—++< 156 **•—
Albinček in petelinček
lbinček, Eezin Albinček, bi bil imel rad hudega K petelina, takega, da bi vse sosedne strahoval. Pa sam Bog znaj, kdo rau je povedal, da so tisti petelini posebno hudi in bojeviti, katere zležejo vrane. I no, Albinček je ves čas, odkar so gnezdile vrane, samo gledal, kje so -si narc-dile gnezda; kurje jajce je imel vže davno pri-pravljeno, da bi je podtaknil vrani, kakor kuka-vica. A, da boste poznali Albinčka in vedeli, zakaj se je toliko pečal s petelini, poslušajte:              Rezin Albinček je imel samo mater, —
 so mu urarli tako zgodaj, da jih še poznal ni. Mati Keza so pa hodili delat, kjer so jih najeli; seveda Albinček — šest ali sedeni let je Stel, toda sam ne, ampak mati so mu morali povedati, koliko let vže živi — Albinček toraj pa še ni bil za no-beno rabo pri delu, zato so ga puščali mati samega doma. Druzega opravila ni imel, kakor zvečer kuretnino spravljati spat. Ker je bil toraj vedno pri perutnini, izprevidel je kraalu, da se petelini radi tepo in da je nekaj posebnega, ee imajo kje pri hiši močnega petelina.
nTakega ne bode nikjer, kakor bode naš," dejal je nekega jutra, kojenesel kurje jajce, katero je bil vže davno izmaknil na gnezdu domaee Brumenke," vrani valit. Težko je splezal — le pomislite, paziti je moral, da se mu ni strlo jajce — na visobo slivo, ali priplezal je pa le in dejal v vranje gnezdo kurje jajce. No, vrana in vran sta valila, ker nista opazila prevare. Takrat, ko je Albinček stikal po gnezdu, ni bilo nobenega doma, in pa je bilo tudi tem lažje, ker je nruraenka" nesla zelo drobna jajea. Jej, to je iraelo sedaj Albinčka, kdaj bode zležen petelinček!
Nekega jutra je pa vže fivkalo v gnezdu. nPetelinček, petelinček — — kmalu boš moj!^ zavriskal je AlbiDČek ter nrno plezal na slivo. Kaj tisto, če si je suknjico strgal na komolci, in so dobile hlače veliko rano, on je mislil sanio na petelincka. Vže je bil pri gnezdu. Ali sedaj je pa zrastla vrana! Še dotakniti se ni mogel Albiaček raladieev, nikar vže da bi bil dobil izmej vrančkov svojega petelinčka. Ej, niso hude samo koklje, ne! Albineek je obupal in šel z okljuva-nimi prsti na tla. To je vže slišal včasih, da vrana vrani ne izkljuje očij, zanj je bilo pa nevarno.
BDa bi le vraoa kara odletela!" želel je na tihem pod guezdom, pa skoro na jok mu je šlo. A vrana mu ni izpolnila želje, tem?eč še vran je prinesel hrane ter se jel po svoje togotiti nad Albinčkom. Le-ta je za sedaj obupal ter jo nezadovoljen mahnil domov, pa še po poti se je vedno oziral proti gnezdu, kjer je bil njegov petelinček. Tisto ga je najbolj skrbelo, da bi se ne ubil. Vraneki bodo znali kmalu leteti,  ali kaj bode s petelinčkom? Za nekaj časa je bilo sicer
—*< 157 >~—
še pametneje, da je ostal petelinček pri vranah, tako dolgo namreč, dokler še ni znal sam jesti. Toda Albinček bi ga vže tako rad videl in imel.
Tri dni je preživel v skrbeh in strahu, četrto dopoldne je pa vender-le srečno naložil petelinčka v klobuk in ga prinesel domov. 0. sedaj je bil v malih nebesih! Tako mehko gnezdice mu je naredil za pe&jo, da bi nobena koklja ne takega, pa posodieo vode in skledico, pšena je predenj postavil in čakal, da bi petelineek začel jesti. Pa ni hotel, samo čivkal je. Ni bilo drugače, da rau je odprl kljunček ia ga pital. Eesda je bil še precej pvipraven, ali — pišek se pri kokoši najprej in najbolje nauči jesti: to je bilo, še sedaj je in bode br/kone vedno resnieno. A toliko hrane je Albinček vender-le posilil svojerau petelinčkn, da je živel, dasi so mati trdili, da mu bode poginil. No, pa za petelinčka se niso tako močno bali, ker piščanci se kmalu priradijo jesti, ali to jim ni bilo všeč, da je bil Albiuček zaradi njega ves raztrgan in ga je bilo treba živati.
Petelinček je rastel, vže mesec dnij je bil na Albinžkovem dorau, pa se mu Broža" (grebeD) ni še n\6 pokazala na gJaW. Sest tediioy — pa ni še »ikoJi zapel: jej, jej Albinček kaj bode s petelinčkom ? Nič, Albinček, hudega petelinčka ne boš iniel, ampak — krotko piško. ,,To je piška, ne pa petelinček," povedali so mu mati, istotako so razsodili sosedovi in AlbinSkov petelinček je bil zares — piška.
Mi pa stržemo Albinčku korenček, češ, Albinfek, kje je tvoj petelinček? Le nikar ne nasajaj vranam; s hudim petelinčkom ne bode nič, saj si že sara poskusil. — I, i, petelinček — ha, lia!                                                    šaloljub