Štev. 17.
V Ljubljani, 9. avgusta 1918.
Leto LVIII.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov :
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste,. če se tiska enkrat . . 16 h , . » dvakrat. . 14 „ . . , trikrat . . 12 , za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine,
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 28. avgusta 1918.
I. D.:
„Učiteljski Tovariš" — dnevnik.
Časopisje delimo lahko po času njega izliajainja v poletimo, četrtletno, mesečno, štirinajstdnevno, tedensko ali dnevno in talko postaja tudi njega vsebina «d najstrožje znanstvene pri polletnih do mesečnih, ilustrovanih listov in strokovnih stanovskih od 'mesečnika do tednika in popularne politične (Vsebine ad tednika do dinevmika, ki doseže svojo ¡popolnost celo s trikratno dnevno izdajo: jutranjo zgolj informativno, opoldansko gospodarskega značaja im. večerno informativno polemič-no-popularnejšo. Izhajanje se ravna vedno tudi po krogu, tki mu je list namenjen in obsegu, v kolikem (je razširjen.
V razpravi je vprašanje, da se »Učiteljski Tovariš« preosnuje v dnevnik!
Stanovsko in strokovno časopisje se z dnevnima vprašanji oz. dogodki peča Je v toliko, v kolikor se ti dnevni dogodki tičejo dotičnega stanu ali dotične stroke.
Pojavila so se glede maišega stanovskega glasila najrazličnejša vprašanja in najrazličnejše pritožbe: nekteri ga hočejo imeti kot strogo pedagoški list, drugi ga zahtevajo kot (informativni ¡politiški ilist, tretji kot stanovsko polemičen list; nekaterim je predrag, ker ga primerjajo in presojajo celo po politiškem dnevniku it/d., najrazličnejše ugovore in nasvete smo že sHišali ob priliki zborovanj, ko se je podajala bilanca našega tiska.
Predvsem je stanovsko ¡in strokovno časopisje namenjeno samo gotovemu krogu .interesiiranih ljudi, torej imora biti tuidi cena listu preračunana vsekakor po številu odjemalcev iin krogu interesentov. Stanovsko časopisje nam je neobhodno potrebno, posebno za pomembnejše in važnejše stanove v narodu, ker politiški dnevniki ne morejo z isto natančnostjo in podrobno reševati vprašanja posameznih stanov, kakor je to ¡potrebno. Splošno časopisje nikakor ne more zastopati obširneje posameznih interesnih skupki, zato se imora .tudi izločiti vprašanja teh 'interesnih sikupin v posebno — stanovsko čc sopisje.
Že iz tega sledi, da stanovska glasila niso namenjena širši javnosti in je napačno misliti in računati z odjemalci in širjenje ter zainteresiramje javnosti za sta-
novske interese potoni stanovskega glasila, ker je tako razširjenje lista bolj prisiljeno in umetno, ter nima prave veljave. Rekli smo že, da se stanovsko časopisje peča s splošnimi 'dnevnimi vprašanji le v toliko, kolikor dnevni dogodki zadevajo stan in njega interese in delovanje in mu dajejo v prvi vrsti inicijativo za delo 'in gibanje.
Vzdrževanje stanovskih listov ni malenkostna stvar, posebno pri naših malih razmerah, če je krog odjemalcev majhen, in če se vsi interesenti ne zanimajo za časopis tako, kakor bi se morali.
Za noben slan pa n!i tako potreben stanovski list kakor za učiteljski, iki mora za enotnost postopanja v smislu programa vedno dobivati direktivo in iniciativo, ker stoji vedno v delu iin aktivi. Ge bi učiteljstvo ne imelo svojega stanovskega glasila, tedaj bi moralo v posameznih slučajih posegati v dnevno časopisje in dajati tam direktivo v posameznih slučajih; često so take zadeve popu-nomia ¡interna stanovska stvar; tudi vseh dnevnikov učiteljstvo ne more naročati; zediniti se za en dnevnik, bi biiio težko, ker so naši dnevniki povečini strankina 'glasila; tako bi ostal en del stanu vedno ne-orientiran, in vladala bi neenotnost in dis-orieitacija, marsikatera za nas naivaž-nejša vprašanja bi prešla preko nais.
V pirvi vrsti se stanovski listi ponaj-več naslanjajo na organizacijo stanu, ki jo pa tudi sami krepe in poživljajo. Cesto propadajo stanovska glasila z irodiferent-nostjo iin iv indolenci stanovske zavednosti; nasprotno se ¡pa često dvigajo s ¡konkurenco —: nemalokrat pa z razkosa-nostjo iin strankarstvom propadejo vsa in ostane stan brez ¡njih.
Uredništvo pride pri stanovskem časopisu posebno s tega stališča v poštev da ga mora voditi urednik, ikli mii samo tehniško in žurnalistiško dobro izvežban, temveč da je poleg dnevnih vprašanj in tehnike tudi posebno idobro verziran v stanovskih in strokovnih vprašanjih, ker stopajo ista v ospredje.
Napačno je tuidi mnenje, da zadošča komu samo čitanje stanovskega časopisa. temveč je za dnevna vprašanja in orientacijo javnih dnevnih vprašani neobhodno potrebno čitanje še najmanj enega dnevnika.
Predvsem ipa moramo zavrniti mnenje, da je »Učiteljski Tovariš« namenjen ljudskim krogom, da bi postal pctlitiška tribuna učiteljstva med ljudstvom. To je krivo mnenje, ker učiteljstvu je nujno po-
treben »Učit. Tov.« kot stanoivsko-politi-ška tribuna za stan. Ljudski tet, do katerega bi pa imelo učiteljstvo vedno nepri-strano pristop in svojega zagovornika', bi pa morali šele osnovati — poleig »Učiteljskega Tovariša«.
»Učiteljski Tovariš« je stanovsiko-po-litiškli ¡list, torej se 'ima v pnvi vrsti pečati z vsemi stanovskimi vprašanji in to notranjimi 'in splošnimi ter s politiškimi, t. j. stanovskimi in strokovnimi vprašanji z ozirom na politiško življenje ¡in stranke, kako propagirati svoje ideje, stališče in program ter ga s pomočjo politike uveljaviti v zakonodaji, kar je vedno višek smotra; premotrivata mora vsa javna vprašanja z oziiroim na to, kake vplive imajo ista na naša ožja stremljenja ali kako jih izrabiti v njiih prid. »Učit. Tov.« ima namen stanovska in stanavsko-poilitiška vprašanja koncentrirati in jih izkristalizirati, preden jih stan kot dozorela izroči za javnost.
Kadar so naša načela in mnenja izkristalizirana, je treba stopiti izven stanovskega kroga v širši dnevno politiški list, med ljudstvo in v javnost. Ne smemo misliti, ko se prodre s posameznimi idejami v stanovskih vrstah, da je s tem že končana naša pravda, in da se mora sedaj javnost sama zainteresirati za naše zahteve. Sami moramo nastopiti nazunaj, ko smo prodrli z idejami v stanovskih vrstah — javno mnenje moramo pridobiti za svoje zahteve!
Koliko dobrih idej je ostalo nere-alizovanih, ker smo se logibali javnosti in smo delovali za lideje le v stanovskem krogu. In temiu je seveda tudi kriva ne-mala nenaklonjenost javnega časopisja do učiteljstva.
Pridobiti pa moramo javno mnenje za svoje namene ter ustvariti tudi tem namenom prijazno javno mnenje v narodu!
Učiteljstvo ni osamosvojilo do danes svojega dela, zato ni igralo nobene polliti-ške vloige v narodu, ker je blapčevaio po-litiškim strankam na vseh poljih. Poudarjamo, da ne hlepi učiteljstvo kot stan po kaki nadvladi, da bi bilo stan nad stanovi v narodu, da bi si hotelo prisvajati kakih predpravic v narodu; hoče le priznanja svojega dela in stoji sicer na popolnoma demokratičnem temelju ravmopravmosti in upravičenosti vseh stanov v vseh ozirih in poljih. Časopisje in žurnalistika je prvo, pni katerem mora osvojiti svoje delo in po tej poti bo prišlo do politiške osamosvojitve, samostojnosti 'in svobode ter sebi prijaznega jaivnega mnenja. Na kul-
turnih in politiških poljih je učiteljstvo povsod sotrudništvo, pri vseh politiških dnevnikih so povečini sotrudniki tudi učitelji, a vtkljub temu je uspeh učiteljstvu naklonjene politike enak — ničli. Učiteljstvo je samoosvojilo ¡svoje delo edino-le na stanovskem iin šolskem polju, na drugih poljih pa še blapčuje — posebno v žur-nalistiki. Potreba bo tudi tu zasnovati or-ganizovan načrt osamosvojitve ¡in vstva-riti forum, kamor moramo sebi v korist pritegniti vse sile.
