Ninistnm nagnde — narodu lakoto. Ves svet že pozna velika in težka vprašanja v nakan državnem življenju, pozna nesposobnost naših dr¦tvnih krmarjev, neredno in razorano gospodarstvo z frdikimi izdatki in nestalnimi, slabo upravljanimi do¦odki, pozna slabe odnošaje med narodi in plemeni, safcopašno oblastnost zgoraj, nezadovoljstvo spodaj in •»ko ni čuda, da izgublja naša državna uprava v širnera 'vetu ugled in zaupanje, pa naj se vlada še toliko trudi, »k olepša in prikiije svoja dela ter vsa pereča vprašan1», ki preTevajo naše notranje politično življenje. Lepe •tesede na zunaj, lepe besede doma, narod je pa v bridkia izkušnjab že toliko doznal, da sodi po dejanjih ter tezljivo zasleduje razvoj dogodkov. Zadnje, s čimer se je hotela vlada pokazati in izka*»ti pred narodom, koliko zaupanja in kredita da ima v .fonanjem svetu, je bilo stomilijonsko dolarsko posojilo. To amerikansko posojilo jc bilo sprejeto v skup¦^ini na način, ki je odkril vso gnilobo vladnih politič¦ih krogov. V neugnanem pohlepu po dobri kupčiji in Profitu so popadale vse krinke: izkazalo se je, da vladni Prvaki kupujejo glasove za posojilo, da hlastno in poklepno grabijo danes in ne mislijo na jutri, da so jim "arodne potrebe deseta, strankarske in osebne pa pjrva ¦*iga in da se znajo resnice otresati tudi na način pre!>ačev iz ulice in beznicc. Posojilo je sprejeto, današnji jugoslovanski delov•jsvet s svojimi potomci je zapisan v tlačanstvo tnjih ¦^oriščevalcev in ko še belič od te dolarske mane ni IMSel v državno blagajno, so že dospele mešetarske na- grade. Narodna banka v Beogfadu je dobila iz Amerike malog, da izplača 400.000 dolarjev ali 128 milijonov K Ijudem iz skupščine in novinarstva, ki so pripomogli k sprejetju posojila, — za nagrado in da se bodo ministri še posebej z drughn denarnim nakazilom nagradili. Ministrom nagrade — narodu pa poleg vseh težkih in poraznih pogojev ameriškega posojila še lakota in pomanjkanje na vseh koncib in krajih vsled nesponosti današnje vlade, ki se je vedno znala toliko ponašati z blagostanjem jugcslovanske zemlje in ki stoji sedaj brez pravega sveta in sklepa pred obupnim položajem, nastalim yrhu vsega drugega še vsled slabe, nezadostne žetve. Težke čase preživlja jugoslovanski delovni narod in še težjim gre nasproti. Lakota že dolgo razsaja po nekaterih pokrajinah naše države, v Dalmaciji, Bosni, Črnigori ljudje že dolgo jedo travo in škorjo, tudi po mrlo jih je mnogo od lakote in pomanjkanja in tudi doslej, ko je bilo v drugih pokrajinah še dovolj živeža, vladai ni znala pomagati, kaj še le bo sedaj in posihmal, ko je žetev povsod slaba in ko se že sedaj toliko živeža vozi v Beograd, da se za težke čase najprej to ministrsko mesto oskrbi in prehrani! Vladni ljudje hvalijo svojo politiko in svoje delo na vse pretege, češ, kako je vse zadovoljno in tudi danes, sebe in svoje mesto tako dobro in hitro pripravljajo na slabe čase, najdejo dovolj besed, v zatrjevanje popolnoma povoljnega položaja. Pa tudi v tem ne kažejo posebne vneme, ministri so se razpršili po letoviščih in toplicah, kakor da bi se nahajala država in narod v najurejenejših in najugodnejših razmerah. Mogoče celo ministri ne trosijo samo praznih in lepih besed ter se jim današnji državni in narodni položaj v resnici dozdeva — ugoden in povoljen. Zakaj ne? — Narod še vedno ni.poslal toliko svojih pravih zastopnikov v parlament ,da bi današnjo vladno politiko strli ter za vedno razgnali, znana beograjska porodica ima še vedno državne vajeti v svojih rokah, da s svojimi glasovi ter s pomočjo goljufije in podkupovanja sprejema n. pr. taka posojila, ki nosijo tako lepe nagrade, da izrablja narodno iinovino brez odgovernosti in nadzorstva, da širi in redi krog svojih vdariih pristašev na narodove stroške, da ob vsakem času iz naroda izmolze dovoljna sredstva za veselo in razkošno življenje — in to je res povoljen in ugoden položaj naroda in države — za gospode ministre in njihove hlapce. V Marijanskih Laznih na Češkem, v najdražjih toplicah Srednje Evrope, kjer biva tudi naš kraj, se je zbrala lepa družba zadovoljnih minislrov in drugih državotvorcev. Pašič z rodbino je pripeljal s seboj nad 20 uradnikov in tudi zunanji minister Ninčič ima številno spremstvo. Češka krona se silno dviga, naša pa pada, ker porabijo naši prvaki v tujini za svoje udobno in razkošno življenje toliko tujega denarja. Drugi ministri so si poiskali drugod oddiha ter združili počitnice tudi z agitacijo v svojih volilnih okrajih. Novi policajminister daje lepe obljube v Smederovu, kjer je bil in bi zopet rad bil izvoljen, poštni minister se solnči doma, ko je pred odhodom še na hitro roko 30 sposobnih uradnikov vrgel na cesto, tretji je oblekel svoje počitnice v službeno irišpekcijo, da pobaše lepe dijete in zelo udobno in veselo živijo gospodje ministri, narodu pa pripravljajo kruto dobo lakote in nesreče.