IVO TROŠT:
Riba in prešič.
|                       \                        Basen.
1              _l    olst prešič ie ril po blatu ob potoku in se nl zmenil za
H             M     ribo. ki je plavala nedaicč v bistri vodi ter sc igrala
s solnčnhni žarki.
*                »Mi me ne občuduicš, kaka sem !epa, čista, vedno
umita, vsekdar v najlepši vodi! Ti, sevediu, tega ne
umeš, ko si vsak dan v gnojnici in hlatu. Celo uina-
^              ff     zanesa,  nečedncga  človcka  zmerjajo s  prešičeni in
/ J^     ^^L            Prešič dvignc rilec, zaknili. pcmežiknc z zado-
^A           >   voljnn zroSimi očmi, impol 7,akritiini v ščetinah, tcr
|_1             strcse z ušesi, kakor da ui dohro slišal, ker je bil aa-
mišlien v druj; posel, potem šele odvrne počasi: »V?e res, kar govoričlš.
lcputica! Res je \:a tudi. da človek vsclej pljuje, kadar uživa tvojc meso,
ker se boji koščic; a ko se masti z in«jn pečenko, si .^lastno oblizisjc
prsle, čc sc je le doteknil jedi. Hm!«
Ribi ni bila všeč ta resnica, prešiču pa ni bilo -za njeno zamero: na-daljcval jc svnje delo.