Kakor pridobi dober govornik s svojim govorom in njega sugestivno 'močjo »javno mnenje« vseh navzočih za-se, tako ima časopis tudi sugestivno moč, da napravi »javno mnenje «svojemu mnenju enako, kaki ideji prijazno ali neprijazno, ■nasprotno. In uprav zaradi »javnega mnenja« je časopis velesila; potom njega zmagajo posamezne ideje. S tega vidika se nam vidli klic po »Učit. Toiv.« kot dnevniku razumljiv: »javno mnenje« bi radi pridobili za ideje in namene, ki jih zastopa. Radi bi ¡imeli tribuno, s katero bi dan na dan, neprenehoma in neprestano na-pravljali v javnosti »javno mnenje« prijazno tem idejam in našim smotrom, dokler bi ne zmagali. Pravilna je ta pot !
Današnji dnevniki so pri nas strankarski in so slabo izkazali v preteklosti zmožnost zasledovati te cilje! Potreba bi bilo za to nove tribune, ki bi ne služila sebično nadvladi nobenega stanu in nikaki politiški stranki ali kliki in ki bi dvigala ves jugoslovanski narod v poliitiškem, socialnem, gospodarskem in kulturnem oziru; potreba bi bilo neodvisnega podi-tiškega jugoslovanskega dnevnika v slovenskem jeziku, ki bi bil zgolj ¡informativen z ozirom na vsa javna, poiitiška in tudi domača in krajevna vprašanja, v katero svrho bi se družili kroig njega in ki bi zastopal nam prijazno javno mnenje ter deloval za nesebično povzdigo naroda ter kritično presojo vseh vprašanj. Tak list bi imeti smisel, razširiti se med ljudstvo, ki bi zastopal nam prijazno javno mnenje in naroda nesebično korist.
Preden se pa odločimo za preosnovo »Učit. Tov.« v dnevnik, pa se vprašamo: Ali ima »Učit. Tov'« pravico, da se pre-osnuje pod tem imenom v dnevnik če postane splošni politiški list; ali ima dovolj odjemalcev, da bi ne bil predrag, če se kot ¡stanovsko — politiški list preosnuje v dnevnik, ker nii računati in nima smisla ga kot takega razširiti v javnosti; aili naj se v prvem slučaju osnuje potem nov sta-novsko^poliitiiški list ?
LISTEK.
Še par odlomkov
iz brošure »O šolski reformi«.
Spisal dr. Lončar — 1908;
Vse šolstvo je en sistem: »Temeljno napako zakrive oni, ki presnavljajo samo to ali ono stopnjo šolstva, dostikrat brez vsakega ozira na celoto.«
Skupno delovanje vsega učitelistva: »Naš dosedanji greli je, da hodi učiteljstvo, pri nas ljud-skošolsko in srednješolsko, preveč svoja pota, ker Se ne zaveda enotnosti šolstva in s tem enotnosti svoiih interesov.«
* -
Temeljna načela: »Pri šolski reformi — kakor Pri vsaki drugi — je treba določiti najprej načela, temeljne misli, po katerih naj se preustroji šolstvo.
Ko vemo, kaj hočemo, potem najdemo tudi pota, ki vodijo do cilja.«
*
Državna vzgoja: »Državna vzgoja degradira šolstvo na politiško deklo, dasi bi morala biti po svojem bistvu kulturna naprava in prav ničesar drugega.«
Sistem strokovnih učiteljev: »Sistem strokovnih učiteljev, kakor jih imamo danes, ni škodljiv samo vzgoji, marveč tudi splošni izobrazbi, ki naj jo podaja srednja šola. — Deluje jako slabo tudi na zdravje učiteljstva. Dannadan, leto za letom se peča strokovni učitelj vedno z isto tvarino. Ta enoličnost mora vplivati kvarno na njegov duševni stan, posebno če pomislimo še na korekture.«
Avtonomija šole: »Kar se tiče ravnateljstva, naj v tem oziru dobi srednja šola svojo avtonomijo, kakor jo že ima visoka šola glede rektorjev. Ravnatelj naj se voli od vsega učiteljskega zbora po starosti. Ravnateljsko leto naj bi bilo nekako
častno leto, v katerem bi dotični učiielj prost vsega pouka vodil administrativne posle, učiteljsko knjižnico, uvajal mlajše učitelje v pouk in vzdrževal red zavoda.«
•
»Kaj je z žensko izobrazbo in vzgojo?« »Predvsem se obračam proti dvojni morali, ki je posledica današnjih gospodarskih in kulturnih razmer. Največji lahkoživci pripovedujejo z največjo resnostjo, da je poklic žene materinstvo. Vprašam: Zakaj se z isto resnostjo ne pripoveduje dečkom, da je njih poklic očetovstvo.« itd. —
Avtonomija učiteljstva: »Šolske nadzornike si voli učiteljstvo samo izmed sebe za določeno dobo. Ti nadzorniki niso uradniki, marveč to naj bi bil častni posel kot izraz zaupanja in spoštovanja. Njih naloga je samo pedagoško - didaktiška brez vseh administrativnih opravil. Za svoje poslovanje so odgovorni učiteljstvu, ki na svojih konferencah presoja njih delo. Šolski nadzorniki naj bi bili duševni vodje in svetovalci, nekakšna avtokratika
učiteljstva. Oni naj kot načelniki pedagoških komisij pazijo, da se zvršujejo sklepi učiteljskih konferenc.«
Kvalifikacija in avanziranie: »Kvalifikacija šolskega nadzornika je javna, učitelj se sme v slučaju potrebe zagovarjati. Avanziranje bodi avtomatično po službenih letih in zmožnostih. Službeni red (pragmatika) in disciplinarni red odgovarjaj modernemu naziranju o pravicah in dolžnostih.«
V zadnjem »Tovarišu« smo že citirali nekaj odlomkov iz dr. Lončarjeve brošure »O šolski reformi«.
Kdor je čital iste in današnje, vidi, da ista obsega najmodernejše nazore o reformi šolstva.
Brošuro je naročati v »Učiteljski tiskarni«. Izvod stane 50 vin., po pošti 60 vin. in se lahko pošlje tudi v znamkah.
Odgovoriti moramo: »Učiteljski Tovariš« bi s tem naslovom kot splošen po-litiški dnevnik že vsled naslova ne prodni v maso, ker je že v naslovu označen predsodek interes samo enega stanu pri listu; (kot stanovsko-poiitiški dnevnik bi se med maso ne vzdržal, in tudi nima smisla, samo učiteljstvo je pa preimalošteviil-no, da bi ga moglo gmotno vzdržati; kot stanovsko-poiitiški. Najvišji gospodarsko potreben.
»Učit. Tov.« ne smemo reformirati v splošni poldtiškd list in mora ostati strogo stanovsko-poiitiški. Najvišjo gospodarsko dosegljiv obseg je kot tednik. Delovati ima neprenehoma v stanovskih vrstah, da so te močne in trdne, ker z -notranjo- močjo stanu je socialna skupina močna na zunaj. Treba je prebujati našo notranjo moč in silo, da dozore nazori in se izkristalizirajo načela v stanovskih vrstah samih in da postane v cilju in zavesti močna vsa organizacija.
»Učiteljski Tovariš« torej mora ostati strogo stanovsko-poiitiški list in mora delovati v stanovskih vrstah; upravičeno se pa zahteva od vsakega učitelja in učiteljice, da si vzdržuje poleg stanovskega lista še en splošen pohtiški dnevnik.
Vprašanje neodvisnega poiitiskega dnevnika z nam prijaznim javnim mnenjem pa ostane odprto — v razpravo časnikarskemu odseku; zgodovina nam govori, da smo ga že imeli!
Načrt za preustrojitev šolstva.
Obravnavalifa pola I. skupini: Organiza* cija šolstva.
Načela: a) Enotna narodna šola;
b)	razvoj individ-ua;
c)	praktičnost pouka.
Ustro]:
I.	Osnovna (ljudska) šola od 8. do 14. leta. Kot splošne strokovne šole slede od 14. do 16., oz. 17. leta. obča obrtno-mada-ljevalna, strokovno obrtna, trgovska, kmetijska in gospodinjska šola (tečaj).
Po potrebi se osnovna šola organizira kot meščanska štiriletna in sicer od 12. do 16 leta. Iz te je potem mogoč prestop v višjo obrtno šolo.
II.	Srednja šola. Prehod v to je iz o-snovne šole direkten in za nadarjene mogoč že s 13. letom. Srednja šola bi trajala 6 let, obsegala vse predmete, toda dovoljevala svobodno izbero. Pouk sloni na materinskem jeziku ter na gospodarskem in kulturnem življenju naroda. Iz te šole prihaja tudi učiteljstvo osnovne in ¡obrtne (trgovske, kmeijske, meščanske) šole.
