ŠTIRIDESET LET AVTO-MOTO DRUŠTVA ŽELEZNIKI V počastitev dneva republike je Avto-moto društvo v Železnikih dne 25. novembra 1988 proslavilo svojo štiridesetletnico obstajanja. Jubilejne proslave so se udeležili številni člani društva, domačini in krajani zgornje Selške doline ter gostje od drugod. Slavnostni govor nik o zgodovini in dejavnosti društva je bil Peter Polajnar, prvi sekretar društva, še danes član upravnega odbora in hkrati aktiven dela vec na področju motoroznanstva. Tovarišice in tovariši, ljubitelji moto dejav nosti, mladina in drugi prisotni: Sprehodimo se skozi čas! Sprehodimo se skozi zadnjih štirideset let, ki poleg vsesploš nega napredka, vidnega na vsakem koraku, pomenijo tudi življenje, delo in dosežene us pehe na področju avto-moto dejavnosti v Železnikih. Ozrimo se na prehojeno pot, na kateri so ostali mejniki, ki so vplivali ali so bili pomembni za naš razvoj. Pisalo se je leto 1948. To je bil čas obnove, udarniškega dela, čas prizadevanj za uresniči tev prvega petletnega načrta razvoja gospo darstva, s katerim naj bi nadoknadili zamu jeno in Jugoslavijo približali razviti Evropi. To takrat niso bile iluzije, to je bila stvarnost. Bil je to čas pritiska na mlado jugoslovansko državo, na njeno suverenost, samobitnost in njen razvoj. Bil je to čas splošnega pomanjka nja dobrin, potrebnih za preživetje. Ves narod je sprejel naloge, ki so bile potrebne za ta kratne razmere. Tako tudi naša organizacija avto-moto. V statutu AMZ iz tistega časa, ki govori o ciljih in nalogah organizacije, zasle dimo sledeča določila: da vzgaja svoje član stvo v duhu tradicij NOB, razvija pri njih ljubezen do armade ter njenih mehaniziranih enot in tako daje prispevek k čuvanju pridobi tev naše revolucije in k stalni krepitvi obram bne moči naše države, da svoje delovanje usmerja tudi na podeželje, razvijajoč pri širo kih kmečkih množicah, zlasti mladini, ljube zen do tehnike motornih vozil. Še posebno pa skrbi za dvig moto tehnike v kmečko obdelo valnih zadrugah, zadružnih ekonomijah in traktorsko strojnih postajah. Iz navedenih do ločil je razvidno, da je avto-moto organizacija, podrejena družbenim potrebam, imela prven stveno obrambno-gospodarski značaj. Izboljšanje splošnih razmer v državi je omo gočilo tudi spremembe namembnosti naše or ganizacije. Področja njene dejavnosti so se dopolnila, razširila in se osredotočila na vzgo jo, šport, domači in mednarodni turizem, orga nizacijo in varnost cestnega prometa, skratka, bistveno spremenjeni program dela. V opisa nih razmerah se je pred štirimi desetletji roje vala naša organizacija. Rojevala se je sponta no, sama po sebi, iz čiste potrebe nekaterih zane senjakov, ljubiteljev te dejavnosti, brez vsakr šne tradicije, brez vsakršnih materialnih pogo jev, iz čistega idealizma. Naj omenim, da je bila v tistem času tudi na področju avto-moto dejavnosti izvajana planska politika. Na podlagi planskih predlo gov je AMZ izvajala organizacijo AMD po teritorialnem principu, tj. princip okrajev. Tako so AMD dobili le večji centri. Železniki so po tem principu pripadli pod pristojnost AMD Šk. Loka, ki je bilo na tej osnovi tam že organizirano. Teritorialni princip organizacije ni dopuščal ustanovitve samostojnega društva in je zato naša inciativa izražena v tem smislu pri AMZ naletela na gluha ušesa. V dogovoru z AMZ, ki je dopustila izjemo, in v dogovoru z vodstvom AMD Šk. Loka smo zato organizi rali samostojni krožek v Železnikih. Ta naj bi organizacijsko spadal pod pristojnost AMD Šk. Loka. Opravljal naj bi iste naloge in sprejemal iste zadolžitve, vendar bi bil brez pristojnosti, ki so pripadale