MARIBORSKI
Cena 1 Din.
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telafon uredništva 3440, uprava 346« Izhaja razen nedelja la praznikov vsak dan Ob 16. uri / Velja meseSno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa eprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani « Poštni čekovni račun šL 11.406
99
JUTRA”
Neenaka kupčija
Pogajanja med Italijo in Francijo, ki se vodijo sedaj s pospešeno brzino, moramo deliti na tri dele (po predmetih, ki so podlaga pogajanj). Gre tu za italijanske zahteve na eni strani, in francoske na drugi. Glavni trije pred meti so: ureditev razmerja med francosko in italijansko vojno mornarico, nova ureditev meja med francoskimi in italijanskimi kolonijami v Afriki z istočasno rešitvijo vprašanja pravic italijanskih ko lonistov v Tunisu in naposled določitev
v	Tunisu in naposled določitev skupne politike v Evropi ter s tem v svetu sploh. Kakor vidimo že iz tega, morejo imeti konkretno t. j. materialne koristi od tega sporazuma le Italijani, dočim bi dobili Francozi v zameno samo — italijansko prijateljstvo! Prav zaradi teža je pa tudi razumljivo, da interesira Italijo pred vsem tisti del pogajanj, ki ji more prinesti koristi v Afriki, Francoze pa tisti, ki naj bi jiim zagotovil Podporo Italije v Evropi. Prvim gre torej za materialne, drugim pa za moralno-politične koristi. V tem so torej dejansko samo Francozi tisti, ki res nekaj dajejo, Italijani pa tisti, ki prav za Prav le prejemajo.
Glede razmerja obeli vojnih mornaric so se Francozi in Italijani pogajali žena tvashingtonski pomorski konferenci, a brez uspeha. Italija je trdovratno vztrajala pri zahtevi po pariteti s Francijo, katero pa Francija prav tako trdovratno ni hotela sprejeti, ampak je vztra jala na razimerju 3:5 v svojo korist. Ker bo prihodnje leto spomladi nova pomorska konferenca v Londonu, je vprašanje sporazuma v tem oziru samo po sebi zopet nujno in pereče, a je čisto gotovo, da bi ostalo tudi sedaj prav tako nerešeno kakor pred leti, ako ne bi bilo vezano s celim kompleksom predmetov sedanjih francosko-italijanskih pogajanj. O teh pogajanjih, ki se vodijo za zaprtimi vrati, se seveda ne izdajajo nobeni komunikeji, italijanski in francoski vladni listi, ki so o vsem dobro poučeni, pa objavljajo vendarle kdaj pa kdaj posebne ; informacije. Tako smo torej te dni izvedeli, da so Italijani naposled popusti-1 i in ne vztrajajo več pri svoji zahtevi ho pariteti. Pariteta naj bi po teh vesteh velja!a le za Sredozemsko morje, ne pa tudi za ostala morja. To se pravi: na Sredozemskem morju bi smela iineti Francija le tako veliko vojno brodovje kakor Italija, drugod pa bi mogla imeti ladje po svojih tamkajšnjih lokalnih potrebah. Ako je ta sporazum že perfekten, pomeni za Francijo očito zmago in brednost, kajti bojno brodovje se pač v brimeru potrebe lahko pošilja prav naglo z enega morja na drugo, v tem primeru z Atlantskega oceana na Sredozemsko.
Med kolonialnimi vprašanji med Italijo in Francijo je najstarejše tuniško. F*asi je Tunis francoski, je vendar števi-1° Italijanov v tej pre važni koloniji nabrani Francozom skoraj v razmerju 4:1, fosi so italijanski priseljenci po ogromni večini delavci, francoski pa gospodarji. Italijani so za te svoje tuniške koloniste že davno zahtevali posebne narodne pra vicc, šole itd. Pred leti je bil v tem o-ziru dosežen po dolgih bojih neki kompromis, sedaj pa gre za to, da se ta kom-bromls podaljša in izpopolni v tem smislu, da bodo kolonisti Italijanske narodno stl izenačeni glede narodnih pravic s francoskimi. Pa tudi italijanske teritorialne aspiracije v Afriki niso nove. Kaj zahtevajo tu Italijani od Francozov, smo slišali že večkrat, v soboto pa je pariški *Le Matin« povedal, da gre za bazo sporazuma, po kateri bi Franclja odstopila ozemlje južno od Libije In zahodno
Francoska javnost proti koncesijam
Skoro ves francoski fiisk nasprotuje vsaki spremembi kolonialnega
stanfa v Afriki v korist Italije
PARIZ, 17. decembra. V soboto je »Le Matin« objavil podrobnosti o kon cesijah, ki bi jih Francija bila pripravljena dati Italiji v Afriki. Ta članek je vzbudil v pariški javnosti veliko reakcijo, ki se kaže zlasti v pisanju včerajšnjih in današnjih listov. Listi trdijo, da so »Matinove« vesti pretirane. »Le Journal« piše med drugim: »Nekateri bi hoteli, da se stvari razvijejo hitreje kakor je treba. O francosko-italijanskih pogajanjih zaradi Afrike je bilo objavljenih že vse polno vesti. A vse so netočne ali pa vsaj pretirane. Ne sme se namreč pozabiti, da je vsaka ureditev francosko-italijanskih spornih vprašanj podrejena mnogo važnejšemu sporazumu, ki se nanaša na status quo v Evropi. Po-
gajanja se morajo izvesti najprej o tem vprašanju«. »Ere Neuvelle« pravi: »Pokrajine, o katerih se govori, gospodarijo nad prometnimi zvezami med vzhodnim delom naše severne Afrike in Čadskim jezerom. Vsaka sprememba meje bi pomenila veliko napako za bodočnost«. »L’ Ordre« se tudi bavi s pisanjem »Le Matina« in meni, da je naravna pot, po kateri gre do karavane, praktično francoska. Zaradi tega ni mogoče dovoliti nobenih koncesij teh pokrajin. »Figaro« pa pravi: »Francoski zunanji minister Laval želi pred svojim odpotovanjem v Rim uresničiti sporazum z Italijo o srednji Evropi.
PARIZ, 17. decembra. »Temps« raz-pralja o problemu Podonavja v zvezi
Odkrltia o maksdsnstvuioflh
DOKUMENTI DNEVNIKA »NOVI DNI«. ZAROTA PROTI VLADI IN ZVEZE
VISOKIH OSEBNOSTI.
SOFIJA, 17. decembra. Dnevnik »No-
vi	Dni« objavlja senzacionalne dokumente o zločinih razpuščene VMRO, iz katerih je razvidno, da je organizacija pripravljena oboroženo akcijo proti vladi in vojski. Makedonstvujoči so bili zelo do-uro Informirani o namenih vlade proti njim in so pripravljali strašna grozodejstva. Tako so hoteli s peklenskimi stroji vreči v zrak vlak, v katerem so se vozile vojaške čete, namenjene v petriškl
okraj, da razorožijo in razženejo člane njihove ilegalne organizacije. »Novi Dni« bodo objavljali razkritja o akcijah ma-kedonstvujoščih še dalje in napovedujejo nove senzacije. Že doslej pa je iz zaplenjenih arhivov razvidno, da so bile v službi makedostvujočih ali vsaj od njih odvisne razne visoke osebnosti prejšnjih režimov, o katerih tega ne b» F" nihče pričakoval.
Abesinski protest ir Ženevi
ITALIJANI TRDIJO, DA JE OZEMLJE DO UALUALE SESTAVNI DEL
SOMALIJE.
RIM, 17. decembra. »Giornale d' Italia« objavlja tekst protesta, ki ga je abesinska vlada poslala Društvu narodov ob priliki incidenta, ki se je dogodil dne 5. t. m. pri Ualuali. V tem protestu obtožuje Abesinija Italijo, da je okrnila integriteto Abesinije, ker so italijanske čete zasedle obmejno ozem Ije pri Ualuali, ki je oddaljena od meje italijanske Somalije preko 100 kut.! Mimo tega naglasa abesinska vlada, da so napad izvršile italijanske čete, dasi niso bile izzvane. »Giornale d’ Italia« seveda zavrača te obtožbe in trdi, da je ozemlje do Ualuale sestaven del italijanske Somalije, in sicer na podlagi italljansko-abesinske pogodbe z dne 16. januarja leta 1908. Prav tako zavrača tudi trditev, da bi bili Italijani izvršili napad in dolži tega abesinske »bande«. Ob koncu pa list vendarle upa, da obesinska vlada
s svojim protestom še ni zahtevala intervencijo Društva narodov in da bo mogoče incident poravnati diplomatskim potom.