III.	Univerza obsegaj vise panoge vede kakor tudi človeške dejaluosti sploh. Bodi torej ne le pravna, medicinska, teološka in filozofska, temveč tudi tehnična, poljedelska, montanistična itd. Visoka šola obenem. Vsakomur je v njej mogoči, razširiti svojo naobrazbo, dostop k predavanjem je vsakomur svoboden.
IV.	Sistem potovalnih učiteljev za o-krožja po njih značaju: poljedelstvo, industrija, gozdarstvo itd. Namen: biti kot strokovnjak ljudstvu na razpolago v svr-ho praktičnih demonstracij in pomoči.
V.	Razrednost (v družboslovnem smislu) šol je omejiti s sistemom nagrad in podpor nadarjenoem iz proletariiata.
Jos. Pahor.
Kranjska ljudska šola brez učiteljev.
Enkrat smo že naglašaii posledice slabih plač in zaradi tega mizemo stanje ljudske šole. Danes se hočemo zopet -pio-miuditi pri tej temi. Naše vrstice so namenjene ljudstvu v informacijo, da ne bode doižilo učiteljstva, da mu ni mar njegova izobrazba in vzgoja mladine. Spoznanje bo prišlo, a takrat bo pozno, če ne prepozno. Kako izgleda danes naše ljudsko, šolstvo? Glasom zadnjega razpisa služb je praznih 32 moških učnih mest. Pred vojno ni bilo zasedenih na Kranjskem nad 80 moških učnih mest — torej znaša danes moški deficit 110, kar je seveda minimum. Sprejemnega izpita na učiteljišče v Ljubljani so se vdeležilii štirje, od katerih sta bila sprejeta dva. Na ženskem u-čiteljišču pa, kjer se je priglasilo navadno za julijski termin saj po 100 gojenlk, se jih je prijavilo letos 40.
Ti statistični podatki so malenkosti! sicer, povedo pa mnogo.
Danes nudijo po časopisih kuharicam plačo mesečnih 80 K s hrano in stanovanjem, dočim je učiteljici odmerjena š& vedno temeljna plača 66 K 66 h. Seveda ni dobiti potem učiteljice, in še manj učiteljev, da M se obsodili na večno glado-vanje iz ljubezni do svojega naroda.
Tisti krivi preroki in »prijatelji ljudstva«, ki imajo vsak dan ljubezen in skrb
za narod na jeziku, so zanfo dobro plačani, m ker niso nikoli stradali, jim je seveda pojm »glad« popolnoma neumljiv. Naša ljudstvo pa v veliki večini tudi še ni prepričano talko o koristi šoile, kakor bi bilo treba. Zato je lahko nastopati vsakemu občinskemu odborniku proti šoli. Pri proračunu malo potarma o velikih stroških in hitro mu tovariši prikimajo. Kako se dela z dovoljen i mi dravinjskimi dokladami je tudi znano. Dež. odbor se je izgovarjal na vlado, in ko so se storili potrebni koraki, je izplačilo vseeno izostalo. Vse kaže, da bo kranjsko šolstvo prej kot se misli brez učnih moči, ker niso pri tem stanu dani majprimitivnejši eksistenčni pogoji.
Gospodstvo »štirih« pa vlada dalje ..
R.
Osnujmo si lastno aprovizacijo!
Pod tem naslovom se je oglasil tov. Šega z lepo idejo gospodarske organizacije. Misel nii nova v učiteljskih vrstah, ker imamo že svojo »Učiteljsko gospouar-sko zadrugo v Leiju«, ki je prav dobro uspevala pred vojno. Iz te orgainizaciije, ki ima že večletne izkušnje, ba se tioOil dragocen ielormativen materiali, na katerega pooaagi bi se organizirala »Zavezana aprovizacija«.
Za gospodarsko osamosvojitev, svobodo morja in za ne vem ¡kaj vse, se bije danes svet. Vojna je moirana priti, da je pokazala tudi učiteijstvu inoč gospodarske organizacije — pri drugih stanovih.
Bratovske sklaoiniice, kensumna -uiu-štva, železničar siki konsumi itd. vse to se danes razmeram primerno dobro obnaša. Učitelji smo gledali na ta podjetja, z ne baš najbolj pozornim in prijaznimi očesom — zakaj, menda sami nismo znali. Lasaii smo se med seboj in delali tlako vsaki stranki in društvom, ki mas je rabilo za svoje orodie. Cvetelo je koritarstvo in korupcija, in ko nas je pritisnila teža nesrečne vojne popolnoma k tlom, srno si hotela pomagati — a ni šlo, ker je bilo prepozno. Danes garamo vsi v neizmerni mi-zeriji, ki ostane vedno kakor velik madež na listu zgodovine slovenskega naroda.
Prav na robu propada smo, in mogoče je to — naš spas. Naj vzklije iz tega gorja prvič trdna stanovska zavest in spoznanje, da nas de ta reši vsega zla. Od vseli oblasti zaničevani mi preziram zaupajmo le samim sebi, in v tej veri sa moramo osamosvojiti! Disciplina bo omogočila nadaijno delo, zmožno vodstvo pa bode pripeljalo organizacijo do trajnih u-spehov.
Misel, organizirati aprovizacijo ped okriljem Zaveze, je prav dobra, semintja bi bilo treba kakih (lokalnih sprememb zaradi prometnih zvez. lstotako bi bilo primernejše imeti za centralo Trst, ker ima izmed vseh omenjenih mest najboljše govske zveze. Res je Ljubljana središče Slovenije —ali Trst je naše trgovsko središče.
Tovariši in tovarišice, zamislite se v stvar in poročajte!	R.
Slovensko učiteljstvo za Jugoslovanstvo.
Ponekod se trudi slovensko stvo, da nabira med svojimi tovariši prispevke za častno darilo nemškim učite-, ljem Herzu, Otterju in Monscheinu za njihove zasluge za štajersko učiteljstvo. Razkošje častnih daril si smemo privoščatd le v dobrih časih kot navržek. V hudih časih vojne, polnih grozot, trpljenja, stradanja in izumiranja slcvanstva pa srno dolžmr svoje poglede obračati samo na potrebe svojega naroda. Nemcem ni treba moledovati za svoje otroke, zato naj si le privoščijo razkošje osebnega češčenja in častnih daril zaslužnim možem, a naj stori» to med seboj.
Nemci naj torej sedaj ne hodijo med nas z bisago, saj se tudi mi v mo-beni svoji zadevi ne obračamo do njih.
Silne potrebe Ciiril Metodove družbe naj mam segajo v srce in v — žep ter naj odbijajo od sebe roko, ki silijo v naše žepe za tuj šport. Vlada nam ne »omara, prepušča nas nazadovanju in propadanju, za Nemce pa skrbi v bogati meni.
Ce imajo imenovani nemški učitelji zasluge za vso štajersko učiteljstvo, je to lepo in priznanja vredno, toda pomisliti je treba, da bi si zaslug za slov. učiteljstvo ne mogli pridobiti, ako bi se jim ne bilo slovensko učiteljstvo udinjalo v njihovo organizacijo, temveč bi bali teh zaslug deležni oni slovenski učitelji, ki bi bili stali na čelu slovenske deželne organizacije, saj deželni odbor ne more ob razdelitvi draginjskih dok/lad ločiti slovenskega učiteljstva od nemškega. Naj bode torej omenjenim nemškim tovarišem že to zadostna nagrada za njihov trud, da jim slovensko učiteljstvo zaupa in da prispeva svoj davek nemškemu »Lehrerbundu«. Zakaj bi jim »Lehrerbund« ne podelil častnega darila, saj je v njem zastopano vse slovensko učiteljstvo.
Nabiranje darov v dobrodelne potrebe reklamuje slovenski narod za sebe. Ker je učiteljstvo važen del slovenskega naroda, naj se med njim nabira samo za nujne narodove zadeve. To se vjema s tendenco majniške deklaracije naših državnih poslancev ter ustreza klicu po koncentraciji narodnih sil.
