223. številk« Ljubljana, v petek 30. septembra. ?.XV. let«, 1892. Vabilo na naročbo. Nlovno p. a. občinstvo uljudno vabimo iin nofv naročbo, stare gospode naročnike pa* katerim bo potekla koncem meneča naroenlnu, prosimo, da Jo o pravem časa ponove, da po*l-|Jaa|e ne preneha in da dobe vse fitevllke. „SLOVENSKI NAROD" velja sa L|nb IJ aaske narofiulke bre» posuj** n|a na domi Vse leto . . . ffld. 13*— I Četrt leta - . ajd. »*»*► Pol leta ... m Jeden meseo. l-lO Ca porillJan|e na dom se računa lO kr. na menee* SO kr. sa četrt leta. S poSIIJanJem po poŠti veljat Vse leto . . . a-ld. lft>— | Četrt leta . . . »Id. S — Pol leta ... „ S*—I Jeden mesee . 1*4« |8F"~ Naročaje se lahko s vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne osi ramo na dotično naročilo. fjssr- Ob je dnem opozarjamo Čč. gg*. p. n. naročnike, kateri nam do 15. oktobra 1.1. ne pošljejo naročnine, da jim bode list ustavljen. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Otvoritev deželnega gledališča. „ Dežela kranjska se klanja umetnosti" — to je motiv Liebscherjevi sliki za bodočo gledališčno zaveso in velika, iz dna arca izvirajoča navdušenost pri včerajšnji slovesni otvoritvi je dokaz, da se vsi udeležniki te nepozabne svečanosti zavedajo nje znamenitosti, sijajen dokaz, da prešinja ves slovenski narod goreča ljubezen do umetnosti. Ne samo dežela kranjnka, ves slovenski narod se klanja umetnosti! Siromašni, zaničevani in tlačeni nag rod zgradil si je v svojem središči prekrasno palačo, tempelj dramatične muze, posvečen cvetu in kroni poezije, in s tem z nova dokumentnval, da hrepeni iz vse duše po samosvojem kulturnem delovanji in napredovanji ter umeje pomen dramatične umetnosti za narodno Življenje. Z vseh stranij prihiteli so rodoljubi, da praznujejo s prebivalci glavnega mesta historični ta dan, s katerim se začne nova in če Bog da lepša doba slovenske dramatike Vsakdo čuti, da se je z novim gledališčem ustvaril teineli racijonelnemu in resnemu delovanju na tem polji, vsakdo ve, kolikega pomena je prav gledališče za socijalno in duševno življenje vsakega naroda in iz te zavesti izcimila se je oua plemenita radost, ki se je sinoči tako sijajno manifestirala. Ogeui, ki bo gorel v tem tempelju, ne bo ogreval in razsvetljeval samo posamnega kraja, ampak vbo slovensko domovino. Točno ob določeni uri napolnjeno je bilo gledališče do zadnjega kotička in občioBtvo, dame v svetlih slavnostnih in vse vprek izbrano elegantnih toilettab, gospodje v črnih salonskih oblekah, se ni moglo nagledati i u prebvaliti prelepe zgradbe. Med navzočniki videli smo gospoda dež. predsednika barona VVinklerja z gospo soprogo, gospoda deželnega glavarja Detel o z rodbino, deželne odbornike gg.: ces svetnika M u r n i k a , dr a. P a • peža, dra. Scliafferja in dra. Vošnjaka, predsednika trgovinski zbornici g. Perdana, češke in hrvatske goBte, mnogo deželnih poslancev in sploh cvet narodne inteligencije slovanske. Z obžalovanjem pa moramo konstatovati, da smo pogrešali primernega odposlanstva našega oficirskega kora in da smo našteli v celi hiši le tri posamezne gg. častnike. Upajmo, da bodo prej ko prej vsaj naši domači Kg. častniki opustili neopravičeno nenaklonjenost nasproti slovenski Taliji. Ko se je po ouverturi iz Glinkine opere „Ruslan in Ljudmila** dvignila zavesa, stopil je pred občinstvo režiser g. Borštnik in s srečnim pa-tosom dektamiral Fuotkov „Prolog". Deklamacija naredila je močen utis, zlasti ker je prolog pisan s pravim pesniškim zanosom in je prepleten z lepimi poetičnimi mislimi; burni Slava in 2ivio-klici razlegali so se po vsem gledališči, ko se je po besedah: „Pozdravljena, slovenska nam umetnost, — Tvoj čaB ie tu — zavesa, kvišku — slava !" dvignila druga zavesa in smo zrli v bengaličnemu svitu alegorijo predstavljajočo skupino oHobja iz „Veronike Dese-niške", sredi skupine pa cesarjev kip, nad katerim je držala Veronika Invorjev venec Alegorija sestavljena je bila s tako finim, umetniškim ukusom, osobe grupirane so bllfl tako srečno, da je bilo moči vnleti vsako najmanjšo posamnošt. Ta od g. ravnatelja Sil bi ca sestavljena alegorija, ki se je na burno zahtevanje vsega občinstva morala trikrat ponavljati, bila js prava „piece de resistance" vsega večera ter prouzročila nebrojne Slava m Živio-klice. Ko se je hrup nekoliko polegel, začela se je predstava „Veronike DeB»niške.