URN_NBN_SI_DOC-7UDJ7WBJ

Z A P I S K I N O T E S DROBNI TISKI V VISOKOSOLSKI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI V MARIBORU Breda Filo Čeprav strokovna literatura drobne tiske pogosto om enja, študije, ki bi sistem atično obravnavala vključevanje drobnih tiskov m ed knjiž­ nično gradivo, ne najdem o nikjer. Ko se s problem om drobnih tiskov pobliže seznanimo, razum em o tudi, zakaj je tako. Težko bi nam reč našli v knjižnici gradivo, katerega obravnava bi bila bolj odvisna od funkcije vsake posamezne knjižnice. Pa tudi oblika sam a povzroča težave; sem uvrščam o posamezne liste ali celo listke, pa tudi debele zvezke raznih katalogov. Z izrazom »drobni tiski« označujem o nam reč raznovrstno gradivo, ki opravlja funkcijo aktualnega obveščanja v prak­ tičnih področjih družbenega, privatnega in ekonom skega življenja, npr.: letake, plakate, vabila, prospekte, kataloge ipd. V širšem sm islu vklju­ čujem o še ves efem eren tisk, ki n astaja iz potreb političnega in kultur­ nega življenja ter služi propagandi in inform aciji. Če bi hoteli drobne tiske obravnavati sistem atično in izčrpno, bi jih m orali obravnavati z različnih vidikov, saj zavzemajo cel kompleks problemov. Obvezni prim erek ozirom a njegova obravnava v zakonu o obveznem tisku je vidik, ki bi ga bilo treb a posebej obdelati. Drobni tiski so pereč problem v nacionalnih knjižnicah in v vseh knjižnicah, ki dobi­ vajo obvezni prim erek in im ajo nalogo, da hranijo v celoti gradivo, ki je nastalo na njihovem območju. A. Pirjevec piše o dolžnostnih izvodih tudi: » ... zlasti pa se drobni tiski, kot npr. polemične in politične bro­ šure, izvestj a in poročila šol, društev, gospodarskih in industrijskih podjetij in organizacij, denarnih zavodov, koledarji, letaki, razglednice itd., ki se natisnejo m nogokrat v m ajhni nakladi in pridejo le deloma na knjižni trg ter se razdelijo med interesente, člane, društvenike in družabnike, prav km alu popolnom a razgube, ako niso tisk arji ali založ­ niki po zakonu dolžni, da izročijo od vsakega tiska po en izvod določeni knjižnici«.1 Na vprašanje, ali m ora nacionalna knjižnica danes pri seda­ n ji poplavi in m odernih m ožnostih tiska in reprografije v resnici zbirati in h raniti prav vse, k ar se pojavi na njenem obm očju, gledajo bibliote­ k arji iz popolnom a različnih zornih kotov.2 Mnogi so m nenja, naj nacionalke zbirajo le nacionalno pom em bne dokum ente, drugi ugotav-