Rojstni dan velikega pokojnega kralja
BEOGRAD, 17. decembra. Beograd je slavil danes v popolni tišini rojstni dan rmkojnega kralja Aleksandra. Dasi je vlada izdala dekret, da se letos ta dan uradno no slavi, so Beograjčani vendar spontano zaprli vse trgovine In druge poslovne lokale, da še enkrat manifestirajo svoja pietetna čustva do pokojnega velikega vladarja. V saborni cerkvi ]e patriarh celebrlral žalno službo božjo, katere so se vdeležiil člani vlade, diplomatski zastopniki in mnogi odličniki civilne in vojaške uprave.
od Sudana. Kako daleč naj bi se tu premaknila italijanska meja na francosko o-zemlje, še ni znano, vendar bi Italija rada prišla do Čadskega jezera, t. j. okoli 800 km daleč na jug! Nadalje pa namerava Francija odstopiti Italiji tudi severni del svoje Somalije, t. j. nad zalivom Obok. Od vse svoje Somalije bi tako obdržala Francija le pristanišče Džibuti, ki je glavna luka za Abesi-nijo, s katero jo veže še ne do Adis A-bebe podaljšana železnica. To bi bile teritorialne spremembe v Afriki, ki naj bi jih rodil fraucosko-italijaoski sporazum.
Za vse te »božične darove« Francije Italiji, kakor jih imenuje »Le Matin«, bi pa dobila Francija nadomestilo samov italijanskem »prijateljstvu« v Evropi. To
je tretje in najtežje vprašanje pogajanj, ker tu ne gre za darove Francije Italiji, ampak za politične koncesije Italije Fran ciji! Italijani se hranijo colo tega plačila za vse, kar naj bi prejeli od svoje »latinske sestre« za Božič. Prav od sporazuma v Evropi je pa odvisno, ali bo eventuelno tudi že doseženi pomorski in kolonialni sporazum kdaj realiziran ali
s pogajanji med Italijo in Francijo in pravi, da je podlaga in prva zahteva za vsak sporazum popolna odstranitev revizionizma in absolutna garancija avstrijske neodvisnosti. Nadaljnja potreba je gospodarsko sodelovanje podonavskih držav ob strogem čuvanju suverenitete vsake posamezne sile. Cilj je sodelovanje male antante z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Francija bo prevzela v centralni Evropi gospodarske, finančne in politične obveznosti. List pravi, da si tako v Rimu kakor v Parizu žele uresničiti te načrte. Na koncu pa pravi, da Laval pred posaarskim plebiscitom gotovo ne bo potoval v Rim.
Potres v Turčiji
CARIGRAD, 17. decembra. Po poročilih Iz Anatolije, divja v notranji Anatoliji že dva dni katastrofalen potres, ki ni povzroči! samo materialne škode, ampak je zahteval tudi že več človeških žrtev. Potres je trajal v pre sledklh dva dni in so se posamezni sunki čutili tudi še ponoči. Doslej poročajo o 20 mrtvih In 200 ranjenih. 25 naselbin je skoro popolnoma uničenih. Nesrečnežev brez strehe je mno go tisoč. Vlada je poslala na pomo* vojaštvo, zlasti saniteto.
KONGRES ZA OBRAMBO MIRU.
PARIZ, 17. decembra. V Parizu zboruje kongres za obrambo miru, kateremu predseduje Paul-Boncour. Na svoji prvi seji so kongresisti razpravljali o mednarodni kontroli raZoroževanja. Paul-Boncour se je v svojem govoru odločno zavzel za medsebojno kontrolo, ker bi bila po svoji moralni sili močnejša 1*~’ vsaka pogodba.
LITVINOV DOMA.
PARIZ, 17. decembra. Iz Moskve poročajo, da je prispel zunar.ji komisar Lit-vinov včeraj domov in je bil slovesna sprejet.
NOV ATENTAT V RUSIJI.
MOSKVA, 17. decembra. Na državnem kolektivnem gospodarstvu Krasni Luš je bil izvršen atentat na predsednika krajevnega sovjeta Karo. Karo ie nevarno ranjen. Izvršene so bile mnogoštevilna aretacije.
UMIRANJE LONDONSKIH POGAJANJ.
PARIZ, 17. decembra. »Echo de Pariš« poroča iz Londona, da je bila v soboto važna seja pomorske konference, po kateri se je zatrjevalo, da se položaj ni čisto nič spremenil in da se bodo preliminarna pogajanja za pomorski sporazum skoraj gotovo ta teden zaključila. Konferenca se bi lahko nadaljevala samo v primeru, ako bi Japonska odgovorila po-voljno na zadnjo spomenico, kar pa ni verjetno.
ZDRUŽEVANJE MARKSISTOV.
PARIZ, 17. decembra. Kongres socialističnih uradniških sindikatov je sprejel resolucijo, v kateri se izreka za združitev s komunističnimi sindikati. Združitev se pa mora izvršiti obojestransko sporazumno.
Dnevne vesti
Novi mestni proračun 1935-36
Osnutek novega mestnega proračuna; znaša torej 877.869. Novi proračun je ta-,/i 1935-36 je sestavljen in razgrnjen ; ko za 837.761 Din večji od lanskega. Pro javnosti na upogled. Novi proračun iz- S račun Mestnih podjetij pa izkazuje na kazuje na razhodih 23,784.379 Din, na: \zdatkih 30,185.861.14, na dohodkih pa dohodkih pa 23,784.379 Din. Med raz- : ?«,185.861.14 Din. Med prejemki znaša hodki znašajo osebni izdatki 3,891.827 j oddaja 14,630.600 Din, prodaja materiala napram 3,931.935 v lanskem proračunu, j 5,626.321.14 Din, pristojbine 1,742.650, Materialni razhodki pa 20,106.167 napram najemnine 2,494.960 Din.
19,228.298 v preteklem letu, prirastek I
licije opozarja vso javnost, naj takoj prijavi vsak primer policiji.
Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trga nju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Fraz Jo-seiove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franc Josefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Sokolsko društvo Maribor I. V pone-j deljek, dne 17. t. m. ob 8. uri pred vojašnico kralja Petra I. sestanek drain-
Koncert Glasbene Matice Maribor
Današnji koncert v Unionu, ne bo sa-,iio velik glasbeni dogodek po vsebini izvajanih del, ampak bo zanimiv tudi zaradi tega, ker se bo na njem predstavil mariborskemu občinstvu novi dirigent prof. Marijan Kozina. Absolviral je dunajsko glasbeno akademijo, kjer je
zastopniki diplomatskega zbora, člani na skega odseka. Vsi točno!
rodne skupščine in senata, zastopniki občin Beograda in Zemuna, številna društva in ogromna množica ljudstva. Most je blagoslovil patrijarh Varnava. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je v sprem stvu nekaterih ministrov in drugih odličnih osebnosti prerezal na mostu trak in s tem simbolično izvršil otvoritev. Novi most, o katerem smo že večkrat
imel za kompozicijo slovitega profesorja poročali, je ogromnega pomena za našo Marxa. Mojstrsko šolo v Pragi je dovr- prestolnico in vse najširše zaledje.
šil pod vodstvom prof. Josefa Suka. Di-1 rigentski tečaj pa je absolviral v Pragi | pri znamenitem ruskem dirigentu dr. Nikolaju Malku.
Prof. Malko poudarja v diplomi, ki jo je izročil g. Marjami Kozini ob odhodu iz seminarja, predvsem prirojeno muzi-
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost.