- Vsebino te igre priobčili smo že re dni, zatorej se nam ž njo danes ni trena baviti. Splošen utis je bil dober, ponekod izvrsten, če |e pa občinstvo nekako štedilo s pohvalo, uzrok je bila deloma tudi obča raztresenost. Gledališče samo, lepe toilette, krasni kostumi in dekoracije, kaketšnih v Ljubljani še ni bilo videti, vse to je absorbiralo toliko pozornosti, da gledalci niso utegnili uglobiti se v tragedijo. Igra, ki ima jako romantićuo idejo je bila prav spretno in skrbno uprizorjena. B gat nostumi vzbudili so splošno občudovanje in tudi lepih dekoracij se ni mogel nihče nagledati. — t) igri sami spregovoriti nam je le malo besed Strog kritik grajal bi morda nekatere posamnoKti, a v celoti m igri odrekati pohvale; zamisel je izveBtno poetična in če tudi ne uova, vender ji primerna tragediji. Glavna hiba njena ie pač ta, da nedostaje notranje jedinosti; igra je sestavi jena le bolj iz epizod, vsak prizor m neizogibna posledica pred-ldočega, vse, kar se godi, ni dovolj motivirano, niti tehnično niti psibologično, in zategadelj neverojetno. Značaji glavnih osob risani so preveč medlo in ker naši igralci deloma še niso vajeni tragičnemu govoru, tudi niso mogli teh značajev oživiti in vzbuditi zanimanje za njih delovanje in nebanje. Mnoge gledalce motilo je rudi to, da je v igri preveč in dolgih dijalog v, v katerih se pripoveduje to, kar bi se bilo deloma moralo v interesu jeduoto igre zgoditi na odru. V mislih imamo tu pred vsem dijalog Friderik Boteščanov pričetkom drugega dejanja, a marsikomu se tudi nekoliko prisiljeni efekti ob koncu skoro vsakcaa delanja niso videli prav umestni. Navzlic tem in še nekaterim drugim nedostatkom pa se mora priznati, da je v igri mnogo jako dra- LISTEK. Prolog pri slavnostni otvoritvi deželnega gledališča v Ljubljani ^ dnu 20. septembra 1892. (dklenil se je torej dični bram, Da vanj slovesno se nocoj preseli Umetnost naša, ki pod streho nisko Iskati si je morala zavetja, Ko jo iz kota onega celo, Kjer bivala sirota je pred leti, Pregnal požar je ljut . . . Še nekaj hipov, In prvič se odkrije pozorišče, Kjer nam življenja igra izpremembna Kazala bode tragiške prizore, Kazala tudi mnog vesel obraz . . . Radost, ki bere bo na vsakem lici, Gospoda častna, to pogled je lep; Nocojšnja obča oduševijeuoat, To blagoslov iskren je hiši novi t Nocoj pač lahko gledamo nazaj, Ne da bi nam bridkost zalila srca, Ko dvigajo podobe se pred nami, Katerih, žal, slovenska zgodovina l/ časov vseh nam kaže sto in sto! Saj danes nas prešini a ta spomin, Da oni hoi, pogostoma brezupni, Ki bije ga od davnih dnij naš rod Za sveti jezik svoj, za boljše čase, Ni bil zaman ; zavest obhaja nas, Da v resni drami naše zgodovine Večer nocojšnji je svetal prizor, Ko po stoletnem trudu zmagovito Proslavlja svoj uspeh juuan-Slo\dn ! . . Pred leti sto, kaj bili urno, in kaj Umetnost naša bila je tedanja? Ponosno v oni dobi govor tuj Zvenel je po slovenskih pokrajinah, Umetniki so tuji nam kazali Na odru slike tuje poezije, Ker svojih nismo še imeli slik! A čas je prfšel, ko je ded strmeč Zaslišal prvi glas slovenski z odra, Ko pesem je slovenska kakor sen Objela mu duha, ponižna res, A pesem, kakor da prihaja z neba! . . Tedaj umetnost višnja prvič je Na javnem odru govorila z nami, In na prosvetnem pozorišči našem Bil to prizor je prvi, ko nastopil Naš rod je kot junak, čegar ideja: Lstvanti na rddm zemlji svoji Umetnost si domačo — ob, zajedno Bili je njega — tragiška krivica! . . . Gospoda moja, slike še nocoj Iz dnij poznejših vidimo vesele, A Žal, prizorov fe bridkostoih več, Ko to umetnost, komaj zasnovano, Uničiti je htela moč protivna, Ko skoro mislil je slovenski rod, Da njega drama se izpremenf V tragedijo, da v boji za idejo Upehan, strt se zgrudi v prah — nikdar, Ne, prišlo ni tako! Požar sicer Vpepelil uam celo je gledališče, Kjer nas ljubili niso, le trpeli, Umetnosti pa naše ni končal! V zavetje tesno je zbežala takrat, Da oudu željno bi čakala časa, Ko nam odkrije vse lepote svoje, Katerih v preponižnem domu onem Razvijati nikdar ni mogla vseh! Ta čaa je t (i '. . . . Nocoj, v Blovesni uri, Ko v naroda slovenskega imeni Poslopje novo posvečujemo, Izgiuejo naj vsi spomini drugi, A ta spomin vsekdar ostani nam: To gledališče, ki je najprej naše, *^hh~'^^hsbi matičnih momentov, od katerih treba posebno omeniti velikega prizora mej Celjskima grofoma, očetom in sinom, s katerim se pripravlja in utemeljuje katastrofa. Vrhunec dramatičnega efekta pa doReza igra v za tem sledečem zadnjem prizoru tretjega akta. Kakor rečeno, bila je igra skrbno uprizorjena in se je igrala prav gladko in točno. V prvi vrsti in s posebnim zadoščeujem omenjena bodi gospa Borštnikova, ki je s svojo, v vseh malenkostih umetniško dovršeno igro znova sijajno pokazala izredno svojo nadarjenost. Vse, kar se je vršilo v njenem srci, vsa raznovrstna čustva, ki so jo pretresala, nežno sanjaratvo, grozna, moreča skrb in zdvajanje zapuščene in prevarane ter krivično ob* sojene žene, za vse je našla tako pristnega, neprisiljenega, dušo pretresujočega izraza, da je res dosegla najvišji smoter tragedije, vzbudila je v gledalcih sočutje in