Nabiralci za častni dar nemškim tovarišem so imeli pred seboj sicer dober namen, a so v njem pozabili in preslišali obupne klice, prihajajoče iz velikanske bede jugoslovanstva, bržkone so o njej premalo podučeni. Naša pozornost se blagovoli obračati na jugoslovanstvo, ona naj se izvoli lotiti nabiranja milodarov za trpeči narod, tem načinom se bomo odvračali od podrejenosti tujine ter se borno bližali svoji Jugoslaviji.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Iz Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Delegate so prijavila dalje nastopna društva: XIV. Tolminsko učiteljsko društvo: 28. Ferdo J elinčič, nadučateij — Podmelec, društveni predsednik; 29. Franc Ločmiškar, nadučitelj — Dreženea; 30. Julija Torkarjeva, učiteljica — Pod-brdo; namestnika? XV. Savinjsko učiteljsko društvo; 31. Ivan Jakše, učitelj — Vransko, društveni predsednik; 32. Anton Tušak, učitelj — Požela, namestnica; Nike Flere - Kosi, učiteljica — Letuš. XVI. Deželno Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani: 33. Juraj Režek, učitelj — Ljubljana, društveni predsednik; 34. Jakob Furlan, učitelj — Ljubljana; 35. Josip Am-brožič, učitelj — Ljubljana; namestniki: Fran Crmagoj, nadučitelj — Karolinška zemlja; Fran Skulj, učitelj — Ljubljana; Janko Likar, učitelj — Ljubljana. XVII. Učiteljsko društvo za Trst in okolico v Trstu: 36. Anton Geniiek, učitelj — Sv. Ivan pri Trstu, društveni predsednik; 37. Andrej Cok, c. fcr. učitelj na CM. šoli — Trst; 38. Cirili Vaientič, šolski vodja Katinara; 39. Hinko Medič, c. kr. učitelj na pripravnici za srednje šole — Trst; 40. Stana Germekova, učteljica — Trst; namestniki : Josip Birsa, učitelj — Trst; Ivan Tavčar, c. kr. učitelj na pripravnici za srednje šole — Trst; Anton Šeme, c. kr. učitelj na CM. šoli — Trst; Ivan Dimnik, c. kr. učitelj na CM. šoli — Trst. XVIII. Učiteljsko društvo za Slovenjgraškl okraj: 41. Franc Vrečko, šolski ravnatelj - Slov. Gradec, društveni predsednik; š& en delegat? namestnik: Martin Vrečko, šolski vodja — Pam-eče. XIX. Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj: 42. Fran Luznar, nadučitelj — Primskovo, društveni predsednik; 43. Janja Miklavčičeva, učiteljica — Kranj; 44. Julija Zalokarjeva, učiteljica— Kokra; namestnika: Jakob Slapar, nadučitelj — Olševek; Anton Se-paher, učitelj — Kranj.
Bliža se čas Zavezinega delegacijske-ga zborovanja, a nekatera društva se ne ganejo. Ni jih nam mogoče zbuditi k novemu življenju, k zopetnemu delu v prospeh šolstva in v korist stanu. Malomarno iu brezbrižno gledajo im opazujejo, kako se trudijo druga društva, da bi olajšala s svojim članom gorje. Brez vznemirjenja im očitkov vesti čakajo, kdaj jim pade v razprostrte roke s srago ma čelu pridobljen sad bratskih društev in zvez! Tako postopanje ni lepo, ni h-ometmo! Z ustanovitvijo aprovizačnih odsekov po zgledu sosedinih društev in z marljivim delom v njih bi priborila društva marsiikako življenjsko potrebščino in zbrisala mnogo solz z bledih lic zmučenih članov učiteljskih rodoVin!
Tudi vodstvu Zaveze otežkočujejo delo toka zastopana društva. Od ene strani nas neprestano priganjajo k hitri izvršitvi nujnih vprašanj, -na drugi strani nas ovirajo društva, od katerih ne dobimo nikdau kakega odgovora in rešitve. To Zavezine-mu vodstvu ni vzpodbudno k vstrajnemu delu! Kdo naj gre z veseljem na delo v takih razmerah? Koliko društev je vzelo v pretres načrt preustroptve našega šolstva
Stev. 17
in vladno predlogo o reformi učiteljišč? Zato pridejo nezrele stvari pred delegacijo, ki jih odobri in sprejme. Toda ker se pred* logi niso dovolj temeljito predelali na dru. štvenih zborovanjih, pride vodstvo pri iz, vršitvi do prepričanja, da delegaoijskega sklepa v taki obliki in s to vsebino ni mo-goče izvesti. Sedaj pa nastopijo kritiki, ki vdarijo po vodstvu, češ da ni storilo svoj« dolžnosti. 23 društev se ni izjavilo o ustanovitvi strokovnega tajništva v Zavezi, 2/ društev še ni zavzelo stališča o izjavi opo, zicije; da, 3 društva so celo, iki do danes še niso poslala imenika svojih članov, tako da v teh treh okrajih Zaveza nima nobenega člana. Tako so zajvozili nekateri naši tovariši svojo organizadijo in razpršili člane, da tavajo okoli brez sveta in pomoči!
V današnji številki vodstvo še ni mogle objaviti vzporeda za delegacijsko zborovanje, ker še ni dobilo v roke vseh predlogov.	Vodstvo Zavez«.
Z druge vodstvene seje v upravn dobi 1918. (/. julija 1918.)
1.	Pripravljalnemu odboru za snovanje učiteljskega društva za vipavski sodni okraj so se odposlala potrebna na. vodila.
2.	Vsem včlanjenim društvom se je odposlalo v pregled in razpravo: a) »Iz-java opozicije«, b) »Načrt za preustrojitev našega šolstva« (v to izvoljenemu odseki se je dostavila še jjosebma okrožnica), cl »Zavezino strokovno * tajništvo«.
3.	Zavezin predsednk je poročal pij ustanovitvi Jugoslovanske demokratski stranke v prosvetnem odseku splošno c šolstvu, in sicer ne kot Zavezin predsednik, pač pa kot svoboden državljan. Poročilo je bilo zgolj informativno, ker se rešuje to vprašanje podrobno pravkar v na. ši Zavezi.
4.	Na c. kr. ministrsko predsedstvo (oddelek za prehrano) se je vložila utemeljena prošnja za pridružitev učiteljstva k aprovizaciji za državne uradnike. Prepis prošnje se je poslal istočasno Jugoslovanskemu klubu.
5.	C. kr. naučnemu ministrstvu se ¡j< odposlala spomenica proti stalnemu na, imeščenju c. kr. okrajnih šolskih nadzor, nikov. Prepis spomenice je prejel tudi Ju. goslovanski klub.
6.	Jubilejne slavnosti »Narodnega di-vadla« v Pragi se Zaveza oficielno ni mogla udeležiti zaradi nastalih zaprek.
7.	V stanovskem glasilu se je natam-neye pojasnila točka h) člena IV. »Poslov^ nega reda«, ki govori o članarini Zavezinega članstva.
8.	»Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem« je razposlala svoj in članicam im tržaškemu učiteljskemu društvu okrožnico z as train zakasnelega izha-janja »Popotnika«. Vodstvo Zaveze jt storilo ponovno in pogosto pri upravi »(J-čiteljske tiskarne« vse mogoče korake z; redno izhajanje tega lista, toda vse mi nii pomagalo. Izredna odločnost Zavezinea vodstva je končno tiskarno vendarle prisilila, da izidejo vse naslednje številke te tošmjega »Popotnika« točno in pravo časno.
9.	Vsem štirim Zavezinim odsekom s< se odposlali vsi predlogi v poročilo', kako sta sklenila delegacija in upravni odbor Gospodarskemu odseku se je dostavil tu dd predlog tovariša J. Sege -glede pre ustrojitve društva »Narodna šola«, ki na bi se pečala odsiej samo z razpečavanjen zvezkov in drugimi enakimi šolskimi po trebščinami. »Narodna šola« naj bi posta la nekak odsek Zaveze.
10.	Zavezino vodstvo je zavzelo I predlogu »Ustanovitev centralnega de mannega zavoda v Zavezi združenega uči teljstva« posebno stališče. Gospodarske mu odseku se je naročilo, da naj raz miš 'lja, ikako bi se združili v celoto vsa društ va, gospodarska podjetja in denarni za vodi, ki jih je tekom let ustanovilo Zave zino učiteljstvo.
11.	Stanovsko-poliitiškemu odseku si naroči, da natančno prouči vladno pred logo o reformi učiteljišč in učiteljske iz obrazbe. Odseku se preskrbe v to potreb ni pripomočki.
12.	»šmarsko-rogaško učiteljsko diru stvo« želi, da se opozori časnikarski ii književni odsek Zaveze, da se v bodoč v stanovskem glasilu ne moleduje o sla bem gmotnem stanju naših listov; tudi ni se poročila delegacijskih zborovanj kraj šajo, ker o tem itak poročajo ¡delegati pJ svojih društvenih zborovanjih.
13.	Slovenskim šolskim korporacijafl so se .odposlala vabila k sodelovanju P> načrtu premstrojitve našega šolstva.
14.	Vsa književna zaloga -mladinski spisov, ki je Zavezina -last, se je prodali Dotični književni zaklad znaša 2610 K
15.	Letošnje delegacijsko zborovanj1 se vrši dne 3. in 4. septembra v Ljubi jat po vzporedu, ki se sestavi in objavi pra vočasmo.
j
S tretje vodstvene seje upravne dobe 1918 (1. avgusta 1918).
1.	Stanavsko-palitiškeinu odseku seje naročilo s posebnim dopisom, da naj odpošlje čimprej seznam zadružnih knjig Za-vezinemu vodstvu, da dostavi ta seznam odborom učiteljskih knjižnic, da se označene knjige nabavijo za te knjižnice.
