O Miklavlu. Temno je v sobi. Otroci sedijo v njej čisto sami. Danes pride sveti Miklavž. Kdo se ga boji? O, kdo se bo bal Miklavža! Lizika reče: »Jaz vem pesmico o svetem Miklavžu: Miklavž, Miklavž, kako rada te imam! Le pridi, le pridi, moliti že znam!« »To ni ni_! Jaz vem boljšo pesmico!« je zaklical predrznl Mirček. Postavil se je sredi sobe in je začel: »Ljubi, ljubi moj Miklavž, misliš, da se te bojim? Če nam prideš danes sem, kar naženemo te \en!« »Da, da, to storimo!« je zaklicala vesela družbica. Čuj! Kaj je bilo to? Kaj ropoče po stopni: cah? Ka.i tava tako nerodno okrog? Vedno bliže prihaja. Kje .je zdaj oče? Zvoni. Ropoče pred durmi. Hu, tu ie. Miklayž, dolgo brado ima. Z globokim glasom vpraša: »Ali so bili otroci prirlni?« Cisto tiho ie v sobi. Nihče ne črhne besedice. Mir.r,k stoii v kotu — in S9 ]nie. Zgodba o kolaču. (Pravljica.) Živela je kmetica, ki je imela nekoč Seat mlatičev na skednju, katerim je pekla kolač« za zajtrk. Enega je preveč spekla, tako, da ji bil na eni strani na pol ožgan. To mu ni prijalo. Zato je skočil iz ponve in je klical: »Utečem ti! Tekel je iz kuhinje, skozi vežo ven in mimo skednja na polje z besedami: »Utekel sem ženi iz ponve in utečem tudi vam mlatiči!« ^ Vseh šest mlatičev je teklo za njim in kolač se je moral žuriti, da ga ne ujamejo. Prvi hlapec mu je bil že kar blizu za petami in malo je manjkalo, pa bi ga bil s cepcem. Ali kolač jo je ubral na polje in mlatiči so se vrnili. Na polju ga je srečal zajec. Kolač je kričal: »Utekel sem ženi iz ponve, utekel sem šestifti mlatičem in utečem tudi tebi, zajček kratkarepek!« Zdaj pa zajec za njim. Dohitel bi ga bil, če se ne bi bil obrnil kolač proti gozdu, kamor zajec ni hotel, ker se je bal lisice. In res, tudi lisica je prišla. Kolač je zopet rekel: »Utekel sem ženi iz ponve, utekel sem šestim mlatičem, utekel* sem zajčku kratkorepku in utečem tudi tebi, lisica debelorepka!« To je lisico prav pošteno razjezilo in hajd za kolačem. Ta pa jo je usmeril proti kmetiji, kamor zopet lisica ni mogla, ker se j« bala psa. Na dvorišču je stala stara svinja z enajstimi mladiči. Kolač je moral seveda tudi tu kričati: »Utekel sem ženi iz ponve, utekel sem šestim mlatičem, utekel sem zajčku kratkorepku, utekel sem lisici debelorepki In utečein tudi tebi, stara čofčof.« »Kaj praviš?« je vprašala stara svinja in s» je delala, kakor da ne bi dobro slišala. Kolaft je pritekel malo bliže in se je postavil pokoncu pred svinjo. Ta je iztegnila rilec, kakor da bl hotela natančno poslušati, in kolač je začel: »Utekel sem ženi iz ponve, utekel sem šestim mlatičem, utekel sem zajčku kratkorepku, utekel sem lisici debelorepki in utečem tudl tebl stara . . .« Haps! Stara svinja je hlastnila in je požrla polovico kolača. Druga polovica je zlezla brž v zemljo. Stara svinja je takoj začela riti; kajti hotela je imeti še drugo polovico. Pokllcala je svojih enajst mladičev, da ji pomagar jo pri iskanju. Ali kolikor so tudi rili, dru<ge polovice kolača niso mogli najti. Od tega časa rijejo vse svinje po zemjjl okoli, pa druge polovice kolača še niso mogl* dobiti. Posledica nepremišljenosti Na večer je bilo. Pri županovih je bila mla> da dekla sama doma in je baš stopila iz kiihinje v sobo, da bi vse pripravila za večerjo. Pričakovala je, da se županovi vrnejo, ki so bili odšli na vas po nekem poslu. Dekla j« prižgala najprej petrolejko, da bi potem pripravila mizo. Svetilka je slabo gorela in dekla je videla, da je bilo v njej premalo petro-: leja. čula je sicer že pogosto, da se ne sma prilivati petroleja, če luč gori, ker se lahko pripeti nesreča. Kljub temu je šla po steklenico, je odvila gorilnik in je vlivala petrolej. Ceprav je mislila, da je vse napravila prav spretno, kljub temu je bila preblizu luči in naenkrat se je pojavil svetel plamen. Vsa preplašena je vrgla svetilko na tla in je hotela' pogasiti ogenj. Pri tem si je zelo ožgala roke. Kričeč je tekala po sobi sem in tja. V tem trenutku je vstopil gospodar z ženp in deco. Takoj je razumel, kaj se je zgodilo. Brž je pobral par vreč in pokril že tlečo ___.-¦ zo ter je tako pogasil ogenj. Prihiteli so še drugi ljudje in so priskočili k dekli, katera je imela hude opekline. Sreča je hotela, da se ji ni vnela obleka. Deklo so morali spraviti v bolnišnico, kjer je trpela več tednov težke muke. Gotovo ne bo nikoli več prilivala petrolej* Jl Se gorefo sve*i'ko.