strah. Nekako ponosno rečemo, da se more goBpa Borštnikova kot heroina smelo meriti tudi z odličnimi močmi tujih narodov. Gosp. Bo rš tn i k žrtvoval se je vkupui stvari v korist in prevzel precej nesrečno in malo hvaležno ulogo V u kaši na, iz katere je naredil z znano in priznano svojo spretnostjo, kar se je sploh narediti dalo. Pohvalno je nadalje omeniti gg. Sršena, Danila io Verovšeka. G. Sršen igral je jako dobro in prav srečno karakterizoval demonično-podlega So teščana, g. Danilo, čigar kostum pa zlasti za tretji in peti čin pač ni bil posebno primeren, trudil se je pošteno, da reši svojo ulogo in g.Verovšek kot Herman Celjski zastavil je vse svoje moči, da ne zaostane za drugimi. Vender pa uloga trdega in neizprosnega grofa Celjskega ni ugajala megovemu temperamentu io zlasti v že omenjenem velikem in visokodramatičnem prizoru v tretjem dejanji ee niti on niti gospod Danilo nista mogla vspeti tako visoko, da bi bil prišel ta prizor do popolne veljave. Vender pa to jiišemo na rovaš tudi prvemu nastopu v novi hiši in prepričani smo, da bo v tem pogledu že pri današnji reprizi moči zabeležiti napredek. Epizodisti so večinoma zadostovali, posebno nam je ugajal g. Perdan kot pater Tirbucij, a tudi gospa Danilova in gdč. SlavČeva napravile ste iz svojih neznatnih ulog, kar je bilo sploh mogoče. Trem Celjskim vitezom v četrtem dejanji pa bi priporočali nekoliko več dramatične živahnosti, kajti proklinjanje lastnega sina vender ni tako vsakdanja stvar, da sme pozvan svedok in gledalec takega prizora ostati čisto hladnokrven. Po končani predstavi sešli so se obiskovalci, ker nam nedostaje primernega salona, v raznih go-stilnicah Tuji got.tje in mnogi domačini zbrali so ae v hotelu .pri slonu", kjer se je v ožjem krogu razvila prijetna zabava, pri kateri je g. ces. svetnik Mu mi k, povdarjajoč pomen novega gledališča, napil zgraditeljema gg. Hraskemu in Hrubemu. Došlo je tudi lepo število brzojavnih pozdravov, tako iz Prage (10) H rudima, Silovke, Olomuca, Bele-gagrada, Zagreba, Trata itd. Preprosto in nekako domače končal se je ta, Ponosna bodi priča, da Slovćn Poslednji ni v številu narodov, Ki kdaj zaščitniki so bili zdušni Jeziku, domu in zato — prosveti. Iu če nocoj v minule dni lahko Upiramo pogled, ne da bridkost Zalila bi nam srca, pač takisto Oziramo lahko se v dni bodoče! Pred nami doba se odklepa nova — Kaj nam pnnese, kdo pove nam to? A bodi kakorkoli: tega vselej Zavedajmo, gospoda se častita, Da delo resno le rodi uspeh 1 Potem v sijajni novi hiši tej Učakamo resnično zlate čase, lu upravičeno slovenski rod Ponašal bode se pred tujim svetom: »Poslopje to je viden sjiomenik, Da vselej zmaga narod, čegar delo lu ako treba je, celo trpljenje, ProBveti le je bilo posvečeno! . . . Na čast iu slavo našega imena Kazkrij se torej, pozorišče, zdaj! Prizori naj vrste se slikoviti, A mi zakličemo iz duše dna: „Pozdravljena, slovenska nam umetnost, Tvoj čas je tii — zavesa, kvišku — slava I" A. Funtsk. toli željno pričakovani ia toli pomembni dao, bres posebnega šuma in hrupa. Videlo se je, kakor da čuti vsak posamuik, koliko resnega napora in truda bode še treba, dokler ae slovenski dramatiki zagotovi bodočnost. Od narodnega stanovništva Ljubljanskega zavisen je sedaj v prvi vrati obstanek in razvoj slovenskega gledališča. Ako dokaže, da ve* ceniti pomen slovenskega gledališča, sko je bode dejanski podpiralo, popela te bode nafta dramatika kmalu na stopnjo prave umetnosti in bode neizčrpen vir plemenite zabave in dušne naslade. V to ime kličemo iz dna srca: Vivat, crescat tioreat dramatika slovenska! Deželni zbor kranjski. V Ljubljani, 27. septembra. Popoludanska seja. V popoludanski seji, ki se je pričela ob 4. uri, govoril je v generalni debati še poročevalec Šuklje, čegar govor smo že prijavili. Potem se je prestopilo v podrobno razpravo. Finunčnega odseka poročilo pravi: Finančni odsek je na drobno pretresal izročeni mu proračun deželnega zaklada za 1. 1893. ter ga s tem })rodlaga slavnemu deželnemu zboru v ko-nečno rešitev. Deželni odbor proračuna za leto 1893. skupno potrebščino a 800 405 gld., skupno pokritje z 841 242 gld., torej se kaže presežek s 40 837 gld. Po račuuu finančnega odseka pa znaša skupna potrebščina 837.557 gld.,skupno pokritje 844.022 gld., torej znaša presežek le 6465 gld. Svoj nasvet utemeljuje finančni od«ek tako-le: Potrebščina znaša: I. Troski deželnega zbora 14.514 gld. II Administrativni troski 53 491 gld. III. Treski za deželno posestvo 7680 gld. IV. Troški za deželno-kulturne namene in vodne zgradbe 51.125 gld. V. TroŠki za javno varnost 26.261 gld. VI. Troški za zdravstvo 9657 gld. VII. Troški za dobrodelne naprave 230.043 gld. VIII. Troški za pouk, omiko iu dobrodelne namene 217.873 gld. IX. Troški za