Mladina mladini za Božič. Ravnateljstva mariborskih srednjih in strokovnih
kalno nadarjenost ter znanstveno teore- šol so pokrenila lepo akcijo, ki je rodila tično podlago, ki si jo je pridobil med uspeh, da bodo lahko obdarovala za Bo-
studijem. Vse lastnosti dirigenta, t. j. razumevanje za slog, okus in čut za bia-
žič siromašne otroke štirih obmejnih šol. Klasična gimnazija je zbirala za šolo v
soglasnost orkestra ter njegovo dinami- Gradišču, realna gimnazija za šolo na ko, dober spomin, temperament, čut za Kapli, trgovska akademija za šolo pri orientacijo in samopremagovanje, je Sv. Duhu na Ostrem vrhu, učiteljišče pa Marjan Kozina dokazal, ko je ob zaklju- za šolo pri Sv. Ožbaldu ob Dravi. Mia-čku seminarja na pamet dirigiral 3. julija dina se je hvalevredno odzvala prošnji 1931 orkester češke filharmonije v Pra- bednih obmejnih šol in darovala obleko, gi. Po končanih študijah je deloval pol- obutev, šolske potrebščine, pa tudi mno-drugo leto kot pomožni dirigent pri ljulb go sladkega. Tako so posamezne šole
Ijanski operi.
zbrale toliko darov, da bodo priredile
Pri Glasbeni Matici čaka novega mla- štirim obmejnim šolam lepe božičnice v dega dirigenta hvaležno polje za izpol- veliko veselje siromašnih otrok.
nitev vseh visokih načrtov, ki si jih je stavil za cilj. Prepričani smo, da mu bo uspelo razširiti glasbeno delovanje v Matici, ker mu z veseljem do dela sle dita tako pevski zbor kakor novoustanovljeni društveni orkester. Naloga, ki jo je gospod Kozina prevzel od dosedanjih preizkušenih dirigentov, ni lahka. Sodeč po vestnih pripravah, ki jih je v tem kratkem času izvršil za svoj prvi nastop v Mariboru, smo uverjeni, da jo bo rešil častno. Pridite in sodite sami.
Belgijska odlikovanja. Belgijski kralj je odlikoval za zasluge, ki so jih storili nekateri naši državljani belgijskima letalcema prof. Cosinsu in van der Elstu, ko sta srečno pristala na prekmurskih tleh.
Zopet zaslužek in kruh. Železarna na
OPOZARJAMO CENJENO OBČINSTVO, da so vstopnice za koncert Glasbene Matice v prodaji samo v trgovinah ge. Zlate Brišnikove in g. Hofferja. Prosimo, naj si jih vsakdo preskrbi že vnaprej, da bo mogoče pravočasno zasesti prostore, ker se začne izvajanje točno ob 20. uri.
Sirov napad. Ko se je sinoči vračal proti domu po Betnavski cesti 52-letni čevljarski pomočnik Franc Domanjko je planil iz teme nanj neznani moški in ga udaril s tako silo po glavi, da se je zgrudil nezavesten na tla. Nezavestnega so ga našli na tleh ležati ljudje, ki so poklicali mariborske reševalce. Ti so napadenega fanta takoj prepeljali v bolnišnico. Za neznanim in skrivnostnim napadalcem pa poizveduje policija.
Vroča kri... V noči na nedeljo so zaprli 43-letno kuihrico Jožefo M. zaradi nedostojnega vedenja. V policijskih zaporih je čisto zdivjala, se izvila iz rok policajev ter navalila na navzočo ženo nadzornika zapornih oddelkov in ji pri-zadjaia z udarcem v trebuh poškodbe, da so morali poklicati zdravnika. Jožefo so potem vendarle pomirili in ugnali, ko je morala na pričnah prebiti noč. — V Vetrinjski ulici pa je v neki gostilni nastal razpor in tepež. Krivci so bili izrinjeni iz gostilne. Neki 24letni zidar Valentin K. pa je na vsak način hotel nazaj v gostilno. Stražnik ga je v pomočjo
Narodno gtedalište
REPERTOAR.
Ponedeljek, 17. decembra: Zaprto.
Torek, 18. decembra ob 20. uri: »GU' galnica«. Red B. Znižane cene.
Sreda, 19. decembra ob 20. uri: »Car* jevič«. Red C. Znižane cene.
Četrtek, 20. decembra ob 20. uri: »Za* lujoči ostali«. Red D.
Zabave in smeha v izobilju ie vedno pri uprizoritvah »Gugalnice«. Delo je napisala češka igralka in pisateljica Olga Scheinpflugova. »Gugalnica« je veseloigra prav teatersko pisane vsebine in iz borno orisanih tipov. Ponove jo v torek, 18. t. m. za red B. Veljajo znižane cene.
»Izgubljeni valček« (»Dve srci v tričetrtinskem taktu«) bo naslednja operetna premiera. Stolzova glasba te operete je znana že z zvočnega traka in spada med največje »šlagerje« poslednjega časa. Vsebinsko je opereta prav razgibana. Razdeljena je v osem slik, ki jih deloma veže balet. Delo študirajo pod muzikalnim vodstvom kapelnika Herzoga ter režiji Vladimirja Skrbinška in B. Stupice, Scenograf je ing. arh. B. Stupica, plese je naštudiral A. Harastovič. Nove toalete izdeluje modni atelje Ž. Severjeve jubljani.
Muti je že letos v aprilu ustavila delo in petifo drugih gostov obvladal in spravil je prišlo tako okrog 150 delavcev ob za- na stražnico, kjer so ga zvezali in nato služek in kruh. Poročali smo že, da je odposlali v policijske zapore, železarna pred kratkim dobila novega Hllde posiedice fantovskega prepira. V lastnika in da je pričela obratovati. Na- g^olah so Se pretekli petek zvečer v ne-stalo je vprašanje, kaj bo z delavstvom, ki gostilni fantje najprej sprli, nato pa ki je bilo poprej zaposleno v železarni. krvav0 stepli. Pokali so tudi samokresi Med zastopniki delavcev in zastopniki in je zadela krogla 26-letnega posest-obrata pa je bil dosežen sporazum in bo niš^ga sjna Franca Napasta iz Straž-kolektivna pogodba ostala v veljavi do g0jncev v usta ter mu hudo poškodovala 31. junija 1935. Tudi mora podjetje nu- zgornjo čeljust. Nevarno ranjenega fanta diti delavcem kakor poprej brezplačno so ta.k0j prepeljali v mariborsko bolniš-stanovanje. Delavstvo si je zelo oddah- njC0< ^jer s0 ga operirali. Pri operaciji pa nilo, saj bo čez zimo vsaj za silo preskrb- SQ zdravniki ugotovili, da je Napastu ob-
ljeno z delom in zaslužkom.
^ „,	,	,	,	Učni	tečaj	za	obrtno knjigovodstvo v
Odlikovani so bilk predsednik ljubljan- Mariboru se Otvori v torek 18. decem-	uuu„	Y	01J51V!
skega aerokluba Rado Hribar z redom bra v deški me§čanski šoli, Krekova ul- včeraj zjutrai je bil izvršen v šiški pri
r.np4iMil/n Kfilfflie,IrnniHnroHeorlttik'^ l	-	-	..	.<	m v . • .	y.'	I	*	J	J	v
Ljubljani strašen umor. Trgovska usluz-
tičala krogla v ustih in da jo je izpljunil še preden je prišel v bolnišnico.
Strašen umor v Šiški pri Ljubljani.