2.	Z oziram na ustanovitev skupnega ¡lista za vse jugoslovansko učiteljstvo, ki naj bi izhajal kot mesečna priloga »Uči-teskega Tovariša«, oziroma srbo-hrva-ških učiteljskih časnikov, se naslovijo m temeljene vloge na deželne učiteljske Zve-ze v Split, Zagreb in Sarajevo.
3.	Razposlala se je okrožnica raznim slovenskim društvom s prošnjo, da sodelujejo pri preustrojitvi našega nižjega in višjega šolstva in narodne vzgoje sploh.
4.	Zavezino vodstvo je prosilo vsa ravnateljstva slovenskih učiteljišč, za statistične podatke, kakšne predštudije imajo učiteljiščniki. Ti podatki se odpošljejo p;v vsprejeimu stanovsko-politiškemu odseku, da jih uporabi prti sestavi spomenice gledb vladnega načrta o reformi učiteljišč.
5.	Vsem Zavezinim odsekom se je naročilo, da naj pravočasno odpošljejo vodstvu Zaveze vise one predloge, ki so zreli, da se postavijo na dnevni red letošnjega delegacijskega zborovanja.
6.	Načelnik stanovsko-politiškega odseka je stavil predlog, da naj študira vodstvo Zaveze vprašanje o zasnovi učiteljske centralne aprovizaone zadruge. Ker se intenzivno peča s to zadevo tovariš Fran Mrmolja, učitelj v Dobravljah na Primorskem, se je odposlal ta predlog njemu v (razrešitev.
7.	»Učiteljsko društvo za sodni okraj Viipava« je naslovilo prošnjo na vlado za zboljšanje aprovizačnih razmer za učiteljstvo Vipavskega okraja. To prošnjo je odposlala Zaveza priporočilno na pristojno mesto.
8.	Na željo ljubljanskega učiteljskega aprovizačnega odseka je prosila kranjska učiteljska deželna Zveza vodstvo Zaveze za posredovanje dovoljenja izvoza slanine pri hrvatski vladi. Po Zavezi je bil v ta namen naprošen za uspešno posredovanje tovariš Kirin, predsednik »Svaza hrvatskih učiteljskih društava« v Zagrebu.
9.	Tajništvo Jugoslovanskega kluba se je naprosilo a) za preskrbo izvirnega besedila zakona o draginjskih učiteljskih dokladah, kar je predlagal v državni zbornici dne 23. julija t. 1. drž. poslanec Teufel in kateri predlog je bil neizpremenjeno in soglasno sprejet, kakor ga je odobrila gosposka zbornica; b) za natančno pojasnilo sprejete resolucije drž. poslanca Pacher-ja, s katero se vlada poživlja, da omogoči preskrbovanje učiteljstva z živtienskiimi potrebščinami v posameznih deželah, na način, da ga priklopi že obstoječim organizacijam. — Časnikarska poročila o tem so bila nepopolna in nejasna.
10.	Sestavi se približno proračun, koliko bi stalo letno stalno Zavezino tajništvo. Ta izkaz se odda gospodarskemu odseku.
11.	Zavezinemu blagajniku se naroči, da sestavi za gospodarski odsek proračun, koliko bi stali Zavezo letno dve seji upravnega odbora. Upravnim odbornikom se plača vožnja po železnici za III. razred in dijete po 20 K na dan, zaračuna pa se tudi za vsakega odbornika oddaljenost od njegovega doma do bližnje železniške postaje po km, in sicer tako, kakoi se to odmerja državnim uradnikom.
12.	Razpravlja se o naročnini Zavezi -nih listov in o Zavezini članarini. O tem se obvestita gospodarski in časnikarski odsek.
13.	»Tolminskemu učiteljskemu dru štvu« se na njegov dopis odgovori, da naj se obrne društvo samo s prošnjo direktno na c. fcr. vlado za Primorsko, in to naj odgovori, po katerem ključu se je razdelil učiteljstvu poknežeine grofije Goriške ia Gradiščanisike enkratni nabavni prispevek, oziroma kje so polletne obresti od države nakazanega enkratnega nabavnega prispevka, ki je bil izplačan šele meseca julija t. 1. namesto že 15. decembra leta 1917.
14.	»Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji« je zopet oživljena. Nje odposlanci so ob zadnjem zasedanju državne zbornice uspešno posredovali na Dunaju na vseh krajih v prilog celokupnega avstrijskega učiteljstva
15.	Določil se je čas in prostor sejam upravnega odbora, razpravam Zavezinih odsekov in zborovanju delegacije za dan 3. in 4. septembra t. 1. Vzpored delega-oijske seje določi predsednik.
16.	Pregledovanje Zavezinih računov se vrši ob času, ki ga določi Zavezin blagajnik. K seji se povabijo upravniki Zavezinih listov, vsi trije pregledovalci računov ter stalni preglednik Zavezine blagajne.
17. Zaveza pristopi z 1 deležem za 100 K kot član slovenskega gledališča v Ljubljani.
18. Razpišeta se za »Jan Legovo knjižnico :< dve nagradi, prva za 500 K in druga za 300 K. Povest bodi izvirna, prikrojena za mladino od 12. do 14. leta, in obsegaj od 5 do 6 tiskanih poi
Izkaz učit. društev o plačevanju članarine Zavezi.
Iz tega izkaza je razvidno, da je 17 društev storilo svojo dolžnost, 16 pa ne. Goriškemu in Tolminskemu učit. društvu
zakaj bi je ne druga. Malo dobre volje je treba, pa bo šlo. Prihodnji mesec se nam nakaže draginjska doklada. Predsedniki, tajniki in blagajniki na noge in pokažite, da ste vredni zaupanja, ki ga stavijo v Vas Vaši tovariši! Obračamo se z nujno prošnjo do vsega organiziranega učiteljstva, naj ne čaka migljajev s kolom od svojih funkcijonarjev, ampak stori iz lastnega nagiba stanovsko dolžnost. Za vse uspehe zadnjih dni se imamo zahvaliti edinole našim organizacijam. Koliko dela, truda in stroškov to stane, se marsikomu niti sanja ne. Zato je nemoralno od tistega, ki s stisnjenim mošničkom sedi na zapečku ter čaka kaj bodo drugi izvojevali zanj.
Društvo	Plačalo članarino za leto					Priglasilo članov 1918
	1913	1914 1915		1916	1917	
Belokranjsko	23./6.1913 K 32'—					10
Breško-sevniško	18./5.1913 K 53 —	23./1.1915 K 54 —				49
Celjsko	26./12.191c K 72--	Í26./12.1911 K 54-—	26., 12.1911 K 59 —	26./12.191'i K 53 —	26./l2.!91r K 53 —	83
Goriško	4/4. 1914 K 100 —					32
Gornjegrajsko	3./11.1913 K 24 —	l./l. 1916 K 25 —	3./7. 1916 K 25 —	13./12.1916 K 10-—	4./4.1917 K 24"—	25
Kamniško	21./12.1913 K 12-—				II	20
Kočevsko-slovensko	2./5. 1913 K 32--	15./7.1914 K 19 —	12./10.1917 K 24--	12./10.1917 K 24"—		35
Konjiško	12./8.1913 K 30 —	23./12.2916 K 20 —	23./12.1916 K 20-—	16./3.1917 K 22"—	16,3.1917 K 22 —	27
Kozjansko	14./1.1914 K 32 —	14./1.1914 K 16-—	27./11.1917 K 30"-	27./2.1918 K 30 —	27./2.1918 K 30-—	28
Kranjsko	31./12.1913 K 45 —	18./8.1916 K 50-—	18./8.1916 K 50-	22./12.1917 K 50 —	22./12.1917 K 50 —	34
Laško	24./12.1913 K 68--	30./1.1915 K 70 —	8./11.1916 K 40-—	8./11.1916 K 40-—	30./10.1917 K 39 —	65
Litijsko	18./4.1913 K 30 —	31./7.1914 K 30-				?
Ljubljana, Slov.	21 ./1.1914 K 10 —	21./1.1914 K 10-—	28./12.1917 K 10 —	28. 12 1817 K 10--	28./12 1917 K 10 —	—
Ljubljana, mestno	3./5.1915 K 20--					■11
Ljubljana, okoliško	7./6. 1913 K 23 —	6./7. 1914 K 7-—	3. 5. 1915 K 15"—			11
Ljutomersko	7./6. 1913 K 40-—	4./5. 1914 K 42 —	8./11.1916 K 31 —	23./10.1916 K 31-—	22./12.1917 K 38-—	36
Logaško	7./7. 1914 K 40-—					37
Mariborsko	7.17. 1914 K 78 —		16./12.1917 K 25'-	16./12 1917 K 33 —	16./12.1917 K 22-—	51
Novomeško	15./5.1914 K 43-—					27
Ormožko	6./7. 1913 K 35"-	13./7.1914 K 42 —	16./2.1916 K 34--	30./10.1916 K 34--	20./8.1917 K 34'—	36
Pedagoško	16./7.1913 K 50-—					?