občila 127.150 gld. X. Troški za priprego in vojaške namene 11.350 gld. KI. Pri-mankljaj deželnega posojilnega zaklada 83 410 gld. XII. Bazni troški 5000 gld. V primeri s proračunom deželnega odbora je preliminar finančnega odseka s skupno potrebščino 837 557 gld. pri redni potrebščini višji za 6807 gld., pri izredni za 30 345. — Pokritje: I. Prihodki iz deželne imovine 55.302 gld. II. Prihodki iz javnih naslovov 3582 gld III. Prihodki iz deželnih zarodov in razni prihodki 86 444 gld. Skupna svota vseh prihodkov deželnega zaklada za leto 1893. znaša tedaj 844 022 gld. V primeri s proračunjeno skupno potrebščino v znesku 837.557 gld., kaže se torej končni presežek s 6465 gld. Posl. Po v še stavi pri poglavji IV. potreb-ščiue uastopui predlog: Deželni odbor se pooblaščuje pospeševati konjerejo, in sicer s tem, da deli podporo za nakup mladih kobil težkega konjskega plemena, ter sme v to svrho do 1000 gld. porabiti, za kar ima svoje-Ča8oo izposlovati naknadno kreditno odobrenje. Predlog vzprejme se brez ugovora. rosi. Mesar stavi pri istem poglavji resolucijo: Deželni odbor uaj is svote podeljene za po-vzdigo kmetijskega gospodarstva sploh zopet porabi primeren znesek v to, da v prihodnjih letih zopet vrši posebno premiranje konj v Bohinju. Posl. Lavrenčič povdarja nujno potrebo, da se izvrši uravnava voda v vipavski dolini. Pravi, da neče segati zopet v sršenovo gnezdo in reči, da gledališče ni potrebno, ali uravnava voda zdi se mu Še bolj potrebna. Posl. Kavčič pravi: Reklo se bode, da se dela za napravo vodnjakov niso mogla izvršiti, ker niso tehnične moči na razpolaganje. Kdaj pa bode čas za tako nujne potrebe? Deželni odbor naj bi skrbel, da se kaj stori za napravo vodnjakov na Krasu, da bodo ljudje vsaj imeli pitne vode, ki je tako silno potrebna. PobI. dr. Papež pritrdi, da se za uravnavo vipavskih voda res ni storilo, kar bi bilo treba. Pomisliti pa je, da bode trebalo mnogo dela, prodno se bode moglo pričeti s to uravnavo. Pred vsem bodejo se morale osnovati vodne zadruge. Nekaj pa se je venderle storilo. Izreka željo, da bi se posrečilo deželnemu odboru, da dobi od vlade 5 °/0 prispevka za ta dela. Deželni predsednik baron W in kler .sago. varja vlado proti očitanju, da ne stori svoje dolžnosti. Dokler ni deželnega zakona o tej zadevi, vlada ne more storiti ničesar. Poročevalec Šuklje izreka željo, naj se požuri j o dela is izdelajo projekti sa vodne zgradbe v Vipavi. Priporoča resoluciji posl. Pot Seta in posl. Mesarja. Pri glasovanji vzprejmeta se obe, kakor tudi predlog finančnega odseka. Pri poglavji VII. konstatuje poročevalec 3 u k I j e , da so pogajanja za nakup terena za zgradbo nove bolnico dognana in naznani nastopno resolucijo odsotnega barona S c h w e g 1 a: Z ozirom na sklep slavnega deželnega zbora z dne 8. aprila 1892 pooblašča se deželni odbor za slučaj, ako bi se pri načrtih za zgradbo bolnice pokazala potreba primernih spoznanih sprememb, da izvrši te spremembe proti temu, da se ob dognani primernosti teh sprememb ne bo več izdalo, nego bodo opravičevale prihranitve v bolniški režiji utemeljene v teh spremembah. Posl. dr. Bleiweis priporoča resolucijo in pravi, da bodo nekatere spremembe potrebne pri kurjavi in razsvetljavi vsled neprijetnih izkušenj, ki jih imamo v tej zadevi iz blazoice na Studenci. — Resolucija barona Schwegla in finančnega odseka predlog se vzprejmeta. Posl. Hribar oglasi se pri poglavji VIII in priporoča, naj deželni odbor skuša, da pridobi aa deželni muzej zbirko polžev in mahov župnika Ro-biča. Izvedenca gg. prof. Hubad in Vosb izrekla sta se ugodno o njej. Iz inozemstva dobil je že gosp. Robič ugodno ponudbo, želeti pa je, da ta zbirka ostane v deželi. Posl. dr. Papež se strinja s predgovornikom in pravi, da zbirko g- Robič prepusti za 1500 gld. in da so plačilni pogoji ugodni. Posl. Hribar oglasi se pri poglavji IX. in priporoča prošnjo občine metliške in gospodarskega odbora glede cestne zveze z Dolenjsko železnico. Naj bi se deielni odbor oziral nanjo, kolikor mogoče. Isto tako priporoča cesto iz Dolenjega Ber-nika do Vodic. Glede južne železnice izreka pritožbo, da premalo spoštuje narodno ravnopravnost. Krivica, ki se dela tn slovenskemu narodu, mora se pobijati. Naš jezik se zasmehuje, o njem ni duha ne sluha, vse je lo nemški io laški. Tako postopanje ni dostojno zavoda, kakor je južna Železnica. Navaja razne nedostatke, tako n. pr. izklicavajo povsod in tudi v Ljubljani vratarji vse le v nemškem jeziku. Drugi narodi stavijo svoj jezik povsod v prvo vrsto, pogledimo le Madjare, kako odločno postopajo. To niso malenkoati, katere bi smeli prezirati. Pripoveduje, kako je neki uradnik v Postojini se razžaljivo izrazil nekemu potovalcu, ki je zahteval listek II. razreda, rekoč mu: „Im 