častnika belgijske krone, podpredsednika lx,siopje drž. realke. Tečaj, ki se vrši aerokluba Pera Nedeljkovič z redom čast pod firmo in na stroške zborničnega o-nika Leopoldovega reda z meči, šolski brtnopospeševalnega zavoda, je organi-upravitelj v Ženavljah Karel Škerget z zjra[a brezplačno zavodova mariborska redom viteza Leopolda II. in upravnik poslovalnica tako, da ie udeležba možna pošte v Murski Soboti Slavko Vrkovič z z malenkostnim izdatkom za potrebščl redom viteza Leopolda II. Odlikovanja je ne> 7^ bo trajal okrog 40 ur in se bo te dni izročil na belgijskem konzulatu v vršil ob večernem času, da udeleženci Ljubljani belgijski konzul dr. Milan Du- ne bodo zamudili dela v delavnicah. ln-lar omenjenim odlikovancem.	teresenti, ki so se že prijavili, so posebej
Raj v Italiji. Da so davki v vseh deže- obveščeni o otvoritvi. Nadaljnji udele-lah večji ko pred vojno, to ni nobena taj- ženci se sprejmejo še pred začetkom tene st, takih pa, kakor jih nalaga Italija čaja. in se lahko prijavijo ob otvoritvi, svojim državljanom, zlasti našim ljudem, Službeni list dravske banovine objav-pa ne morejo več prenašati. Brez sred- lja v letošnji 101 številki: Pravilnik o stev so si po vojni najeli amortizacijska sestavi, volitvi in ustroju upniškega od-posojila, ki pa jih zaradi silno velikih bora pri denarnih zavodih, ki so v izven-
oenka Frančiška Planinškova je v svojem stanovanju v zgodnjih jutmjih urah s sekiro do smrti pobila zidarja Ivana Štru-kla, s katerim je nekaj časa skupno živela. Ko so jo aretirali, je pri zaslišanju hladno priznala svoje krvavo dejanje in se zagovarjala, da je Štruklja ubila zaradi tega, ker je sovražil njenega otroka, ki ga je imela iz prvega zakona.
Zagonetna smrt. V Jurovcih pri Sc-steržah je pred dnevi umrla zagonetne smrti 32-letna posestnica Marija Gabrov-čeva. O tragičnem dogodku je bilo obve ščeno tudi ptujsko sodišče, ki je odredilo
obdukcijo trupla. Sodna komisija je ugo posojua, m pa m zaradi Mino veinun 1 Dora pn aenarmn zavoaiu, at v	,	d& QabrovSeva umr!a zaradi za_
5^'h I!™!!.."!: m°Je,° ..nelr;?^0JLne’ I	I	strupljenja	krvi.	Kri	pa	si	je	zastrupila
pri splavu. Nesrečnico so pokopali na po kopališču pri Sv. Vidu pri Ptuju.
Sam se je nameraval soditi. Ni še po zabljen zverinski roparski umor v Gra diski pri Zgornji Kungoti. Tudi je našim čitateljem znano, da so morilca Juhanta ki je izropal in umoril krošnjarja Stanka «	o..,v	„u,vv,	a	....	Hacina	prepeljali	iz	Ljubljane,	kjer je bi
citati, vsi živijo v večnem strahu predlspevke za razne humane namene. Nabi-1 aretiran,^ v^zap^ore^ mariborskega okrož zaporom. Ali se jim potem smemo čuditi, ratelji se pri tem svojem poslu sklicuje' če jim je edina rešitev in up mati Jugo- j jo, da imajo dovoljenje od prosvetnega
ministrstva in da opravljajo to delo skup no z združenjem rezervnih častnikov.
redno odplačevati. Kar je bilo pričako- za volitev likvidatorja po upnikih denar-vati in česar so se najbolj bali, se je že nih zavodov; naredbo o začasni ukinitvi zgodilo. Banke so hkrati odpovedale kre- naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin-dite in naznanile siromakom, da jih spo- skih in obrtnih obratovalnic v naši ba-mladi poženejo s posestev, nanje pa na- novini ter razne objave iz »Službenih selijo pristne Italijane z juga. Samo v eni novin.« občiai, v Kanalu, bo moralo 83 rodbin z Mariborska policija opozarja javnost, domače grude in za novim kruhom po V zadnjem času zbirajo pod okriljem nasvetu. Slovenskega lista ne sme nihče domalne propagande razne osebe pri-1
slavija.
Svečana otvoritev zemunskega mostu. Včeraj dopoldne je bil svečano iz ♦očen prometu novi most kralja Aleksan dVa I.. ki veže našo prestolnico z Zemu
nega sodišča. Juhant je bil zaprt v celici še z nekim drugim zločincem. Zadnje čase ga je silno pekla vest in je bil v ce lici zelo nemiren. Nekje je iztaknil košče' Po informacijah, ki jih je dobila maribor I pločevine m Jo je zbrusil na cementnem ska policija, pa so te osebe navadni go- j tlaku ter si ž njo prerezal žile na desni
cii.i 1. m    	ljufi, ki so dobro organizirani in pod roki. Kmalu pa so ga opazili pazniki in
nom." Svečanosti so prisostvovali knez j krinko nacionalne propagande opravlja- takoj poklicali zdravnika, kije Juhantu um mfvdnik' Pavle. vsa kraUe.v&ka vlada, jo svoj posel. Predstojništvo mestne po-.1 ohranil življenja
Nemške šole v naši državi. V Jugoslaviji je 620 nemških ljudskih šol, 188 višjih ljudskih Šol, 1 učiteljišče, 4 strokovne šole in 32 otroških zabavišč. Največ nemških ljudskih šol je v Vojvodini, na drugem mestu pa je naša banovina. To statistiko je izdelal nemški »Kulturbund« v \Tovem Sadu.
Slikanice, mladinske knjige ima največjo izbero knjigarna Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova c. 13.
Nepoštena Julčka. Ko je prišla pred 3 eti v Maribor Julčka R. z Dravskega polja, je bila pošteno dekle. V Mariboru je dobila lepo službo in je bila v službi zelo pridna in marljiva. Kakor marsikateremu postavnemu kmečkemu dekletu, tako so tudi postavni Julčki zmešali lahkomiselni fantje glavo in srce. V službi ni bila nič več pridna in poslušna, kar je imelo za posledico, da se je zadnje tedne potikala po mestu brez dela in sredstev.
a se je Julčka, kakor tudi že marsikatera druga, lotila nočnega življenja in tako padla precej globoko. Danes dopoldne so jo zasliševali na policiji, ker jo je ovadil neki mesar, da mu je ukradla 500 Din. Julčka sicer odločno zanika krivdo in pravi, da mesar ni imel nikdar tega zneska pri sebi in ga zato tudi ona ni mogla ukrasti. Policija pa Julčki ni verjela in jo bo izročila okrajnemu sodišču.
Sv. Martin. Pri Sv. Martinu pri Vur-bergu je v petek ob 11. uri ponoči izbruhnil velik požar, ki je posestniku Darku Kumerju upepelil velikansko gospodarsko poslopje. Domača gasilska četa je bila takoj na mestu pod vodstvom častnega načelnika Janka Kostanjška in načelnika Gregorja Toplaka, katerima se je treba zahvaliti, da se je ogenj lokaliziral in se je ohranila stanovanjska hiša in je bilo rešenih tudi sedem objektov najbližjih sosedov. Delo gasilske čete je bilo požrtvovalno, a zaradi pomanjkanja vode zelo otežkočeno. Sosednih gasilskih čet ni bilo, ker zaTadi goste megle niso opazili ognja. Sumi se, da je bil o-genj podtaknjen.
Radio Ljubljana. Spored za torek, 18. t. m. Ob 11: šolska ura; 12: instrumentalni koncert na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, slavni tenoristi na ploščah; 18: otroški kotiček; 18.20: predavanje o slabotni šolski deci; 18.40: nemščina; 19: radio-orkester; 19.30: nacionalna ura; 20: čas, jedilni list, program za sredo; 20.10: glasbena ura skladatelja Miloje-viča; 21.15: evropski koncert z Dunaja; 22.05: čas, poročila, operetna glasba na ploščah; 22.30: angleške plošče.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. url je kazal toplomer 7.4 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 7 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 14A stopinjah 725.2, reduciran na ničlo pa 723.5; relativna vlaga 97; od včeraj na danes je padlo 8 mm dežja; vreme je deževno in oblačno; vremenska napoved pravi, da bo ostalo vreme še nekaj dni deževno in oblačno.
»Čuvajte Jugoslavijo 1“
Šesinajsi tisoč mož je priseglo zvestobo novemu kralju
SVEČANA ZAPRISEGA VOJAŠKIH OBVEZNIKOV NA TEZENSKEM VOJAŠKEM VEŽBALIŠČU. — IMPOZANTEN POGLED NA DISCIPLINIRANO ARMADO. - NAGOVOR MESTNEGA POVELJNIKA GENERALA HADŽIČA.
Tako svečanega dogodka, kot je bila
MarffiorsM »^egernlE« Jtiiri.