društvu. Pričeli smo zbirati kandidate za članstvo, ki je bilo v fazi ustanavljanja ozko osredotočeno na zaposlene v takratni NIKO produktivni zadrugi kovinarjev, kjer je bilo največ mladih ljudi - navdušencev motorizacije. Že s prvim zamahom smo zbrali 41 kandidatov, kar je zadoščalo ustanovitvenim pogojem. Za dan 15. maja 1948 je bil sklican ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo pretežno število 12 Loški razgledi 177 Peter Polajnar govori ob jubilejni slovesnosti AMD Železniki ustanoviteljev. Po obrazložitvah pomena in namena organizacije AMD smo izvolili organe. S tem je bil ustanovitveni postopek opravljen. Zato je 15. 5. 1948 šteti kot datum uradne ustanovitve in organiziranega delovanja avto- moto dejavnosti v Železnikih. Nova organizacija je takoj pričela svoje po slanstvo, tj. izobraževanje s področja poznava nja in uporabe motornih vozil. Dne 28. 5.1948, ko se je pričel prvi teoretični pouk, moramo šteti kot datum organiziranega poučevanja te snovi v kraju. Zaradi pomanjkanja voznih kapacitet v društvu smo morali dobiti lastno vozilo. Dogovori z AMZ, ki je takrat dodelje vala vozila kot družbena sredstva, so bili brezuspešni. Odklonili so nas z obrazložitvijo, da nismo pravna oseba in naj vse svoje potrebe uveljavljamo preko društva. Druge poti na bave so bile omejene, oz. jih ni bilo. Trg avtomobilov ni obstajal, ves vozni potencial je bil v posesti družbenega sektorja, tuja prodaja ni bila dovoljena. Tako stanje je društvu povz ročilo veliko težav, pravo krizo. Članstvo se je močno zmanjšalo in postalo pasivno. Na delu je ostalo le nekaj zanesenjakov, ki so z nesebičnim delom, vsestranskim razdajanjem, polni optimizma utirali pot napredku in se korak za korakom prebijali proti cilju. Pasiv nost članstva se je stopnjevala do take mere, da se člani niso udeleževali niti občnih zborov svoje organizacije, pa je zato AMZ postavljala vprašanje svojega obstoja. Tako misel smo kategorično zavračali. Leto 1950 je nov mejnik na poti našega dela, saj pomeni prvo prelomnico z nabavo lastnega prevoznega sredstva. To leto je bil nabavljen prvi motocikel, že leto za tem pa prvo vozilo ali bolje ostanki vozila. Prvo, kot drugo na bavo nam je finančno omogočila zadruga Niko. V kakšnem stanju je bilo vozilo in kakšni so bili takrat pogoji za njegovo obnovo, zgovorno pojasnjuje dejstvo, da smo polna tri leta potre bovali, preden smo vozilo 3. 9. 1954 postavili na cesto. Manjkajoče dele zanj smo iskali po vseh odpadih od Ljubljane do Beograda. V njegovo obnovo smo pritegnili velik del član stva. S svojim deležem pa so izstopali posamezniki. Sedaj šele je organizacija zaži vela v pravem razmahu. Postali smo samostoj ni, neodvisni pri izvrševanju društvenih nalog, po drugi strani pa smo si s prevoznimi stori tvami za tovarno zagotavljali stalen vir finan čnih sredstev, tako pomembnih za naš razvoj. Leta 1952 smo pridobili status samostojnega društva. Ta pridobitev je bila nujna, izkazalo pa se je, da tudi pravilna in za nadaljnje delo koristna. V letu 1955 se je k AMD Železniki pripojilo AMD Selca. S tem smo pridobili značaj dru štva za Selško dolino. Ugodno finančno stanje, pridobljeno z delom članstva, nam je omogo čilo nove nakupe avtomobilov v letih 1958, 1959 in 1960. Kupovali smo še vedno rabljene avtomobile, vendar že povojne proizvodnje, sposobne za takojšnjo uporabo. Izakazalo se je, da so bili ti nakupi zelo gospodarni, saj so prispevali svoj delež tako k ugledu kot pozitiv nim rezultatom društva. Tak razmah dejavno sti je postal opazen tudi pri AMZ Slovenije in že smo bili deležni prvih pohval. Leta 1961 so se