19. Jahrhunderte solite doch jeder gebildete Mensch deutsch verstehen." To je skrajna predrznost! Pri državnih železnicah je vsaj nekoliko bolje. Dalje omenja, da se je osnoval konsorcij za zgradbo železnice iz Sv. Petra v savinjski dolini (na progi Celje—Šoštanj—Velenje) do Kamnika in do Kranja. Ta železnica bode važna za našo deželo, posebno če se dodela železniška zveza iz Trsta v Loko in preko Ljubela. Take železnice se tudi izplačujejo dobro, to nam priča Kamniška in jednako se nadeja tudi od Dolenjske. Treba je, da že danes izrečemo svojo misel o tej zadevi, zato stavi resolucijo: Deželni zbor vojvodine Kranjske priznava, da bi Železnična zveza Celje—Kamnik in Kamnik— Kranj bila velike važnosti za narodno gospodarski razvoj dežele Kranjske in izreka, da bode s pre-vzetjem primernega zneska glavinskih delnic rad podpiral svoječasno zgradbo teh železnic. Posl. dr. Schaffer pravi, da se mu resolucija zdi premalo utemeljena, če se pa strinja gosp. Hribar s tem doBtavkom, „da se stvar izroči deželnemu odboru, da jo uvaži in poroča o njej," ne bode stavil posebnega predloga. Posl. Hribar izjavi, da Be strinja s tem do-stavkom in resolucija se torej vzprejme v tem smislu. (Koneo prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 30. septembra. Deielni zbori. Vsi deželni zbori rasen solnograškega in bu-kovinskega zaključili so zasedanje. Solnograškemu 4ei. zboru dovolil« jo vlada, da radi rešitve nekaterih notnih reči j zboruje še do uredi oktobra me-seča. Zasedanje delegacij ne moti zborovanja de tel neg a zbora, ker delegat za aolnograško ni deželni poslanec — V bukovinskem det. zboru vršila se ho. dane« volitev det. odbornika io je gotovo, da bode izvoljen rumuosk veleposestnik. Manjšina obelodanila je pred to dva važna spisa; protokol, napisan pri posvetovanji zmernih strank o vkupnetn •delovanju in pritožba, katero so te stranke predložile vladi o bnkovinskih razmerah. Obe publikaciji vzbujata veliko senzacijo. Netnika levica. Delovanje čeških strank, zlasti mladučeška adresa in staročeški predlog o jezikovni ravnopravnosti pri vs"h javnih uradih, vznemirili so zopet jedenkrat za vznemirjenje vedno pripravljene levičarje. Dali so ji duška v klubovi seji, v kateri so se slovesno izrekli, uaj komisija za razdelitev sodnih okrajev na Češkem svoje elaborate gotovo in zanesljivo izdela še pred Božičem, da bode vladi mogoče predložiti jih v drugi polovici zasedanja, to je koj po novem letu. Razen ts popolnoma nenevarne izjave, govorili so gospodje še mnogo o svoje stranke novi organizaciji in o preklicanih nacijooal-cih, ki jim delajo toliko preglavice, potem pa razposlali po vsem svetu dolgo poročilo o tej seji. Stranka ki se že smeši, ne more stati na trduih nogah. Nepotrebni troški. namesto grofa Ssechenvm imenovan je avstrijsko« ogerskim poslanikom v Beroliuu Ladislav Sz8gyeny Marich. Vsak poslanik velja na leto par stotisoč goldinarjev. Razsodni diplomatje uvideli so že davno, da ho poslaniki povse nepotrebna institucija, katera nima drugega namena, kakor zastopano državo re-prezentovati. Politični posli in opravki bi se prav lahko vršili brez teh gospodov, kateri na politiko samo nič ne uplivajo. Tu bi država lahko prištedila več milijonov vsako leto a drž. stroj tekel bi brez poslanikov prav tako gladko, kakor sedaj. Hrvatska tn Vatikan. Zagrebški „Obzor" priobčil je te dni senza-cijonelen dopis iz Rima, v katerem se razsvetljuje razmerje mej Vatikanom in Avstro-Ogersko monarhijo. Dopisnik dolži koj uvodoma Ogrsko, da je sedanje alabo razmerje zakrivila. V Vatikanu poznajo cerkvene razmere v mariianskem kraljestvu in odtod izvira nezaupnost proti vsemu, kar pride iz Ogrsko V ogrsko hijerarhijo so bile utihota-pljene osebo, katerim je bila cerkev deveta briga. V Rimu vedo, da se na Ogrskem pri imenovanji škofov tleda bolj na politične, kakor na verske zasluge, kofiia je nagrada in jamstvo za politična dela. To je prouzročilo, da se kurija neče prenagliti in zato Še vedno ni imenovan Zagrebški nadškof. Zanikarne razmere v katerih je pokojni kardinal-nadškof Mi-hajlović po dvajestletnem pastirovanji zapustil nad-ftkorijo, katero je bil dobri pastir Haulik uzorno uredil, so splošno znane, in prav zato želi sv oče, da dobodi ta nadškofija vladiko, ki je duhovnik z dušo in srcem in ki pozna svojo čredo. Faktorji pa, katerim gre kaka beseda, se doslej glede tega pastirja niso mogli zjediniti. Iz zgoraj navedenih uzrokov želi rimska kurija, da bodi bodoči Zagrebški nadškof rojen Hrvat, zato je gotovo, da bodo mogli Hrvatje biti zadovoljni, naj zasede škofijski prestol kdor koli od tistih, mej katerimi bo papežu izbrati moža. Dopisnik naznania nadalje, da sta že natisnjeni dve tretjini glagoliškega misala, namenjenega za črnogorsko