šoholsfvo in wera Sokolstvo je z idejne strani tolmačil (dne 30. marca 1938) na predavanju v Ljubljani brat Jože Rus. Predavatelj je podal, kakor poroča »Jutro« (3. aprila), »ra*dlko med verskim in razumskim svetovnim nazorom. Po prvem (verskem) je izhodišče Bog, drugi pa ne prihaja do tega zaključka; zato vodi prvi v popolno zavisnost, drugi pa nujno v svobodo. Pri prvem tudi ni svobodnega razvoja poedinca, dočim je pri drugem poedinec izvor razvoja. Poedinec se giblje pri prvein nazoru v občestvu, ki izključuje vsako drugo opredelitev, dočim je pri drugem človek po naravni nujnosti prvenstveno član skupnosti naroda.« Svetovno naziranje brata Rusa, M je po »Jutru« tolmačil svetovno naziranje sokolstva, za kar je žel odobravanje, torej ne izhaja iz Boga. Kakšno je tedaj? Proti- in brezbožno. Sam božji Zveličar je rekel: »Kdor ni z menoj, je proti meni.« Ker je protibožno, je tudi protikatoliško in brezversko. Ni torej nič drugega, kot staro, plehko lažisvobodomiselstvo meščanske liberalne inteligence. Laži-svobodomiselno, naprednjaško razumništvo je vedno smatralo vdanost Bogu, veri in cerkvi kot suženjsko odvisnost, čemur je tudi pritrdil brat Rus. Še nekaj je ta gospod povzel iz stare liberalne ropotarnice: pojmovanje nacionalnosti, ki ga proglaša kot nujnc združeno z nazorom svobodomiselstva, dočim je baje protivno onemu, ki ga propoveduje krščanstvo. KrščansM svetovni nazor je torej po tolmačenju brata Rusa suženjsM in anacionalen (ne- in protinaroden). Drugi dan po tem predavanju je objavil »Sokol«, vestnik sokolskih žup Ljubljana, Maribor in Novo mesto (št. 4 od 1. aprila), članek pod naslovom »Moralna moč sokolstva«. V njem zametuje versko načelo, češ, da mora morala (nravstvenost) sloneti zgolj na »znanosti in narodu«. Verska moraJa zasužnjuje poedinca in narod. Zato »verske družbe nimajo pogojev, da bi bile moralno-vzgojne združbe. Znanost in narodnost sta postali zaščitnici in braniteIjici morale ter sta prevzeli moralne naloge, ki jih verske združbe ne vrše in niso sposobne vršiti.« S temi besedami spričuje sokolsko glasilo svoje laži-svobodomiselno in prosvetljensko stališče, da je znanost nasprotna veri. To stališoe je krivo in med pravimi izobraženci že davno opuščeno. Veri, ki vsebuje od Boga razodete resnice, ne nasprotuje nobeden resničen in dokazan nauk znanosti, marveč samo laž, zraota in zabloda. Svoja izvijanja »Sokol« tako-le zaključuje: »Ne moremo umeti moralne moči sokolstva, če ne razumemo njegovega izvora iz brezverskega svetovnega nazora. husitstva in Tyrševe protiversM, zgolj razumske in proticerkvene morale.« Besede brata Rusa in sokolskega vestnika so jasne. »Sokol« zametuje v svojem uradnem glasilu vero, Boga, krščanstvo in sploh versko moralo ter izpoveduje Tyršev zgolj razumski, protibožni svetovni nazor in njegovo protiversko in proticerkveno moralo. To morarao tem bolj obžalovati in obsojati, ker je Sokol privilegirana organizacija, ki hoče s pomočjo bogate državne podpore te kvarne nazore in to za narod F>gubno moralo širiti med slovenskim ljudstvom. Naša dolžnost in naša pravica je, da slovensko mladino vzgojimo v krščansketv diihn in v krščanski morali!