razmere na tržišču avtomo bilov toliko izboljšale, da nam je bila preko AMZ omogočena nabava prvega povsem no vega avtomobila iz domače proizvodnje. To je bil bistven premik v dotedanjem poslovanju in mobilni sposobnosti vozil. Končali smo z obdobjem uporabe starih vozil. Stara vozila smo prodali, vsa naslednja leta pa kupovali nove avtomobile. Vsestranski razmah društvene dejavnosti je odpiral novo nalogo: pridobitev društvenih prostorov. Po preselitvi dejavnosti tovarne Niko na novo lokacijo so nam v letu 1959 dodelili opuščeno stavbo. Leta 1961 smo pri stopili k njeni adaptaciji. V prvi fazi sta bili dograjeni dve garaži, v drugi fazi pa dozidava nadstropja. Tako smo pridobili prostore za učilnico in upravo. Adaptacija je zahtevala visoka finančna sredstva, katera je društvo zmoglo postopoma, pa je zato trajala do leta 178 2965, ko je bil dom uradno predan svojemu namenu. Ob tem ne moremo mimo priznanja posameznim tovarišem, ki so nosili breme adaptacije in v društvu pustili neizbrisen pe čat svojega dela. Ob vseh naporih in dosežkih materialnega značaja pa je društvo vsa leta množično izo braževalo prebivalstvo, kar so opravljali iz ključno domači ljudje. Po grobi oceni je dru štvo od leta 1956, ko je pričelo z intenzivnim delom, letno opravilo od dva do štiri tečaje teoretičnega in praktičnega pouka v skupinah od 30 do 70 slušateljev. Poleg pouka za vo znike A in B kategorije je prirejalo še tečaje za voznike traktorjev in sodelovalo pri cestno prometni vzgoji na osnovni šoli. Vse delo v društvu do leta 1961 smo oprav ljali prostovoljno, z zavestjo pripadnosti orga nizaciji in njenim potrebam, za njen napredek, za njeno poslanstvo. Kdo bi našteval vse, ki so vložili svoj delež, pionirje, organizatorje, predavatelje in inštruktorje, vse, ki so v teh štirih desetletjih hodili po stopinjah začetni kov in bogatili začeto delo. Vsak je prispeval svoj delež, vgrajen v mozaik našega skupnega dela. Pozivam vse, ki danes nadaljujete delo, da ga opravljate z istim elanom, za iste cilje, tj. dvig tehnične kulture domačega človeka. Bežno smo se sprehodili skozi čas in prika zali le določene mejnike v našem delovanju. Štirideset let, merjeno v času, ni dolga doba, štirideset let delovanja nekega društva pa pomeni veliko, zlasti če je bilo delo tako uspešno, rezultati tako obilni in opravljeni tako očitni premiki. Iz nič so ustvarjene dobrine, ki jih društvo danes poseduje in mu v prihodnosti omogočajo normalno delo. Vendar to so le materialne dobrine, ki jih zmore vsakdo, ki poseduje finančna sredstva. Večji dosežek je znanje, ki smo ga dali ljudem. Dolino smo popolnoma preobrazili in jo dvignili na zavidljivo teh nično raven. Od predvojnih nekaj posamezni kov, ki so obvladali znanje upravljanja motor nega vozila, je bilo v teh letih usposobljenih preko 4000 voznikov, prebivalcev naše doline. To pa je krona našemu delu, to pa je največ, kar smo ljudem mogli dati. Doseženi rezultati opravičujejo društveni obstoj. Številno član stvo in zanimanje za delovanje društva kažejo na vraščenost organizacije med ljudi. To pa je cilj in porok njegovi uspešni prihodnosti. Rek: »Iz naroda za narod« je v delovanju našega društva za koristi naše doline - neizpodbiten. S to mislijo je Peter Polajnar sklenil svoj govor ob jubileju društva. Za njim je sedanji predsednik društva Ma tevž Troj ar pozdravil vse prisotne, še posebej oba predstavnika AMZS, predsednika komi sije za vozniška dovoljenja iz Kranja, pred stavnika sveta za preventivo in vzgojo v pro metu, predstavnika Gorenjske zavarovalne skupnosti Triglav, predstavnike AMD Kranj, Škofja Loka, Cerklje, Šenčur