metropolijo, sedaj pa se vrše obravnave, da bi papež dovolil tudi katolikom v Srbiji slovansko liturgijo. Viiaitje države. Srbske Ftomatije. Radikalni vodje potujejo po deželi in prirejajo ljudske sUode. Rajko Tajsič sklical je v svojem vo-lilBkem okraju takšen shod in došlo je G00 kmetovalcev. Liberalci posnemajo vzgled radikalcev, a uspeh njih shodov je vedno isti: radikalci pridero na zborovališče, razženejo liberalce in naklestijo njih glavarje in navzočne politične uradnike. Nazvlic temu, da bo izgredi na dnevnem redu, dokazuje bivši minister GaraŠanin v svojem glasilu, da se revolucije ni bati, ker je nemogoča. flAVmAAv« voj8ka»%$ Javno mnenje na Nemškem razburja že dlje časa govorica, da bo vlada stalno vojsko izdatno pomnožila in s tem seveda silno obremenila davkoplačevalce. Dosedaj bilo je stalne vojske 487.000 mož, odslej pa naj je bode 582.000, to je kar za 20 odstotkov več. Vsako leto pozvanih bi bilo 72.000 mož več v vojaško službovanje kakor d osi h-dob. Nemčija misli 8 tem nadkriliti francosko vojno za 70.000 mož. Troški za to povečanje so velikanski; povprečno računjeno veljalo bi 100 milijonov mark na leto. Ali bodo Nemci ,zmogli toliko svoto — je nerešeno vprašanje. Nemci v Afriki. V bitki pri Dagbi, kjer so 'francoski vojaki po težkem naporu premogli dahomite in pognali v beg, rabili bo črnci nemške puške. Po bitki našli so Francozi mnogo orožja nemške provenijencije. Nemški kulturonosci prodajajo dahomitom in drugim takšnim narodom orožje, čeprav je to proti mej-narodnemu običaju. Francoska vlada storila bo odločne korake, da se ta stvar končno ustavi. Domače stvari. — (Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Apače in okolico) sklenila je sledečo izjavo: Podružnica za „ A pače in okolico" obžaluje in obsoja vsako nedostojno postopanje proti uzornemu narodnjaku gosp. Luki Svetcu, naj se to zgodi bodi si od posvetne ali duhovne gospode. — Kakor je prečastiti gosp. Luka Svetec vedno nevstrašeni in vstrajni boritelj za pravice svojih rojakov, tako še v svoji sivi starosti nevtrudno deluje za blagor in krščanski napredek Ciril Metodove družbe. Kot pravi ter vzgledni poštenjak brani in goji gosp. Luka Svetec ono neumrljivo narodno jedinost, katero je poklonil človeškemu rodu Bog Sam. — Zato naj ga Premilostljivi ohrani slovenskemu narodu še mnogaja leta ! — (Slovensko gledališče.) Danes je druga slovenska predstava v novem gledališči. Ponavljala se bode „Veronika DeBeniška", pred igro pa „Alegorija". Začetek je ob l/|8. uri. Cene so navadne, kakor je razvidno z gledališkega lista, ki ga prijavljamo na drugem mestu. Brez dvoma bode tudi danes gledališče prav dobro obiskano. — (.Narodni Listy") prinašajo v včerajšnji številki izboren, simpatično pisan listek iz peresa dr. Karla Kadleca, tajnika češkega Narodnega gledališča, in to pod zaglavjetn „K otevfenf Blovfn-skeho divadla." — (Na adreso slav. vodstva c kr. drž. železnice.) Iz voznega reda, kateri stopi v veljavo dne 1. oktobra, razvidimo, da je vodstvo opustilo vlak, ki je doslej o polnoči vozil na Gorenjsko. O poletnem času se občinstvo reB ni mnogo vozilo b tem vlakom, čeprav je omogočil Gorenjcem, da jim ni bilo treba prenočevati v Ljubljani. Sedaj po zimi pa pogrešali bodo Gorenjci, zlasti obiskovalci gledališča ta vlak prav močno in zato se nadejamo, da bo slavno vodstvo uvaževaje to okolnost, zopet vlak uvedlo, oziroma da bodo poklicani faktorji izpregovorili na pristojnem me«tu resno besedo. — (Darila za deželni muzej.) Kranjskemu deželnemu muzeju darovali so: gosp. groi A. Auersperg tretnega strnada; stavbinsko vodstvo Dolenjske železnice več um, tri rimske vodovodne cevi in dve rimski grobni svetilki; goBpica L. Dizali v Vipavi bakren nmsk denar; gosjia A. Borota 5 rimskih in 21 novejih denarjev; učitelj g. Črno logar v Smanji opeko iz 1. 1611 z grbom Zatičine. — (Posebni vlak na Trsat in Reko,) ki se odpelje jutri iz Ljubljane, utegne ugaiati v prvi v ruti vsem onim, ki žele videti Opatijo in najkrasnejši del jadranskega obrežja. Tako lepa prilika se jim ne bode ponudila kmalu, kajti tudi pri znanih Sehrbeklovih vlakih so vozne cene mnogo višje. Za pripravne in zadostne prostore v vlaku je skrbljeno. Vozni listki se bodo dobivali tudi pri odhodu vlaka na vseh postajah. — (Promenadni koncerti) vršili se bodo meseca oktobra, če bode vreme ugodno, dne 2., 9., 16., 23. in 30. v „Zvezdi" vselej ob 1 a12. uri do-poludnd. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 18. do 24. Beptembra 1892. Novorojencev je bilo 13 (=3 05%o)i mrtvorojenec 1, umrlih 23 (=38 5%o)» mej njimi za grižo 5, za vratico (davico) 1, za je-tiko 5, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 1, vsled starostne oslabelosti 6, za različnimi boleznimi 4. Mej umrlimi je bilo tujcev 5 (21-7 °,0), iz zavodov 5 (217 °/#)- Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za tifuzom 1, za grižo 15, za oslovskim (dušljivim) kašljem 7, za vratico 2. — (Iz Višnjegore) se nam piše: Z ozirom na notico v št. 220 „Slov. Naroda", da se bo proga Grosuplje - Straža počela v četrtek 29. graditi v Bršlinu, poročam vam, da se pri nas že nad tri tedne jako pridno dela in bo proga skoro v dolžini 2 kilometrov ter na prostoru, kjer pride kolodvor v nasipu, gotova. Občudovati se mora pač disciplina delavcev in ljubeznivost podjetnikov in njih inženerjev. Življenje je tudi vse bolj živahno pri nas, sosebno ob praznikih in nedeljah. Lep denar bode ostal pri nas in slava vsem, ki so delovali ua uresničenji dolenjske železnice ! Dal Bog vsem, bodisi podjetnikom kakor delavcem svoj blagoslov! • — y — — (Tamburaški zbor v Metliki) ima v soboto 1. oktobra svoj prvi ustanovni koncert z nastopnim vzporedom: 1. Oj Hrvati! popotnica. 2. Farkaš : „Sretan imendan'. 3- „ Vienac hrvatskih pjesama*. 4. „Santa Lucia", napuljska barkarola, 5. „Na Pungertu". — Odmor. — 6. „Naši biseri-. 7. AlBtrom: „Valae elegante*. 8. Farkaš: .Potpourri hrv. pjesama. 9. Narodni ples „Povraćanac". 10. Lichtenegger: „Liepa naša domovina. — (Najvišje darilo.) Nj. Vel. cetar podaril je cerkveni občini Lozice za napravo notranje cerkvene oprave in ustanovitev novega pokopališča znesek 200 gld. iz zasobne blagajnice. — (Slovenska g o s t i l n a v G r a d c i.) Piše Be nam: Bivši restavrater „Ljubljanske Čitalnice" g. Franc Kaube, sedaj lastnik gostilne „zum Brand-hof", je napravil posebno sobo za ude akad. društva „Triglav" in jo je tudi jako ukusno okrasil. Na to se tudi Slovenci iz domovine opozarjajo, ako pridejo v Gradec, naj blagovole priti mej slovenske akademike. — Tudi g. Franc Blank, kavarničar „CarTe Wien" Rechbauerstrasse se nadalje priporoča društvu „Triglav" in drugim Slovencem. — (Električna razsvetljava v Gorici.) Veleobrtnik Franc pl. Mulisch v Gorici prosil je dovoljenia za izvrševanje pripravljalnih del za električno razsvetljavo mesta Goriškega. — (Učiteljsko društvo za Sežanski okraj) zborovalo bode v Komnu dne 6. okt. t. I. ob 9. uri dopoiudne. Dnevni red: 1. Pevska vaja. 2. Prirodopis po Življenskem zadružji. 3. Ljubav do poklica. 4. Učitelj zunaj šole. 5. Predlogi, doposlani do 1. okt. predseduištvu. Odbor. — (Otroški vrt na Greti.) V nedeljo dne 25. t. m. odprl se je na Greti pri Trstu novi otroški vrt „Družbe sv. Cirila in Metoda" v navzočnosti lepega števila otročičev in občinstva; častno je bila zastopana tudi Tržaška ženska podružnica naše šolske družbe. Navzlic strastni proti-agitaciji upisalo se je lepo število otročičev in še vedno se oglašajo novi. — (SiavjanBka čitalnica vPulji) priredi jutri v soboto 1. oktobra koncertno zabavo s tombolo. Čisti dohodek namenjen je v korist tatu-buraškemu zboru, ki ga nameravajo osnovati v Pulu. — (Čuden frater.) Minoli četrtek prišel je k neki Reški šivilji elegantno oblečen gospod ia prinesel seboj rjavega blaga ter naročil, na) se mu naredi iz njega fraterska halja, ker pojde ua neko maškerado — v Zagreb. Dekleta, ki delaio pri dotični šivilji, raznesla so to po mestu in tudi policija je izvedela za to Čudno naročilo. Ko je začela iskati moža, odnesel je bil že fratersko haljo in pete. Sodi se, da je tujec nevaren goljuf. Telegrami „Slovenskomu Narodu4': NOVO mesto 30. septembra. Včeraj popoludne o najlepšem vremenu v navzočnosti zastopnikov vseh uradov in ogromne množine ljudstva zasadila se je prva lopata na lici mesta Novomeškega kolodvora po c. kr. okrajnem glavarju. Poslanec Šuklje imel slavnostni govor. Dunaj 30. septembra. Na dan 7. io 8. oktobra določeni shod avstrijskih zdravnikov se je z ozirom na kolero preložil na nedoločen čas. Čmovci 30. septembra. V včerajšnji seji deželnega zbora unela se je pri budgetni razpravi ostra debata o buko vinski h razmerah in to mej Romani in koalirano manjšino. Deželni zbor se je odgodil. IVa/Jie vesti, * (Es i b t etvvas faulim Staate Da nemar k.) Naučni minister baron Gautsch uslišal je po muogoletnih prošujah medicinsko fakulteto v Inomostu in ustrezaje njeni nujni želji, imenoval je docenta Dunajske univerze dr Foltaneka profesorjem za otroške bolezni. Tirolci bo bili radosti izven Bebe in v svoji hvaležnosti pozabili vse, kar so baronu Gautschu kdaj v zlo šteli. A njihova radost trajala je le malo Časa Novi profesor, jnišedši v Inomost, prepričal se je hitro, da bi bil lahko na Dunaji ostal, kajti vlada skrbela je pač za profesorja, ne pa za prostore in za poBtelje za bolnike. Ker je jirof. dr. Foltaoek uvidel, da bi moral vsaj dve leti brez dela postopati, dokler se uredi klinika, odpovedal se je profeauri. ♦(Vesten krvnik.) Sodišče v San