Postojnsko	2./9. 1913 K 30--					38
Ptujsko	2./4. 1914 K 40 —	2./4. 1914 K 40 —	6./4. 1918 K 15-—	6 /4. 1918 K 15 —	6./4. 1918 K 15-—	45
Radovljiško						?
Savinjsko	3./3. 1914 K 27-—					35
Sežansko	9./7. 1918 K 66 — »					47
Slovenjebistriško	24./7.1913 K 18-—	2./12.1914 K 13 —	23./1.1918 K 17'—	23-/1.1918 K 17- r	22./1.1818 K 17 —	23
Slovenjegraško	13./5.1913 K 21 —	4.4. 1914 K 20-—	1.'5. 1917 K 16 —	5./1. 1918 K 13-—	5./1. 1918 K 14'-	18
Slovensko za Istro	20./7.1913 K 45 —	30./7.1914 K 50 —				53
Šaleško	8./11.1913 K 24-—	24./3.1914 K 25 —				28
Šmarsko-rogaško	7./8. 1912 K 40-—	16./12.1917 K 40 —	2.12. 1918 K 30'—	2.12. 1918 K 30-—	2.12. 1918 K 30-—	40
Šentlenartsko	14./4.1913 K 24 —	22.3.1914 K 25--	11./3.1916 K 25-—	11./3.1916 K 20 —	17./7.1917 K 16-—	30
Tolminsko	4./7. 1913 K 61-—					57
Tržaško	23,7.1913 K 65'-	10./7.1914 K 66-	22./1.1918 K 40-—	22./1.1918 K 8'—	22.'1.1918 K 36 —	158
Zveza slov. učit. in učiteljic na staj.	22./8.1913 K 10 —	2./16.1916 K 10-—	2./10.1916 K 10— 1	23./12.1916 £ K 10- J	Î0./10.1917 K 10 —	—
je upravni odbor za ta čas spregledal članarino. Enak izkaz samo za štajerska učiteljska društva je objavija Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem v 25. št. „Učitelj. Tovariša" leta 1917 s povoljnim uspehom. Ako store štajerska nčiteljska društva v pretežni večini svojo dolžnost,
Zavezina blagajna je prazna, zato ni mogel izplačali blagajnik o veliki noči upravnim odbornikom potnine. Kako pridejo ti do tega, ki se žrtvujejo za skupnost, da bi imeli poleg truda in dela še gmotno škodo. Pri Zavezi se je nakupičilo silno dela. Aii naj zdaj to vse zastane, ker
nam manjka gmotnih sredstev? Tako sme in ne more iti več dalje! Vsi na ki za našo organizacijo! Tri društva še n prijavila svojih članov. Prosimo naj st< čimprej, ker s svojim zavlačevanjem p vzročajo posebno upravnikoma mnogo s nosti in dela. Radi bi že enkrat doloi končno naklado obema listoma.
Slovenska Šolska Matica. Šofc okraji in poverjeniki S. S. M. so: L K roško: Pavel Koschier, učitelj v Velike eu. — II. Kranjsko: 1. Cerknica - Lo-i tec - Lož — Leopold Puncah, nadučit* Gor. Logatec. 2. Črnomelj-Metliika Konrad Barle, šol. vodja, Metlika. 3. Idr — Marija Kavčič, c. kr. ravnateljica, Id ja. 4. Ilirska Bistrica = Rudolf Horv nadučitelj. Trnovo. 5. Kammik-Brdo Tomo Petrovec, nadučitelj, Jarše. 6. K čevje-Ribnioa-Vel. Lašče = Fran štefa čič, nadučitelj, Vel. Lašče. 7. Kranj-Ška Loka: Villbald Rus, učitelj, Kranj. 8. k ško-Radeče: Fran Rant, nadučitelj, R deče. 9. Litija-Višnja gora: Bernard A doljšek, nadučitelj, Litija. 10. Ljubljana Jakob Dimnik, nadučitelj, Ljubljana. : Ljubljanska okolica = Marija Sodnik, n tetjioa, Bevke pri Vrhniki. 12. Novomes = Matko Davorin, nadučitelj, Toplice. : Postojna-Senožeče = Ferdo Juvant šol. vodja, Postojna. 14. Radovljica = V lentin Zavrl, nadučitelj, Begunje. 15. S dražica = Mihajl Vrbič, nadučitelj, S dražica. 16. Vipava = Herman Kmet, na učitelj, Gol. — III. Štajersko: 1. Br žice = Janko Knapič, nadučitelj, Vide 2. Celje (mesto) = Fran Kranjc, učite Celje. 3. Celjska ¡okolica = Fran Brini nadučitelj, Gatovlje. 4. Gornja Radgoi = Marija Kocmut, učiteljica, Sv. Jurij * Ščavnici. 5. Gornjigrad = Fran Koobe nadučitelj, Gornjigrad. 6. Gradec = Fr; Hauptmanm. 7. Konjice' = Fran Gole nadučitelj, Sv. Kumigunda n. P. 8. Koz = Moric Emerih, nadučitelj, Sv. Pet' pod Sv. Gorami. 9. Laško (d. S. br.) Anton Gnus, ravnatelj, Dol pri Hrastnik 10. Laško (1. S. br.) = Ivan Cetina, nai učitelj, Laško. 11. Sv. Lenart = Ivair Kocmut, učiteljica. Sv. Lenart v SI. g. 1 Ljutomer = Fran Zacherl, učitelj, Ljuti mer. 13. Maribor (mesto) = prof. Mati, Pire. 14. Mariborska okolica (d. D. br = Lasbacher Josip, nadučitelj, Ruše. 1 Mariborska okolica (1. D. br.) = Pučel Miroslav, nadučitelj, Krčevina. 16. Man berk = Hren Ana, šol. voditeljica. Mu t 17. Ormož, Josip Rajšp, nadučitelj, O mož. 18. Ptuj (d. D. br.) = Kožuh Mink nadučitelj, Sv. Duh v Halozah. 19. Ptuj i D. br.) = Valentin Kajnih, nadučite Ptuj. 20. Rogatec = Martin Sotošek, na< učitelj, Že tale. 21. Sevnica = Štefani Sclieligo, učiteljica, Rajhenburg. 22. Sle venska Bistrica = Otilija Feigel, učitelj ca, Slovenska Bistrica. 23. Slovenj Gr; dec = Vrečko Fran, ravnatelj v p., Sik venj Gradec. 24. Šmarje pri Jelšah = Zofka Debelak, učiteljica, Šmarje. 25. Ši štanj = Koropee Ivan, učitelj, Šoštar 26. Vransko = Ivan Kramar, nadučite Vransko. — IV. Goriško. 1. Gorica 'in Gk miška okolica = Alojzij Urbančič, naduč telj, Mjiren. 2. Gradišče = Aileksande Sfiligoj, nadučitelj, Medana. 3. Sežana = Matko Kante, Sežana. 4. Tolmin = Bik Kemperle, učiteljica, Hudajužna. 5. Bove = Kalan Milko, nadučitelj, Bovec. 6. Cei kno = Gruntar Anton, nadučitelj, Cerkn 7. Kobarid = Bogataj Fran, nadučite] Kobarid. — V. Istra. 1. Koper = Ven tur ii Fran, nadučitelj, Boršt. 2. Volosiko (okra; = Terezija Sikošek, učiteljica, Herpelj« 3. Kastav = Bruno Juirinčič, učitelj, Ka stav. 4. Pazin = Opašič Mara, učiteljic; Pazil. 5. Kvarnerski otoki = Žic Nikol; c. kr. okr. šolski nadzornik, Krk. — V Trst: 1. Trst (mesto) = Karel Mahikot; c. kr. učitelj, Trst. 2. Trst — zgornja oke lica = Valentič Ciril, nadučitelj, Škeden 3. Trst — spodnja okolica = Ivan Dainea nadučitelj, Sv. Ivan. 4. Trst — učiteljišči zaposlovalni tečaji = Anton Kutin, c. ki učitelj, Trst.
Kdor še ni član S. S. M., naj pošlj članarino (4 K) svojemu poverjeniku, a! pa tudi lahko kar naravnost na Slovensk Šolsko Matico v Ljubljani. Publikacije z leto 1916.—18. bodo 'izšle pred novir letom.
Jakob Dimnik, t. č. blagajnik.
Letnina za učiteljski konvikt. An
Somrak, Marenka Tiegel, Terezija Koši in Fran Štefančič, vsli iz Vel. Lašč, 8 K Hvala.
Kranjsko.
