBW»»BM,W
Kupujte samo prvovrstno
Homafo svinTsko mast
znamke
J (P
B S B
znamke
Lasmi izdelek tvrdke
Janko Popovič y Ljubljani
Najnižje cene! Solidna postrežba! Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg.


Nasiumilo in ortosračiSo.
Podpisani naznanjam, da prččnem dne 11. julije poleg že obstoječe trgovine še s točilnico. Postrezal bom z dobro pijačo, kakor tudi z mrzlimi jedili, kavo in čajem. Za obilen obisk se priporoča 3797a	Aston Mer?eiič, Medvede.
Importerji! Exporterji!
Kupčijske zveze, zastopstva trgovskih hiš, tovarn in tvrdk vseh panog v Italiji dobite najlažje in najceneje potom
oglasov
v najvažnejših Italijan, dnevnikih, ki so:
11 Corriera della Seia, Milano; La Sera, Milano; La Giustizia, Milano; Edinost, Trieste; La Sera, Trieste, II Popolo di Trieste; Goriška Strada, Gorizla; V. Mondo di Koma; La Tribuna di Romal II Secolo XIX, Genova; II Corriere Mer-cantile. Genova; II Mezzogiorno di Na-poli; La Vedetta d'Italia, Fiume itd.
Proračune stroSkov po originalnih časopisnih cenah dobavlja po navedbi oglasnega teksta in prostora takoi ita-li:ansko zastopstvo dnevnika .JUTRO*
PUBBIICITA G. CEHOVSH
Trieste, Vtale XX Settembre 65 E
Jermena za čepe
gože, biče fgajžle), tržaške bičevnike, razr.e krtače, motvoz (špago), pasove (gurtne), dreto in perilne vrvi kupite najceneje v veletrgovini
OSVALD OOBESC
Ljubljana M7-i Sv. Jakoba trg 9,
i
veleposestvo z večjim delom zemljišča obraslim z zrelim gozdom. V zameno nudim novo 4 nadstropno hišo v ZagTebu v vrednosti Din 3 milijone. — Točen opis je poslati na OTlasni zavod .Publidtas d. d.', Ljubljana, Šelen-burgova ul ca 7, II. nadstr. saoc-a
r-
Izšel je v knjigi
Taksni in pristojbiiiski pravilnik.
Kdor plačuje takse in pristojbine, potrebuje poleg zakona tudi pravilnik, ki zakon raz'aga inpojasnuje. Knjiga, ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43'50 in se naroča pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ul. 54.
-minni JIHUM, IIMIIMH I svgsaaf
Platen! lumpei- Din 30, bambrlU Sp. blcia Din 62, panams Športna Dtn 58. modna ceflr Din 73, modna ..KasaV Eln 90, laltactla »tir svile ntn 120, ^ o pa! - bati.! Sin 133.
perllcl c repe geornette
Din 140. aerova i-Ua Din 2f!0, trlho-crepe Etn 2S0, tvSenl crepe marocsln
Din 320, avllene triko bluze Din iOO do Dtn ISO.
Veletrgovina R. Stermeck', Celje
Cenik zastonj 1	Cenik zastonj! I
Kdor rad člta lepe povesti naroči priljubljene
Tnaj^
romane Jutra";
Do sedaj so izšli sledeči:
Roman po astnth, pisanih In tiskanih virih
Pater Karetan
Cena broi. Din 30 - ver. Din 40-- po poŠti 2 Din več
Tigrovi zobje
Cena broš. Din 30.—. vez. Din 40-—, po pošti 2-— Din več.
JE AN D t LA HIRE.
Lucif er
Fantastičen roman v VI. delih. Cena broš. Din 45*-vezano Din 55.—, po pošti Din 2*— več.
FEREAL CUt.NDAS.
Veliki inkvizrtor
Zgodovinski roman Iz dobe šoanske inkvizicije Cena Din 30"—, vez. Din 40—, popošti Dirt2 — več.
HARRV SHEFF. ~
Hči papeža
Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenravno življenje papeža Aleksandra V!, njegovega sina Cezarja in hčerke Lukrecije Borgije Broširano Din 30*— vezano Din 40"—, po pošti Din 2 — več.
CLAUDE FARRERE:
G u s a i* i i
Zgodovinski roman Iz življenja morjih roparjev v XVn. stoletju. Cena broš. Din 2i>—, vezana Din 30-—, po pošti Din 2-— več.
FR. HELLER. S-ogajns velikega vojvode
Roman. Broš. Din 15.—. vez. Din 25-—, po pošti Din I-— več
FR. HELLER.
Prigode gospoda Coliina
Šaljiv detekt vski roman Iz velikega »veta. Cena Din 10—, po pošti Din 2"— vec.

Knjige se naročajo pri uoravniStvu .Jutra' v Ljubljani, Praiernova ulica 54.
~or.o 'ronocnLjDDaaonannncaaDcr:





PODRUŽNICE:
Maribor, Kamnik, M Novo mesto, Ptuj, M Rakek, Konjice, M Slovenjgradec.
TRGOVSKA BANKA, D, D., LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA št. 4 (v lastni stavbi)
g*r KAPITAL in REZERVE preko Din 19,000.000 Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
EKSPOZITURA:
Prevalje. Brzojavke: TRGOVSKA
Telefoni: 139, 146, 458

44-a