Frančišku obsodilo je nekega morilca in razbojnika ua smrt in naročilo krvniku, da ga spravi na oni svet. Krvnik pa je, ali vsled preobilega dela ali iz dmzih uzrokov pozabil izvršiti ta nalog, vsled česar ga je sodišče obsodilo na večmesečni zapor. Obsojeni morilec pa si je po pozabljivosti krvnikovi rešil življenje in bil pomiloščen na dosmrtno ječo. Štev. 2. Deželno gledališče v Ljubljani. Or. pr. 479. V petek, dne 30. septembra 1892. V satelitu t Veronika Deseniška. Tragedija v petih dejanjih. Po Josipa Jurčiča izvorniku za gledališče predelal Ignacij Ror&tnik. — Igro uprizori režiser gospod Ign. Borštnik. Začetek točno ob ,8 uri, konec ob 10. uri zvečer. Pri predstavi svira godba slavnega domačega pespolka bar. Kuhn St. 17. "CTstopuln-si: Pnrterni sedeži I. do III. vrste 80 kr. Parterni sedeži IV. do XI. vrste 60 kr. Balkonski sedeži I. vrste 60 kr. — Balkonski sedeži II. in III. vrste 50 kr. Galerijski sedeži 4<) kr. Vstopnina v lože .r>0 kr. Parterna stojišča 40 kr. DijaSke ustopnice 80 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Selenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Blagajnloa ie odpre ob 7. url ivećer rnjci: 29. septembra. Pri Mt*llei t Kolovvrat, Krakovsy, Polting, baron L<>catelli. Karples, Blau, VVesaelv, Kostler, Bock, Bosenthal, Leoiberger z Dunaja. — Eigler, Haring, Schmikl, Wagner iz Gradca. — Uohn. Loi iz Kočevja. — Zrostlik i« Prage. — Breznik iz Zagreba — VVurzer iz Beljaka. — Kegnart, Germekf Negode, Dr. Lukšič, Nižetic, Didolic, Russman iz TrBta. — Arku iz Ribnice. — Smion iz Celovca. — liobek z Reke. — Fiohheh z Reke. Prr siomi ; Siber, Berwegh, Sucharija, Kule, Jeglič z Dunaja. — Pasarič iz Zagreba. — llaselsteiner i/- Gradca — bubert, Kolar iz Prage. Meteorologično poročilo. I Čas opazovani a Stanje barometra v mm. Teui- Vetrovi Ne ii Mo- ' k mm v IliHI & 7. zjutraj m , 2. pO pol. g» 9. zvečer 7:36 8 m. 737 0 »m 738' 1 mm 14 2° C 23'2° C 17 A" C si. zah. si. izb. si. jzh. jasno d. jas. jasno 0-00 mm. Srednja tsai|Miral urit 1H'3", ta 4'5" nad normaloiu dne 30 septembra t I. včeraj — danes Papirna renta .... gld. 9670 — gld. 96 55 Srebrna renta..... „ 9H 35 — , % 30 J*n ^darl" V Mokronogu, 30. septembra 1892. Ari cl rej Grča r (1077) nadučitelj. G-ostilnica ob največjem objektu dolenjske železnice je na prodaj. Naslov pove upravnifttvo tega lista. (1092—1) Od vls. c kr. dež. vlade v Ljubljani konessijonirana plesna šola. Podpiaancu je čast naznanjati slavnemu občinstvu, da otvori z dnem i. oktobra t. I. plesno šolo. L Učni tečaj obsega: 1. Temel|iie oblike plena. Držanje, dostojno vedenje in gibanje t-lesa; temeljne poatave, hoja, prikloni in pozicije. 2. Navadni drufttvenl pleal, kakor tudi Redova, Škotski, Balauce a deux tempa in novi šestkoračni valček. 3. Figami pleal t Mciiuett, La contre danse tranc., četvorka in nova priljubljena, dosedaj v Ljubljani še ne uvedena četvorka ft la eonr (Lea lanelera). II TeeaJ aa otroke vsak četrtek in vsako nedeljo od 3. do f>. ure v spremstvu njih starišev; posebne uro na domu in zunaj doma. Ure aa ponk vsak dan. l'ptaovanja se vršo v pleani dvorani od 25. septembra dalje vsak dan od 10. do 12. uro v Goapodaklk ulleah a t. 12, v klil banke ,.Slavlje" v pritličji; tam je tudi moč več izvedeti. Za mnogobrojni obisk prost najuljudneje (1050—3) izprašani plesni učitelj. Ws<^aY^^^ai^n< VIZITNICE priporoča v Ljubljani. v»yvtyv«/\.ty\,w»/\>/\t/ »ar« »w« *nr« »nt« * v* *m* »M* ♦»* ^r\y*^xr\xs\^*\x*\i^\x^ SVAEILO! Usojamo si p. n. občinstvo nljud o na to opozarjati, da .se naša Kattireiner-jeva Koeipp-ova slaina im nikdar odprta ne prodaja, temveč v belili oriKlnaliilb sat itklli s mudrim tiakoui po x'rt kg, 200 in H)0 gramov z našim podpisom in varstveno znamko, ki je tukaj zraven. 1'asl naj a«* posehuo na naao varatveno znamko« kajti oboiuMtvo sloi.ša t*\n\tlt\ z «m«>iii1 lmtgoeimi poiiaredbamt. 1'apir. tlaek in beatedilo ae popolu«»uia ponaredi, ssuie po-]>od<>lto eaHlitet;a tCOMP«»dM iu|»ntka in naa pod-piw nluia|o ponaredbe. Nikdo na) ne a0.797-— Letni dohodki na premijah in obrestih dno 30. junija 1891 ... „ 20,725.2f>9-— Izplačitve zavarovalnin in rent iu zakupnin itd. za obstanka društva (184H)................ . „ 249,311.449 — V poslednjej dvanajstmesečnoj poslovalnej perijodi uložilo se jo pri društvu za.................. „ 61,372.000'— novih ponudi), vsled česar znaša skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah........... „ 1.728,184.555*— Prospekte in turife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno lilaviui agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri I^rsL se poveodl. Pred ponaredbanii se svari. (1084—1) Izdajatelj Is mipo vorsi urednik: J n n i p N o 111. Lastnina In tisk .Narodnu Tiskarne«. 4994 7074 88