HfcLv.-.ŽflTOILlJIHim
včerajšnja zaprisega vojaških obveznikov že dolgo ni doživelo naše mesto. Že pred napovedano uro se je pričela zgrinjati na prostornem tezenskem vojaškem vežbališou armada vojaških obveznikov iz mesta in vse širše okolice. Prihajali so peš, na kolesih, vozovih, tovornih avtomobilih, mestni avtobusi pa so jih prevozili na tisoče. Rezka povelja aktivnih častnikov, ki so vodili organizacijo, so poživljala discipliniranost in sleherni mož se je molče podal na odrejeno mu mesto. Naravnost mogočen je bil pogled na razvrščeno anmado krepkih mož in fantov. Mogočno svečanost l>a je nekoliko kvarilo slabo vreme.
Zvestobo, poslušnost in vdanost so prisegli včeraj Nj. Vel. kralju Petru II. vsi vojaki iz rezerve letnikov 18S5 do 1914, vsi rezervni podčastniki in kaplarji, nadalje vsi v jugoslovansko vojsko nespre jeti častniki avstro-ogrske vojske, vsi invalidi izpod 30 odstotkov invalidnosti in vsi oni rezervni častniki, vojaški u-radniki in vpokojeni častniki, ki iz kateregakoli vzroka niso bili zapriseženi v nedeljo 9. tm. Svečani zaprisegi je prisostvovalo 6500 vojaških obveznikov iz mesta, 9500 iz okolice in 65 rezervnih častnikov ter vojaških uradnikov. Nagovore in povelja so prenašali ojačevalci.
Ko je bila pred razvrščeno armado raz vita zastava domačega pehotnega polka, in ko je po danem povelju pozdravil armado mestni poveljnik brigadir general g. Hadžič, je med obrednimi molitvami, pri katerih je igrala vojaška
godba, zaprisegel najprej vojaški kurat g. Zavadlal vojne obveznike rimokato-liške vere, prota Trbojevič pravoslavne, pastor Baron pa evangeličane. Po zaprisegi je imel vojni kurat g. Zavadlal na obveznike patrijotičen nagovor, v katerem je naglasil veličastnost trenutka in pomen prisege. Tople so bile tudi besede, ki jih je govoril navzočim prota Trbojevič poudarjajoč ljubezen do domovine, naroda in kralja ter kraljevskega doma. Ko je godba zaigrala zadnjo molitev in je bila svečana prisega končana, je stopil na govorniški oder mestni poveljnik brigadir general g. Hadžič. Pomemben je bil njegov nagovor na armado, ki ji je v eksaktnih izvajanjih prikazal blagopokojnega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja kot vojščaka-junaka. ki je šel preko albanske Golgote s svojim hrabrim očetom po naše osvo-bojenje, kot kralja mučenika, ki je prelil za svoj narod lastno kri in še v zadnjih smrtnih vzdihih mislil na svojo domovino v sveti oporoki: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« Pozval je vse vojaške obveznike k zvestobi, vdanosti in poslušnosti novemu kralju Nj. Vel. Petru II. in vojaški zastavi, bodreč jih k hrabrosti, če bi bila v nevarnosti domovina. Nagovor mestnega poveljnika je globoko vplival na vse prisotne.
Iz oblakov je pričelo močno rositi. Kljub temu pa je armada disciplinirano vztrajala na odrejenem mestu in odkritih glav poslušala državno himno, ki jo je zaigrala vojaška godba kot zaključek svečane prisege.
Naša mladina se ie poklonila
kraljema
SIJAJNO USPELA PRIREDITEV POMLADKA RDEČEGA KRIŽA V UNIONSKI DVORANI.
Vse hvalevredna je bila včerajšnja pri reditev mariborske ljudsko in meščansko šolske mladine organizirane v »Pomladku Rdečega križa«, ko se je poklonila spominu blagopokojnega vitežkega kralja in prisegla zvestobo in vdanost mlademu kralju Nj. Vel. Petru II.
Lepo okrašeno veliko unionsko dvorano so pomladkarji in starši napolnili do zadnjega kotička. Obširen spored, ki je bil srečno izbran in ganljiv, je otvoril mlad Sokolič z deklamacijo o domovini. Nato je nastopil deški zbor III. osnovne šole pod vodstvom strokovnega učite-
lja g. Horvata in lepo zapel tri pesmi. Sledila je deklamacija, na kar so gojenke šolskih sester učinkovito izvedle sim bolioen nastop s spremljanjem klavirja. Po ljubko predvajani deklamaciji »Ob smrti kralja našega« pa so nastopili v pestrih narodnih nošah mali harmonikarji Pomladka Rdečega križa pod vodstvom njihovega učitelja g. Vilka Šušteršiča in korajžno zaigrali več narodnih.
Zelo je ugajal zbrani mladini in staršem nastop pevskega zbora deške meščanske šole pod vodstvom g. Vilka Šušteršiča. Mladi pevci, vsi v belih oble
kali, so si s svojim nastopom osvojili mlada srca. Krona sporeda pa je bil njihov nastop z malimi harmonikarji, za katerega so bili nagrajeni z dolgotrajnim ploskanjem. Z živo sliko:	»Poklonitev
kraljema«, ki sta jo zelo ljubko in posrečeno izvedli dekliška meščanska in IV.
dekliška osnovna šola je bil spored, zaključen. Vsi nastopajoči pomladkarji zaslužijo pohvalo, vse priznanje za trud pa prav tako njihovi učitelji, saj so priredili naši nadebudni mladini popoldne, ki ji bo ostal v lepem spominu.
Iz društva „Nanos“ v Mariboru
Božič je pred durmi. Srečni ir. veseli prazniki za one, ki jim je neznana beda, pomanjkanje in žalost. Vendar tudi v srcu takih ne more biti popolnega zadovoljstva, ako srečujejo' dan za dnem ljudi, brate, ki jim lakota, mraz in bolezen razjeda življenje. Ne, takih samohotne-žev ni med nami!
Rojaki, prijatelji naši! V društvo »Nanos« je pripodila bližajoča se zima mnogo primorskih beguncev že sedaj, ko še ni snega. So to možje in fantje, delaželj-ni korenjaki, ki jih je prignala k nam ljubezen do naše svobodne domovine. Pre pojeni z najsvetejšimi vzori so zapustili dom, družino in vse kar jim je bilo najdražje. Tu niso našli zaposlen ja, domov ne smejo. Hirati, umreti je težko človeku, ki je prežet s trdno vero v skorajšnji prihod boljših in srečnejših dni. Poleg teh nesrečnežev je v Mariboru mnogo primorskih družin, ki zaradi neza-poslenja stradajo. Vsak dan trkajo na vrata našega društva, proseč pomoči. Kakšen bo Božič teh revežev, ki so naši bratje po rodu in krvi! Solze, jok, obup.
Ženski krožek društva »Nanos« je sklenil povabiti letos vse naše trpeče brate in sestre k božičnici, ki jo misli prirediti na sveti večer. Ob tečni večerji, topli besedi, skupni boli in spominih na domači kraj se bo srce ogrelo in bo vsaj za nekaj ur pozabljeno vse gorje. Za uresničenje te človekoljubne namere nima krožek nikakih gmotnih sred stev. Odposlanih je bilo več prošenj dQ usmiljenih src, potrkalo se bo v kratkem na vrata onih, ki znajo ceniti našo vzvišeno zamisel. Težiki in resni so časi za vsakogar — to je res! A mi ne prosimo bogatih darov. Podarite nam kruha, živeža, stare obleke in kjer možno kak dinarček. Našim lačnim, skoro nagim ro jakom in rojakinjam boste odpomogli v stiski, strahu in zadregi pred hudo zimo. S tem bo tudi vaš Božič vesel praz-« nik, keT bo v srcu zavest, da ste rešili gladu in mraza svojega bližnjega. V društvu »-Nanos« bo odmevaHa v zahva’j lo: »Sveta noč, blažena noč«! Posušenih bo mnogo solz, zasmejalo se bo mnogo srčk, ki bi drugače umirala žalosti r0 ta sveti večer. — Načelnica.