in Žiri ter pred stavnike organizacij združenega dela, društev in drugih organizacij Selške doline. Temu je sledila glavna svečanost s podelitvijo priznanj in nagrad. Čemetovo plaketo in knjigo AMZS so prejeli člani prvega upravnega odbora iz leta 1948: predsednik Franc Bogataj, sekretar Peter Po lajnar, blagajnik Jože Torkar, referent za šola nje Milan Veber in član odbora Vinko Markelj. Za posebne zasluge pri ustanovitvi in delo vanju društva ter graditvi doma AMD so prejeli Čemetovo plaketo in knjigo AMZS: Niko Žumer, Matevž Šmid in Štefko Primožič. S knjigo in priznanjem je AMD Železniki nagradilo še osemnajst ustanovnih članov, s priznanjem trideset dolgoletnih delovnih čla nov in inštruktorjev, dvajset priznanj pa so prejele organizacije združenega dela iz Selške doline in druga avto-moto društva za pomoč in sodelovanje. AMD Železniki je posebej podelilo prizna nje, knjigo AMZS in članske dokumente za leto 1989 Francu Beštru iz Selc za vztrajno in Prvi predsednik AMD Železniki Franc Bogataj in sedanji predsednik Matevž Troj ar 12- 179 dolgoletno delo na področju motorizacije in Jožetu Berniku iz Bukovice, kot najstarejšemu poklicnemu vozniku v Selški dolini. Tudi Avto-moto zveza Slovenije je nagradila člane za dolgoletno in zvesto delo v organiza ciji. Zlato plaketo AMZS so prejeli Rafko Eržen, Jože Fajfar, Maks Gaser in Peter Polaj nar; srebrno plaketo Lado Koblar, Stane Ber- nik in Rudi Penič; bronasto plaketo Janko Frelih, Matevž Jensterle in Štefan Nastran. Šest članov je prejelo priznanja AMZS in prav toliko častni znak AMZS. Ob koncu slovesnosti smo se spomnili pet najstih umrlih ustanovnih članov AMD Žele zniki, med katerimi je bil najzaslužnejši Milan Veber z Jesenovca. Trije njegovi najožji sode lavci so mu, v znak počastitve in spomina, odnesli venec na grob. Ustanovni člani AMD Železniki: t Jakob Benedičič, p. d. Kopiščarjev, Češnji- ca; t Franc Benedik, p. d. Kondukter, Železni ki; Rado Benedik, p. d. Benedkov, Železniki; t Niko Bertoncelj, p. d. Pavlonovcev, Železni ki; Jože Blaznik, p. d. Podnivčkov, Železniki; Franc Blaznik, p. d. Podnivčkov, Železniki; Jože Bogataj, p. d. Kovačev, Češnjica; Franc Bogataj, p. d. Škovinc, Železniki; t Janez Čemažar, p. d. Jožmanov, Železniki; t Tone Čemažar, p. d. Jožmanov, Železniki; t Janez Čufer, p. d. Čočov, Češnjica; t Jože Dolenc, p. d. Glavanov, Železniki; Jože Fajfar, p. d. Šoštarjev, Železniki, Rudno; t Franc Fajfar, p. d. Lajšanov, Studeno, Lajše; Vlado Hafner, p. d. Kovačev, Selca; Alojz Jelene, p. d. Švijov, Železniki; Ivan Jelene, p. d. Beštrov, Dražgo- še; Franc Kavčič, p. d. Peskarjev, Železniki, Dražgoše; Janez Koblar, p. d. Mažicov, Želez niki; Alojz Kristan, Železniki; Janez Lotrič, p. d. Gusteljnov, Železniki; t Franc Lotrič, p. d. Gusteljnov, Železniki; Vinko Markelj, p. d. Anžicov, Češnjica; Franc Peternelj, p. d. Če- mažarjev, Češnjica; Valentin Petrač, Železni ki; Peter Polajnar, Češnjica; Štefko Primožič, p. d. Lopatnikov, Železniki; Stane Porenta, Železniki; t Ignac Prezelj, p. d. Andrejevcev, Češnjica; t Anton Rodič, Kranj; t Janko Šmid st., p. d. Fronc, Železniki; Janko Šmid, p. d. Froncov, Železniki; Matevž Šmid, p. d. Prešni- kov, Železniki; t Ciril Šuštar, p. d. Pobčev, Železniki, Sorica; Franc Taler, p. d. Vahtarjev, Železniki; Jože Torkar, Železniki; t Milan Veber, p. d. Bencelj, Jesenovec; Franc Vrhunc, p. d. Glavanov, Železniki; t Jože Zupane, p. d. Lokačev, Železniki; Franc Zupane, p. d. Maticov, Dražgoše; Niko Žumer, Železniki. Od navedenih 41 ustanovnih članov jih je med tem časom 15 umrlo (označeni so s križ cem pred imenom). Matevž Trojar 180