Občinski komite ZKS
Ocena razmer
Tudi v letu 1984 smo imeli relativno ugodne druž-benopolitične razmere, ki so na eni strani posledica intenzivnejšega političnega delovanja vseh družbe-nopolitičnih organizacij ter naporov delovnih Ijudi in občanov, na drugi pa doseženih gospodarskih re-zultatov.
Rezultati gospodarjenja:
—  rast fizičnega obsega proizvodnje +7,8%, DP +1,5 %, zaposlovanje + 1,4 % (369 nezaposle-nih)
—  izvoz blaga na konvertibHno področje + 6 %, pokritje uvoza z izvozom 148%
—  osebni dohodki realni —9,7%, povprečni OD v 11 mesecih leta 1984 28.899,00din.
V občinskem merilu smo dosegli visoko rast industrijske proizvodnje, razmeroma ugodne fi-nančne rezultate, izvoz se povečuje, rast OD je v skladu z rastjo dohodka, zaposlenost in produktiv-nost naraščata v skladu s predvidenji, pri čemer se nezaposlenost ne povečuje. Ob tem pa so prisotne velike težave zaradi zastaretosti opreme in njenega prepočasnega obnavljanja, težav pri uvozu re-produkcijskega materiala, z naglo rastjo cen, pa tudi neustreznim družbenoekonomskim položajem ^ družbenih dejavnostih.
Posebno obeležje politični aktivnosti so dale ši-roke razprave o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ. Ugodno preseneča zlasti vsebina razprav in vklju-čenost praktično prav vseh osnovnih organizacij in organov ZK. Razprave so bile zelo kritične in kon-kretne v identifikaciji problemov, še premalo pa je bilo odgovorov, kako te probleme razrešiti.
Ob velikih gospodarskih težavah, ki jih preživlja-mo, seveda politična situacija ni idealna. Življenjskj standard je zelo padel, pri čemer občani primerjajo stanje s Časi, ko je bil ta v stalnem porastu in z živ-Ijenjskim standardom v sosednih razvitih državah.
Močno je prisotno vprašanje, zakaj na gospodar-skem področju toliko zaostajamo, in ali smo na pravi poti, ki nam odpira perspektivo. Z ukrepi, s katerimi prehajamo v novo kvaliteto izvajanja programa qo spodarske sta bilizacije. se pri občanih vse bolj utrjuje zavest, da smo na pravi poti. Pozitiven je miselni premik v zavesti občanov, da je strategija bistve-nega povečanja izvoza na konverfibilno tržišče v našem življenjskem interesu.
V delovnih kolektivih je veliko razumevanja za premagovanje težav. Čeprav obstaja nekaj po-membnih žarišč gospodarske nestabilnosti, ki vpliva na politično razpoloženje delavcev, je bilo sora-zmerno malo prekinitev dela ali izsiljenih sestankov. Tam, kjer je do tega prišlo. so družbenopolitične or-
ganlzacije, zlasti sindikat, odigrale zelo pomembno vlogo pri reševanju odprtih vprašanj in doseganju dogovora v interesu delavcev. Ob tem ni bilo poja-vov sovražne dejavnosti, ne glede na to pa so vse prekinitve dela resno opozorilo, da odločneje uve-Ijavljamo socialistično samoupravljanje in zagotav-Ijamo vlogo delavca kot samoupravljalca.
Ocene o delovanju institucij političnega sistema kažejo, da je uspešnejše in bolj organizirano delo v delegacijah za skupščino družbenopolitične skup-nosti in v samih skupščinah. Njim smo posvečali ludi največjo politično pozornost, še posebej pa zboru združenega dela. Mnogo manj prisotni pa smo b/li v samoupravnih interesnih skupnostih, tako družbe-nih dejavnostih, še mnogo manj pa SIS materialne proizvodnje. Samoupravne interesne skupnosti aso na eni strani pod močnim pritiskom svojih strokovhih služb, na drugi strani pa jim z neposrednim vplivom upravnih organov in izvršnega sveta zožujemo de-janske možnosti za samoupravno aktivnost in odlo-čanje. Ob takem delovanju in prešibkem političnem vplivu na njihovo delo, prihajalo do izraza mnenja, ki celotno problematiko namesto na iskanje boljših re-šitev in učinkovitejšega dela zreducirajo zgolj na to, da imamo samoupravnih interesnih skupnosti pre-več in da jih je potrebno reorganizirati.
Občina istočasno z ostalimi družbenopolitičnimi skupnostmi v Ljubljani tvori posebno družbeno poli-tično skupnost, kar je potrebno upoštevati pri uskla-jevanju pogosto objektivnih različnih interesov po-sameznih občin. Pri tem preseganju pardalnih inte-resov in pri razumevanju skupnih nalog smo dosegli pozitivne premike (npr. pri pripravi planskih doku-mentov. reprogramiranju gradnje objektov samo-prispevka III.). Ceprav se kaže hkrati tudi zavedati, da dejanska pripravljenost za »sklajevan/e interesov ni dana enkrat za vselej, ampak jo moramo dosegati ob vsaki konkretni situaciji. Kot negativni primer je posebej izstopal postopek ustanavljanja skupne komunalne skupnosti Ijubljanskih občin.
Kljub relativno ugodni kadrovski strukturi so ka-drovski problemi v OZD še vedno prisotni. Naša ka-drovska politika je še vedno močno statična, pri izboru novih kadrov smo premalo smeli, premalo jih iščemo med mladimi, hkrati pa se ob reelekcijah pre-večkrat avtomatično odločamo za ponavljanje marv data tudi takrat, ko bi na podlagi kritične ocene do-sedanjega dela morati videti tudi subjektivne slabo-sti kandidata, ki ne jamčijo v prihodnosti. Odločnejša kadrovska politika bi lahko preprečila marsikatero sedanjo težavo v OZD.
Proces uresničevanja gospodarske stabilizacije je vedno zahtevnejši. Vedno bolj se zaostruje vpra-šanje, kako zagotoviti likvidnost v OZD, dovolj lastnih obratnih sredstev in kako hitreje obnavljati izrabliena delovna sredstva.