Predavanja Ljudske univerze
ZRAKOPLOVSTVO SEDAJ IN V BODOČE.
, Dr. Kurt Wegener, zrakoplovstveni strokovnjak in vseučiliški profesor, je predaval v petek zvečer v Ljudski univerzi. Predavatelj je brat tragično ponesrečenega grenlandskega junaka We-generja. V svojih enoinpolurnih strokovnjaških izvajanjih je izčrpno in strokovnjaško označil pomen zrakoplovstva ter razčlenil njega bistvo.
V	prvem delu svojega predavanja je pojasnjeval svoje prve poizkusne lete, ki so imeli svoje navadno izhodišče v Berlinu in ki so se vršili s prostoletečim zračnim balonom, pri katerem je predvsem pristanek zelo težak. Zračna vozila se delijo v dva sistema: sistem »lažji od zraka« in sistem »težji od zraka«. V prvi sistem spadajo balonska zračna vozila, ki so v teku konstrukcijskega spopolnjevanja pridobila podolgo-vatnejšo obliko, ki se je v cepelinskem zasnutku ustalila. Niso pa balonska p r o stoleteča kakor tudi vodena zračna vozila primerna za vojne namene, ker predstavljajo lahko pogodljiv pred-
met. V sistem »težji od zraka« pa spadajo zrakoplovna aeroplanska letala, katerih konštrukcija je danes izredno mnogovrstna. Predavatelj, ki ljubi tudi nekaj humorja pri svojih izvajanjih, je ob zaključku pojasnjeval svoje predavanje na podlagi številnih lepih skioptičnih slik. Med drugim je pokazal poslušalcem tudi ogromni hangar v Friedrichshafmt. Iz prikazanih slik je bilo razpoznati notranjo konstrukcijo balonov in aeropla-nov.
Ob zaključku pa je prešel na jadralno letalstvo, v katerem vidi osnovo zračnega leta. Petrolejski vrelci bodo morda v štirih, petih decenijih usahnili, ako se ne bodo novi odkrili. Tudi premogokopi bodo za 400 let še zadostovali. Ideja zračnega leta pa bo živela brez vseh teh ozi rov v jadralnem letalstvu naprej. Saj ima ravno jadralno letalstvo neverjetne razvojne izglede pred seboj.
Predavatelj je žel za svoja temeljita in mestoma s šegavostjo poživahnjena izvajanja toplo priznanje navzočih.
D. B.:
Metode profesorja Spavan&ia
V	zmožnosti gospoda profesorja Spa-Vančiča gotovo nihče ne dvomi. Saj bi pa to bilo tudi skrajno neolikano, namreč predvsem za tistega, ki ga pozna pobližje. In med temi sem jaz. Profesor Spavančič je mož, ki vzbuja pri meni največje spoštovanje. To spoštovanje sem si vcepil takoj pri prvem obisku, ko sem ga posetil v njegovem stanovanju. Takrat sva govorila o vsem, kar se pač da govoriti s tako učenim gospodom. Hotel sem ga intervjuvati za časopise. Začel sem kar na sredi.
»Gospod profesor, katere pa so vaše specialne stroke v vašem znanstvenem Proučevanju?«
Žal, da si vseh teh strok nisem utegnil zapomniti. Toliko se še spominjam, da so vse te stroke imele končnico »ika«. Med njimi menda: etika, estetika, histo-rika, retorika, botanika itd. itd. — In tako se je potem nadaljevalo. Intervju-val sem ga v vsem, da mi je nazadnje celo zaupal številko svojih čevljev, klobuka, ovratnika, rokavic, starost svoje žene in še ne vem kaj. To vem, da so nekatere stvari bile velike diskretnosti, katerih zato tudi tukaj nočem iznašati.
Izredno počaščenega sem se smatral, ko me je gospod profesor nekoč povabil, da prisostvujem njegovim predavanjem
v šoli. Seveda sem se vabilu odzval. Profesor je poučeval etiko v sedmem razredu gimnazije. Takrat sem tudi spoznal, da profesor biti, ni lahko! Moj Bog, razlagati tako velikim in starim kujonom, izmed katerih nosi skoraj polovica očala, druga polovica pa umetniške pentlje za vratom! Tu je profesor postavljen pred tribunal, tu se ne da »žveplariti« kot za kakim gostilniškim omizjem, kjer lahko brez skrbi vrtiš svojo lajno. Sledil sem pazno izvajanjem gospoda profesorja in moje spoštovanje je rastlo v občudovanje. Profesor je govoril, da ga je bilo veselje poslušati.
»Prijateljčki! Zamislite se samo... Vidite, tako vam govorim: etika in zopet etika... In če postavimo vse na glavo, je sedaj zgoraj, pri nogah, zopet etika... Preko nje... Torej skratka: etika je in etika ostane...«
Ne vem več, kako dolgo je profesor govoril. Nato je sledila debata, ki se je prav lepo razvijala v okviru predavanja. Dijaki z očali in pentljami so smiselno stavljali svoje pomisleke, ki jih je pa enako smiselno pobil ali pa obrazložil profesor Spavančič. Do sem bi bilo vse v redu. Tedaj je v zadnji klopi vstal neki suhec, sicer pa up in nada šolskega zavoda.
»No?«
»Gospod profesor, kaj pa sploh pomeni beseda: erika?«
Profesor se je nasmehnil.
»No, da. Etika, mislite?«
Dijak je prikimal.
Ne vem, kaj je takrat profesor ugibal. Preteklo je nekaj trenutkov. In potem je popolnoma pravilno potegnil iz žepa svinčnik, odprl razrednico in zabeležil vcrašalcu velik »odlično«. Vidite, to je bila metoda gospoda profesorja: suhec iz zadnje klopi je bil edini, ki je stvarno sledil pouku in ki je imel res smisel za etiko. Profesor Spavančič je nato razložil besedo etika vse od njenega izvora pa do smisla.
Drugič sem šel s profesorjem v peti razred gimnazije, kjer je poučeval geografijo. Naj se nihče ne Čudi, da je bil profesor tudi geograf, kar sem že uvodoma omenil, da je njegova učenost bila vsestranska. In tudi tokrat se nisem mogel načuditi njegovi izvrstni metodi, ki je prvenstveno upoštevala aktivnost vseh dijakov. Ko sva stopila v razred in so dijaki posedli, me je predstavil. Videl sem same zadovoljne obraze, ki so pričakovali, da danes ob moji navzočnosti profesor ne bo izpraševal. Nato je profesor Spavančič pričel s poukom.
»Poglejte vsi skozi okno!«
Glave vseh dijakov so se obrnile na desno. Tudi moja glava je sledila tja. Zunaj je sijalo solnce, sicer pa ni bilo bogve kakega razgleda.
»Kaj vidite?« Gospod profesor je vzel v roke svinčnik in razrednico. Dvignile so se številne roke. Še jaz sem se skopaj izpozabil. Saj pa je bilo vprašanje sila
preprosto in je bila najlepša prilika, dobit; »odlično«.
»No?«
Dvignil se je prvi dijak.
»Skozi okno vidim drevje!«
»Sedite!« In profesorjev svinčnik je zabeležil »dvojko«. Nekoliko rok se r povesilo.
»No?«
Dvignil se je drugi dijak.
»Skozi okno vidim hiše!«
»Sedite!« In svfrnčnik je zabeležil »dvojko«. In zopet se je povesilo nek-a' rok.
»No?«
Dvignil se je tretji dijak.
»Skozi okno vidim hrib!«
»Sedite!« In zabeležena je bila no\a »dvojka«. V razredu je dvigalo roke samo še nekaj dijakov. Sledili so odgovori drug za drugim: ta je videl oblak, drugi dimnik, tretji ptico v zraku, četrti samo čist zrak, eden je celo izjavil, da ne vidi nič. Ta je dobil podčrtano »dvojko«, ostali pa samo »dvojke«.
Končno je na vprašanje odgovoril prof. Spavančič sam:
»Če pogledamo skozi okno, vidimo horicont!«
Vraga, na to nisem pomislil niti jaz, pa je vendar tako preprosto. Res, kako so se morali dijaki tako prenagliti z odgovori in da niso vsaj malo pomislili.