Vsem okrajnim učiteljskim društvon na Kranjskem! Posledice svetovne vojni se najbolj kažejo pri učiteljstvu. Z velik« silo pritiskajo na naš stan, ki je primorai zaradi tega iskati pomoči v narodno-go-spodarskem . združenju vsega učiteljstvi na Kranjskem. Bledi obrazi, prevelike po stale suknje, pol ure pred ¡nami mahljajoč« hlače dajo nam trdno prepričanje, da j< blokada entente v najlepšem cvetju in na-

Prvotno smo mislili, da nastaja stra danje in pomanjkanje samo v Ljubljani; Doda iz ustnih in pisanih poročil učiteij-stiva z dežele je razvidno, da ¡ni tam mno-go boljše; morda v nekaterih krajih še. slabejše nego v Ljubljani.
Pomagajmo si samii! Pozovemo Vas, osnujte v svojem okraju lastni aprovfea-cijski odbor po zgledu z d r u ž e n e g ljubljanskega ueiteljstva. Vojn-a zna trav jati še dolgo im roditi za nas nepregledne, posledico. Trpeli bi glad veliko manj, akcv se organizirate. Zlasti priporočamo večjo delavnost in zanimanje samcem im učiteljicam brez lastnega gospodinjstva.
Skličite sestanek vsega v Vašem okraju se nahajajočega ueiteljstva. Izvolite aprovizačni odbor, sestavite kataster članov in skušajte dobivati živila. Tu sploh n!i nobene instance! Kdor da in kjer dobite!
Obvestite o Vaših namernih tudi po družniioo »Slomškove zveze«, ako obstoji v Vašem okraju. V slogi je moč!
Potrebne informacije dobjte pri tajništvu Deželnega slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani.
Obenem Vas prosimo, da plačate od vsakega v Zavezi organiziranega člana na leto po 1 K — (kakor prosi v zadmjem »Učit. Tovarišu« na strani 3. blagajnik).
Štajersko.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo je
zborovalo v nedeljo, dne 21. julija poped-dne v Bočni. Vdeležba je bila navzlic deževnemu vremenu povoljna. Najlepši zgled stanovske zavednosti je dal vsem tav. Branko Žemljic ki ga mi ustrašila šest-urna pešhoja iz daljne Solčave v Bočno in enaka pot zopet nazaj. Čast mu! — Iz predsednikovega poročila posnamemo, da so vplačali društveniki tov. A. Gnusu v Dolu vsoto 407 K 90 h; poslalo se bo pa še 104 K 70 h. V celoiti torej dobi voijnii pomožni sklad 512 K 60 h. Za častno darilo tovarišem H. O. M. se je nabralo pri zborovanju 52 K, kar se je odposlalo Zvezi. Glede Zavezanega strokovnega tajništva so zbarovaJci iz znanih razlogov storili zapet negativen sklep. Nato je tov. Kile-menčičiz Rečice prečita! skrbno sestavljeno poročilo glede načrta o preustrojitvi našega šolstva; z malenkostnimi spremembami se je sprejela točka za točko. Potem ¡je govoril tov. Kocbek iz Gornjega grada o naših užitnih in strupenih gobah. S pomočjo različnih, v okolici nabranih gob ter izbornih tozadevnih slik, je bilo predavanje silno zanimivo. Videlo se je, da tov. Kocbek ni samo praktičen gobar, marveč da tudi izvrstno obvlada obširno, tozadevmp literaturo. Oba predavatelja sta žela od navzočih društ. članov in gostov zasluženo priznanje. —
Prihodnje zborovanje se vrši v začetku novembra t. 1. v Gornjem gradu. — Fina Bizjak, zapisnikarica.
Hraniske vesti.
—r— Vse učiteljstvo kranjskega šolskega okraja se vabi v ponedeljek, dne 12. avgusta t. 1., v Kranj na skupni sestanek zaradi ustanovitve okrajne učiteljske aprovizaciije. Sestanek, ki se vrši ob 9. uri dopoldne v ljudskošolskem poslopju, j<> za vsako posamezno učno osebo tega okraja izredne važnosti, zato pričakujejo sklicatelji poilnoštevilne vdeležbe.
—r— Program ljubljanskega učiteij-stva v prihodnjem šolskem letu. Ljubljansko učiteljstvo se je v petek, dne 26. julija t. 1. polnoštevitoo zbralo v telovadnici II. mestne šele, da določi za novo šolsko leto program, ki obsega resolucije, ki jih objavimo. — S temi rezoiluoijami se strinjalmio tudi imli, ker obsegajo delo ueiteljstva v šoli kakor tudi zboljšanje njegovega gmotnega položaja.
Rezoducije se glase: Ljubljansko Ijiud-sko-šolsko učiteljstvo, zbrano na seista. v telovadnici II. mestne deške ljudske šole dne 26. julija, je sprejelo soglasno sledeče resolucije:
L Merodajme korporacije, to so : Mestni magistrat, c. kr. mestni in deželni šolski svet se poživljajo, da izposlujejo s prihodnjim šolskim letom izročitev vseh ljubljanskih Ijudskošolskih poslopij svoje-miu namenu. Popravilo in snažemje trii leta drugim svrham služečih in Skoro sedaj žo eno leto praznih poslopij je treba izvršiti takoj, sicer bi bila primorana ljubljanska mladina, ki je v vzgoSi in pouku zelo zanemarjena, zopet posečati nedostaten pouk, kar se godi že 4 leta na veliko škodo naj-nedolžnejših.
2. Pri vojaških oblastih naj posredu-dujejo za .oprostitev onih učiteljev, ki so morali takoj po sklepu šolskega leta v vo-iaško službo. Oprosti naj se tudi ostali del ljubljanskega ueiteljstva, ki naj nastopi učiteljsko službovanje gotovo 15. septem-
bra; sicer bi bila uvedba takozvanega normalnega pouka brez učiteljev z otvoritvijo šolskih poslopij ffluzoirna, zato-:
a)	Ker ljubljansko učiteljstvo me more prevzeti pod sedanjimi aprovizačnimi razmerami ma ¡noben način več pouče-\ anja v dveh razredih, kjer tudi ljubljanski učitelj ima pravico živetti samo enkrat ma svetu.
b)	Tak pouk imm vzame še ostali del telesnih sil, da ni tako postopanje več v interesu uspešnega poučevanja šoleobis kujoče ¡mladine in obremenjuje po nepotrebnem in po krivdi drugih pokojninski fond.
c) V dveh razredih se učitelj prehitro 'iz črpa in ni več garancije za diober in uspešen pouk.
3.	Šolska oblast mora s prihodnjim šolskim letom nastavljati na deških šolah od inkl. III. razreda dalje samo moške učne moči; učiteljice naj poučujejo v prvih dveh razredih. Vsem je znano, dia jim v višjih razredih ni mogoče zdržati discipline zaradi vojnih razmer tako pokvarjene mladine.
4.	Starši in namestniki šoiloohiskujoč. mladine se poživljajo, da store potom svojih političnih in izobraževalnih društev primerne korake v dosego rednega in uspešnega pouka. Tak pouk zahteva:
a)	Korist im skrb mobiliziranega očeta.
b)	Nezmožnost mater nadzorovati razposajene otroke, ker jih ali ne ubogajo ali nimajo časa jih vzgajati. — Polovica takih skrbi im odgovornosti odpade z urejenim poukom.
_ 5. S temi predlogi in načrti, ki se ob javijo v časopisju in predlože potom učiteljskih organizacij na merodajma mesta, se oddolži ljubljansko učiteljstvo svoje vesti in vzvišeni nalogi ter bi stopalo ra-devolje ¡s prihodnjimi šolskim letom ma trn dapolno delo.
6.	Učitelji smo fizični im psihični delavci. Prosimo ¡mestni magistrat, deželni Odbor in c. kr. deželno vlado, da nas podpirajo in dajejo na razpolago živila po ce nah, ki ne smejo presegati nikdar našega finančnega položaja. — Slavna deželna vlada se nadalje prosi za nujno vpeljavo in strogo nadziranje maksimalnih cen glede vseh živil, ¡ker sicer pri vedno rastoči draginji vse naše dcklade skoraj nič ne zaležejo.
7.	Ne glede na pristrižene državne draginjsfce dcklade prosimo mestni magistrat, da dovoli učiteijstvu za leto 1918. enkratno občinsko doklado. Bvent. izgovori — n i k r ¡i it j a, — ki jih navadno slišimo pni pl. Wiimrnenjih, deželnih .odborih itd. ¡ne držijo. Ako so na razpolago tisor. milijoni, milijarde za druge svrhe, se najde tudi par stotakov za ljudske potrebe.