V	meni se je takrat še bolj utrdila vera v zmožnosti in v izborne metode profesorja Sparvančiea.
A. K. Grin:
Bogasfuo
Roman.
> Sprt e mirno, hočem io čuvati.«
»Kako sem vam hvaležen. Še sanjalo se mi ni, da me vnovič pomiri dejstvo, ker imam prijatelja v službi policije.«
Byrd se je nasmehnil nekoliko prisiljeno; njegovo razpoloženje očivldno ni bilo tako odkritosrčno, kakor navadno. Samo Degraw o tem ni opazil ničesar; čutil je le, da je oproščen velike skrbi.
»Ali mi sporočite Še danes?« je vprašal.
»Samo tedaj, ako se zgodi kaj izrednega.«
»Torej pojdem.«
»Samo eno mi še povejte! Ali je sprememba zunanjosti Portugizlnje taka, da je varala tudi gospodično Rogersovo?«
»Mogoče, če je znala potvoriti svoj glas in svoje obnašanje enako dobro kakor obleko in obraz.«
»Ne morem si misliti, da bi bila Portu-gizinja,« je menil Byrd. »Težko, da se izpostavlja tako veliki nevarnosti samo iz maščevanja. Pa saj bomo videli. Policijo ne bo varala, če bi je tudi moja prejšnja gospodinja več ne spoznala.«
Ločila sta se.
Degraw ni prejel ta večer od policije nikakeiga poročila. Ves teden do sprejema pri gospodični Aspdnwalbvi ni slišal ničesar o Byrdti.
XXXIII.
Bik) je ob dveh in gospodična Roger-sova se je hotela obleči za sprejem pri gospodični AspinwaMovi. Pred njo na postelji sta ležali razprostrti dve obleki; priprosta rjava, suknena in dragocena, bogato okrašena, baržunasta. Sama jev sobi in s tem, da si izbere obleko, se naj odloči najvažnejše vprašanje njenega življenja. Ni lahka volitev; zdaj posluša glas srca, zdaj spet prevladuje njena častihlepnost. Njena roka boža zdaj mehki, dragoceni baržun, nato spet o-strejše sukno.
Končno prime za baržun — kako ji pristaja, kako dviguje njeno lepoto. A suknena obleka vleče njen pogled nase, in preden se sama zave, leži dragocena obleka na tleh, na prsi pritiska sufcneno blago —■ odločila se je!
Tedaj zasliši trkanje na vrata. Prestra šena, kakor da jo je kdo zasačil na krivih potih, vrže obleko vstran in se začne tresti. Bila je frizerka, ki je vstopila; a njen prihod je dedinji popolnoma pokvaril razpoloženje. Zravkar še rožna lica ji obledijo in svoje vznemirjenje prikriva s tem, da se skloni čez toaletno mizo in si razpušča svoje kite.
Ko dvigne pogled, ostrmi od začude-
nja. Pred njo stoji tuja mlada deklica, s prijaznim obrazom se ji francoski pokloni in reče:
»Oprostite, milostiva: frizerka je bolna in me pošilja, da jo nadomestujem. Želite frizuro za majhno ali veliko družbo? AH vas naj počešem visoko ali nizko?«
Gospodična Rogersova se je odahnila. Sveži mladi glas ji je bil prijeten.
»Počešite me preprosto, a okusno!«
»Kako krasni črni lasje!« je vzkliknila Francozinja. »Tako kodrasti, dolgi in bleščeči. Urediti jih hočem, da boste kakor angel.«
»Ali je vaša gospa zelo bolna?«, je nenadoma vprašala gospodična Rogersova. »Kaj ji je?«
»Ne vem, kaj ji je, a mislijo, da bo umrla; dva zdravnika sta bila nocoj pri njej. Vendar ni pozabila, da čakate na njo zato je poslala mene.«
Gospodična Rogersova je postala nemirna, kakor da jo razburja prisotnost deklice. Ko je biila počesana, jo je odpustila In se hotela sama obleči.
»Umetnikova nevesta hočem biti,« je govorila pri sebi, ko si je oblačila suikne* no obleko. Niena sreča mi bo plačilo za vse, kar zdaj žrtvujem. V njegovem pogledu videti namesto ljubečega zaupanja bolest in razočaranje, tega ne prenesem. Kaj ml pomaga vse bogastvo sveta, če ime zaničuje njegovo srce. Ne, nikoli ne
bom obžalovala svojega koraka.«
Spravila je baržunasto obleko ter vzela klobuk in rokavice. Slučajno se je dotaknila vratu. »Pozabila sem svoj talisman«, je rekla in vzela preprost medaljon iz skrinjice. Preden si ga je pripela, ga je odprla, da vidi ali je še v njem spominčica, ki jo je hranila v spomin na pomembni dan.
Pa kako se je prestrašila, ko je namesto cvetke našla ziložem papir. Razgrnila ga je in čitala besede, katerih pomena ni takoj razumela.
»Tiho moram odstopiti in pokopati vse svoje nade in želje. Vedno se hočem spominjati, da on njo ljubi in da je potrebno za njeno srečo, da jo ljubi... To ljubezen hočem podpirati z vsemi močmi in delovati, da ji ostane milina, ki jo je dičila v nesreči. Bogata in ljubljena bo najsrečnejša soproga najplemenitejšega moža. Da ji k temu pripomorem, je naloga moje bodočnosti. Bog mi daj moč, da veselo izpolnim svojo nalogo.«
Hilaryna pisava. Hilaryne besede! Bil je njen medaljon, oba sta si bila enaka; nekoč sta si jih podarili v znak prijateljstva. Mogoče, da sta jih zamenjali, ko sta se zadnjič kopali v morju. Ona tega ni vedela, a ta slučaj ji je razodel skrivnost prijateljice, kar jo je pretreslo do dna duše. Zopet in zopet je čitala besede (Se bo nadaljevalo.)
Šport
Presenečenje v tekmovanju za prvensivo LNP
HAZENSKI PORAZ SK SVOBODE V LJUBLJANI. ISSK MARIBOR PODLEGEL Z VISOKIM REZULTATOM SK RAPIDU. ILIRIJA NAJBRŽE JESENSKI
PRVAK.
Na včerajšnjo predzadnjo prvenstveno nedeljo sta bili na sporedu dve tekmi, in sicer v Ljubljani in v Mariboru. SK Svoboda se je srečala z Ilirijo v Ljubljani, v
Mariboru pa se je odigral »derby« med ISSK Mariborom ta SK Rapidom. Obe tekmi sta končali s presenetljivo visokima porazoma Svobode in ISSK Maribora, tako da se je prvenstvena tabela precej spremenila. Prvenstveno tekmovanje se je z včerajšnjim dnem v Mariboru zaključilo in preostane samo še tekma IlirijaiHermes, ki se bo odigrala prihodnjo nedeljo v Ljubljani. SK Železničar bo sicer moral v nedeljo 2s3. trn. v Čakovcu odigrati še preostanek prvenstvene tekme s Čakovečkim SK, vendar bodo igrali samo 8 minut in je upati, da se vrstni red v prvenstveni tekmi ne bo spremenil. Ostali del tekme bo namreč prijateljska tekma.
Po včerajšnjih tekmah izgleda prvenstvena tabela takole:
Čakovečki SK	7	4	3	0	21:8 11
SK Ilirija	6	4	1	1	28:8	9
SK Železničar	7	4	1	2	20:17	9
SK Rapid	7	4	0	3	20:10	8
ISSK Maribor	7	3	1	3	10:16	7
SK Celje	7	2	1	4	11:14	5
SK Svoboda	7	115	12:41	3
Ž5K Hermes	6	1	0	5	11:19	2
V	naslednjem naša poročila:
SK Rapid :ISSK Maribor 5:0 (2:0).
Rapid, ki je nastopil v kompletni postavi je zmago neoporečno zaslužil. Vsi njegovi deli so prav dobro vigrani; odlikujejo se po odličnem startu in brezprl-mernem elanu. Najboljši del je napadalna vrsta, ki ima v Bilumelu dobrega eksekutorja vsake še tako skromne pozicije. Vzoren sekundant mu je Prinčič, ki je plasiral mnogo nevarnih strelov. Izmed kril je bil Fučkar plodovitejši. Duša enajstorice je branilec Barlovič, ki je včeraj pokazal svojo visoko formo. Sicer pa je treba reči, da obramba ni imela nevarnega posla, ker je večino opravila že krilska vrsta. Kosem v vratih je nekajkrat posredoval z uspehom, bil pa je precej nesiguren.