—ir— (Iz seje c. kr. mestnega šolskega sveta ljubljanskega.) O redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, .ki se je vršila v torek, dne 16. julija 1918., smo prejeli nastopno poročilo: Predsednik proglasi sklepčnost in otvoni sejo. Poročilo o važnejših ¡kuremcijah in o načinu, kako so bile rešene, se vzame na znanje. Odobri se brez ugGtvtcira zapisnik ¡o zadnji ¡redni seji z dne 28. maja 1918. Na znanje se vzemo in odobre poročila o nadzorovanju zasebne dekliške osemrazrednice ljubljanskega šolskega kuraterija, notranje triralzredne meščanske šolle uršulinske, zasebne deške in ¡dekliške trirazrednice im pa deške štiri-razredmice nemškega šolskega društva — vse za šolsko leto 1917./18. ¡in vse z do-stavkom, da se imajo predložiti c. kr. de-žeinemm šolskemu ¡svetu.
Stavijo se teirno-predlogi za razpisane službe: stalne učiteljice ma mestni slovenski dekliški osemirazredmiči, stalnega učitelja, ma I. mestni deški ljudski šoli in voditeljice ex'tira statum ma dnevnem zavetišču IV. mestne deške ¡ljudske šole. — Pavlu K u n a u e r j u, stalnemu učitelju na šišenski deški osemrazrednici se pri-pozna I. ¡petletnica. Sklene se več prošenj za dovolitev, oziroma za podaljšanje večjih dopustov priporočilno predložiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu v ugodno rešitev. C. kr. deželni šolski svet je naprositi, naj na pristojnem mestu posreduje, da bi se naredbemim .potom primerno zvišale sedanjim razmeram neprimerne izpraše-valne takse pri zasebnih izpitih. Potem, ko se pojasni še nekai vprašanj internega značaja pedagoške in administrativne vsebine, zaključi predsednik, ker se nihče več ne oglasi za besedo, sejo.
—r— Iz seje c. kr. okrajnega šolskega sveta v Kranju, dme 16. julija 1918. — 1. Poročilo o važnejših kuremtmo rešenih zadevah se vzame na znanje. 2. Priporočilno se rešijo prošnje učiteljskih oseb za pripoznanje starostnih doklad, in sicer: Antomu Lovšetu, nadučitelju v Pod-brezjah, se prizna I. Tereziji Kovačičevi, učiteljici v Goricah, IV. Ani Schiffrerjevii, učiteljici v Kovorju, I. Karolu Završniku, učitelju v Dupljah, VI. Josipini Mihelič-Majde, učiteljici v Preddvoru, pa II. sta-
rostna doklada. Negativno se reši neka prošnja za IV. oziroma V. starostno do-klado. 3. Začasme popolnitve učnih mest v Škofiji Loki, Železnikih, Kranju (dekliška šola), Besnici in Tržiču se naknadno odobre. 4. Nagradi se pouk v ženskih ročnih delih za šolsko leito 1917./18. trem prosilkam po izkazu učnih ur. 5. Štirim nad-učiteljem se določijo nagrade kmetijskega pouka za izkazane izredne ure v šolskem letu 1917./18. 6. Določi se razporedba 11 prosilcev za podelitev državne subvencije za obdelovanje šolskih vrtov. 7. Za razpisana učna mesta se/sestavijo koimpe-tentne tabele, ¡in sicer za nad učiteljske* mesto v Železnikih (4 prosilci), potem za učiteljska in voditeljska mesta v Bukov -šiči (5 prosilcev), Dražgošah (2 prosilca), Retečah (10 ¡prosilcev) in na Senturški gori (6 prosilcev). 8. Na znanje se vzamejo poročila o nadzorovamju 22 ljudskih šol. 9. Razpravljalo se je o šestih disciplinarnih preiskavah zaradi manj po voljnih uspehov v šoli; dve disciplinarni zadevi pa sta se postavili z dnevnega reda, ker se morajo izvršiti o njih še natančnejše poizvedbe. 10. Pri slučajnostih se sprejme soglasno naslednji po učiteljskem zastopniku V. Rusu stavljeni predlog: C. kr. deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani se nasvetu je, a) da za vse kranjske šole nemudoma določi, kakšna vrsta cesarjeve slike bi bila najprikladnejša za nakup, b) aa poskrbi pravočasno za zadostno množino in nizko cemo raznovrstnih šolskih zvezkov, risalnega papirja in pisalnih potrebščin, ki se rabijo v novem šolskem letu 1918./19. ma vseh šolah na Kranjskem.
—r— Poziv! Pregledovaje zapisnike sem našel, da je še precejšnje število vpo-kojenih učiteljev in učiteljic na slovenskem ozemlju neorganiziranih. Pristopite torej našemu društvu vsi ¡in vse, da bo naš krog popoden, in da ne bo manjkalo niti enega tovariša in tovarišice. — Nabirajte pa tucfo podporne člane, da se okrepimo in lažje prenašamo pezo sedanjih težkih časov. — Današnje število vseh članov je 128, bilo bi nas lahko še trikrat toliko, ako bi vsi storili svojo dolžnost in društvu vposlali mali znesek treh krom. — Društveno premoženje je naraslo na 736 K 35 h. — Podpor se je izplačalo v šestih letih za 11 smrtnih slučajev, za vsak slučaj po 80 K do 112 K! Pogumno naprej, dokler nam sije ljubko solnce na sveti slovenski zemlji! — Društveni tajnik: Davorin Judnič.
IpSoini vesinik.
Widrovo »Moje prvo beriio« bo izšlo v novem natisku do začetka prihodnjega šolskega leta. Izdaja bo seveda vojnim razmeram primerna.
Razglas. Štev. 4004/pr. Zadnje čase so sovražni letalci ponovno metali letake državi sovražne vsebine. Na podlagi § 13. oddelek C ministrske maredibe z dne 19. januarja 1853, drž. zak. št. 10, se posest im razširjanje takih letakov prepoveduje najstrožje. Prestopke te ¡prepovedi se kaznuje, v kolikor ni vpoirabiti določb obč. kaz. zakona po § 11 ces. naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. štev. 96, z globami ¡cd 2 do 200 kron, ali z zaporom ¡od 6 ur do 14 dni. — C. kr. deželno predsedniištvo za Kranjsko. Ljubljana, dme 29. julija 1918. Za c. kr. deželnega ¡predsednika: La-schan, s. r.
Svarilo. Dogodilo se je že večkrat, da se je kdo zoperstav.il vojaškim stražam in patruljam, ki stražijo blago na železnicah, ali da ¡se ni pokoril odredbi vojaških straž ali njih klicu. Vojaška straža je bila primo-
rana, rabiti orožje. — Z oziirom na svarila, ki so na kolodvorih nabita, se občinstvo opozarja, da imajo straže, ki so v železniški službi, vse pravice in dolžnosti vojaških straž. Ako se ji kdo zoiperstavija ali celo dejansko v bran postavi, je straža doižna, nastopiti odločno im oe treba, rabiti tudi orožje. Kogar bi straža pozvala, ta naj takoj obstoji, ker je sicer njegovo živiljemje v nevarnosti. Pokotri naj se brez ugovora nje odredbam.
Prošnja. Vsa šolska; vodstva, ki razpolagajo s starimi, zavrženimi šolskimi knjigami, se prosijo, da bi jih odstopila podpisanemu vodstvu. Sprejmejo se tudi bolj pokvarjene in poimankljive knjige različnih izdaj, ker je uničila vojna s šolo tudi ves inventar.. Morebitni stroški se povrnejo. Šolsko vodstvo Drežnica pri Kobaridu, dne 27. julija 1918.
Fr. Ločniškar, voditelj. Darovi. Postojnsko učiteljsko društvo je darovalo za Krekov spomenik 40 K.	_
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega ueiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Šolske tiskovine
ima
: UČITELJSKA TISKARNA :
v zalogi. Ker je pa papir in tudi tisk vsak dan dražji, zato prosimo šolska vodstva in krajne šoiske svete, da so požurijo z naročili in to ne samo zaradi nižje cene, ampak tudi zaraditega, da nam bo mogoče pravočasno ustreči. Karel VVidrovo: „Moje prvo berilo"
se nanovo tiska, k,er je prejšnja zaloga pošla.
Maš denarni lavod.
Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konviSsfa" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. julija 1918 K 102.728*93.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/¡¿». do '/26. ure popoldne.
•n
Silva vrelec"
b Kislo vodo b
m	s
K in vino razpoiiija Antir. Oset m
g Tolsti vrh, P. Gustan] |
(Koroško.) g
üaiwecia siowenska hranilnica!
Ljubljana« Prei
ulica if. 3.
je imela vlog koncem leta 1917.....K 66,800.000-
hipotečnih in občinskih posojil .....„ 27,000.000 —
rezervnega zaklada.........„ 2,000.000*
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
0
0
večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupiiarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr« deželne wiade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 5 v< °/o obrestim in proti najmanj 1°« oziroma V/o odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.