ISSK Maribor, ki je nastopil tudi kompletno (vsaj tako moramo domnevati), je imel črn dan. Moštvo je od zadnjih tekem padlo v formi za razred in je Igralo malone od početka do konca precej slabo vlogo. Na trenutke je enajstorlca
sicer lepo zaigrala, vsi napadi, še tako lepo izpeljani, pa so se razblinili v nič. Cim je bilo jasno, da delo ne bo šlo od rok, je prva popustila rak rana enajstorice, t. j. krilska vrsta, kjer se je edino Gomol trudil poslati napadu uporabljive žoge. Tekom dogodkov pa je še on klonil in tako je bila srednja vrsta naj-slabši del moštva. V obrambi je bil šibkejši Kurent, ki pa je bil skupno z Najžer jem preveč obremenjen, da bi mogel o-hraniti formo. Koren je storil, kar je mogel; dobljenih golov ni mogel braniti. V napadalni vrsti je edino Konič s Priver-škom reševal brezupne poskuse za skup no igro. Zlasti v drugem polčasu je ta vrsta zares lepo kombinirala, toda pridobivanje terena je bilo prekomplicira-no in tako je prišlo le malo žog pred vrata nasprotnika. Napad je imel večkrat priliko zabiti vsaj častni gol, toda neodločnost in duhaprisotnost sta pokvarila Še tako zrelo pozicijo. Moštvo je očivldno klonilo zaradi pomanjkanja volje m elana, ki ju je sicer v prejšnjih tekmah znalo pokazati.
Igra je bila v ostalem odprta in živahna ter pod taktirko Rapida, ki je znal izrabiti vsako napako nasprotnika v svojo korist. Ker je bilo teh mnogo, je bilo njegovo delo tem uspešnejše. Občinstva je bilo okrog 700, ki je bilo povsem mirno in dostojno, tako da ni prišlo niti do najmanjšega incidenta. Tekma je nudila nunogo napetih momentov, sicer pa je potekla brez dramatičnih in-termezov, ki smo jih bili vajeni od prejšnjih srečanj med obema nasprotnikoma. Poudariti je treba, da je potekla v splošnem zelo fair, dokaz, da se tudi prvenstvene tekme lahko odigrajo brez surovosti.
Objektivno in dobro je sodil g. Nemec.
Srednji krilec SK Rapida Seifert je odigral včeraj svojo 300. tekmo za svoj klub, čigar funkcionarji so mu Izročili pred tekmo lepo spominsko darilo, čestitamo!
SK lWriJa:SK Svoboda 13:1 (7:1).
Težka je bila včerajšnja naloga mariborske Svobode. Odiiigrati je morala proti najmočnejšim nasprotnikom slovenske liige v Ljubljani svojo tekmo. Menda ni bilo človeka, ki bi računal na kako zmago Mariborčanov, vendar pa je malokdo pričakoval tako katastrofalni
poraz. Tekma se je odigrala na popolnoma razmočenem terenu in so imeli zlasti Svobodaši težko stališče. Rezultat ne odgovarja poteku igre, in je hudega poraza kriv v prvi vrsti izredno slabo disponirani vratar. Skoraj vse gole je dosegla Ilirija s streli iz daljave. Sodil je g. Cimperman.
Ostale nogometne tekme. Varaždin: Primorje:Slavlja 4:0 (2:0). Zagreb: Šparta:Gradjanski 5:4 (3:1). Pariz; Francija:Jugoslavija 3:2 (1:1). Dublin: Madžarska:Irska 4:2 (2:1). Dunaj: SportkIub:Hakoah 4:1 (2:0).
Vprašanje značaja in lastnosti
NOVA NAZ1RANJA O VAŽNEM VPRAŠANJU.
Že od pradavnih časov so govorili dojenčki jezik, ki ga odrasli ne razumejo. Navaden človek ne more čitati z dojenčkovega obraza, ne more razbrati njego vega izraza. In čeprav starši trdijo, da se dojenček smeje ali cmeri, moramo to opazovanje pripisovati bolj njihovi fantaziji, nego resničnosti. Dr. Mandel Sherman s ohicaške univerze je poskusil razbrati fiziognomiko majhnega otroka. Dr. Arnold Gesel! z yalske univerze o-pazuje znake otroške inteligence že od prvih mesecev. Zanima se, ali otrok res dojema glas ali res z zanimanjem opazuje predmete, posebno igrače.
Že v prvih dneh življenja je vedenje mnogih ljudi različno. Štiri dni star o-trok protestira z jokom proti vsemu, kar mn ne ugaja, drugi otroci iste starosti pa sprejemajo vse mirno in vse jim je prav. Prvi zahteva od svoje okolice neprestano nego, drugi je nemiren in lahko ga pustimo samega. Tako vidimo, da kažejo otroci že v prvih dneh življenja različne lastnosti. Vprašati se moramo samo, ali ohranijo otroci svoj prvotni značaj, ali pa se deloma ali povsem iz-premeni.
Psiholog washingtonske univerze dr. Thomas Moore je preiskal 120 otrok o-bojega spola, starih izpod dva tedna, in ugotovil je njihove posebne lastnosti. Ko so bili stari dve leti. jih je zopet preiskal, da bi ugotovil, ali so ohranili svoje prvotne lastnosti, ki so se bile razvile v prviih dneh njihovega življenja. Dva mlada psihologa, Moorova učenca, sta obiskala otroke doma in skrbno zabeležila vse, kar sta zvedela o njihovih lastnostih in tudi kar sta sama opazovala. AH ravna otrok, ki je bil prve dni svojega življenja miren, previdno s svojimi
igračkami? Ali ostane otrok, ki se je prve dni neprestano drl, kričač tudi pozneje? Ali nočni kričači v prvih dneh življenja tudi v drugem letu ne morejo spati?
Najvažnejši pripomoček psihologa je črn kovčeg, ki ga da otrokom odpreti.
V	kovčegu so različne igrače in po tem, kako Se otrok zanima za nje, lahko skic parno, ali je otrok razumen, poslušen, raztresen, občutljiv, plah, nervozen itd. Ne dajo se popisati do vseh podrobnosti otroški značaji, toda na podlagi opazovanja in preiskave otrok prihaja prof. Moore do zaključka, da otroci svoj prvotni značaj skoraj vedno izpremene. Otrok, ki je bil prve dni po rojstvu miren, tuli, čim mu vzamemo igrače in jih položimo nazaj v kovčeg. Otrok, ki je zalvteval prvo dni življenja preveč pozor nosti od svoje okolice, v drugem letu ni več tako bojevit, zadostuje mu že najmanjša pozornost.
Dr. Moore vidi v teh opazovanjih dokaz za svoje nazirauje, da so značaj in lastnosti otroka bolj odvisne od okolice, nego od dednosti. Okolica naj bi torej oblikovala otrokov značaj, tako da ne moremo govoriti o podedovanem značaju ali lastnostih, temveč o privzgojenem. Zato so vzgojitelji važnejši od staršev in če morajo roditelji poveriti otroke tujim ljudem, morajo skrbno izbrati vzgojitelje svojih otrok. Dr. Moore trdi tudi, da kažejo otroci sicer lastnosti svojih staršev, ki pa niso podedovane, temveč po starših vcepljene.
<1 vsako Mhmi min
Jlif
Batno
ZA BOŽIC
lahko pustite predelati vtš zlat nakit najceneje. IzvrSu-iem tudi popravila hitro in ceneno. Priporoča se cenjenim strankam najtopleje Avgust JAHN, zlatar in juvelir. Stolna ul. 2.	5133
( M T.SOKLIČ
Zastopnike spreimem
Prodam
DVE PECI
za žagovino In omara za led naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«.	5198
Udaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja »rednik: RA D1VOJ REHAR v Mariboru. Tisk* Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.