Sl 8G.

V Trstu, v sredo 27. oktobra 1886.
Tečaj

. »n.
Glasilo slovenskega
društva
.2 2 akr»1;n. nn^n v.afco trat« In uliti o oobidne. Cena za vh
^.PlL*«	?ohl ,flt\ 3, <L	»	* gl- kr. - Sama pri-
ogaa ane m gl. SO kr sa celo leto. - Poaamezne lt«vUk« •» ucn^o pri ooravniltvtt n Ttraflkan v Trat« po S kr., v ••rlol m t A|d.vi5l>l po t% «r - *%—, reklamacije .n inaarat« prejema Oprava lit v«, vit Terraata. »Neva tlakaraa*
Vet dofiii m pošiljajo Uratfalltva *via Tarraata* »Nuova Tlpogratia:« »«ak mora bttJ (ranklran. Hokoplal t>»e* posebne vrednosti aa ne vračajo. — Jnstrati (razna vrate namenila in poalanioa) ae taraSunijo po pogodbi — prav cenA; pri kratkih oglaath z drobnimi ft'k»mi aa pla&uje za vaako beaedo 2 kr
Slovenščina v šolah in
uradih.
i.
Uže dolgo nismo nič pisali o tej jako važnej zadevi; akoprem imamo uzroka vedno več, da bi o tej stvari pisali, in ostro pisali. — Nedavno so «e zopet Velikonemci v drž. zboru šopirili in britko pritoževali, SeS, da •e pritiskajo na zid, in to le zaradi tega, ker jo justični minister dr. Prasak ukazal višjim sodnijam na Češkem, da z novim letom morajo vsi odloki, ali reSenja sodišča izdajati v jed nem jezik«, češkem ali nemškem, namreč ▼ jeziku, v katerem je bil vložen po atranki prvi spis, in da je treba, da se predlogi poročevalca, osnove reSenja in razlogi, kateri se imajo dati fltrankam, sestavljajo v onem jeziku, v katerem jih velja izdati strankam po obstoječih postavah.
Prav tako morejo tudi protipred-logi kakega svetovalca, uda dotičnega soveta, ki imajo pobijati predloge poročevalca, biti sestavljeni v istem jeziku. — Ako pa se reSitev mora iz dati v obeh dež. jezikih, ker je tako predpisano, naj to za sedaj ostane Se tako, ali za prevod, v tem siučaju napravljen, sta odgovorna poročevalec in predsednik senata. To je vse ono, zoper Česar se toliko pritožujejo Nemci.
Kedor pa trezno misli, mora le pohvaliti to naredbo, in sicer ne iz narodnega, ampak čisto iz juridičnega staliSda, kajti komur je za to, da sodnik vestno in po zakonu sodi, priznati mora, da je bila ta naredba uprav nujna. Kedor zna, kako se večkrat delajo prevodi, kako so prav nič ne pazi na duh jezika, na pravo zna-čenjo besed v razpravnih spisih in iz-
povedbah prič in obtožencev v kazenskih stvareh, kako se večkrat zarad slabih prevodov obsodbe drugače glase, nego bi se glasile, du se je vsa obravnava vrSila v jeziku zato-ženca in prič, ta se pač mora Suditi svobodi v naSej državi, kder se zahteva, da se večini prebivalstva pravo sodi v tujem jeziku in to vse zarad komoditete nekaterih uradnikov. Dosedanji sodni postopek je tak monstrum, da se more samo potem razumeti, ako se zna, da na priliko na Ceskem, kder prebivajo najintelegent-nejSi Slovani, ni bilo dovoljeno, da svetovalci više sodnije, ki so popolnoma zmožni čeSčine, referirajo v senatu v Češkem jeziku in izdelujejo razsodbe in nagibe v imenovanem jeziku, čepram so bili vsi predakti češki. —
Ta monstrum obstal je le zarad tega, ker so Nemci na Češkem zavzeli večidel viBe službe, pa se niso hoteli učiti češkega jezika. Naredba dr. Pra-žaka velja za Češko vse skoz in skoz brez izjeme, a za Moravsko le toliko, kolikor se tam nahaja uradnikov, ki so popolnoma zmožni češkega jezika. — Kakor smo uže rekli, ta čisto naravna stvar je napravila toliko hrupa mej »pravičnimi« in svobodoljubnimi nemSkimi poslanci in nemškimi časniki, akoprem je še znano, da je sam Ilerbst, ko je bil on justični minister, kaj tacega ali prav enacega ukazal glede rabe poljskega jezika v Galiciji.
Tal <i so ti Velikonemci; v svojej prenapetosti vsakih pet korakov zabredejo v nedoslednosti in v protivje z baš elementarnimi načeli pravice in svobode.
Ali njihov pravi argument je ta, da oni sami sebi lažejo, da je nem-
PODLISTEK.
Valovi.
Spisal: Levln. II.
Naj povemo tu nekoliko o značaju in iivenju znanih nam osob.
Grspod Anton je bil gospodar majhne, a prijetne pristave poleg cest*. B I je osorne nravi, fcelo natančen ali strog gospodar: njegovemu osorno zapovedajočemu glasu se je u.oralo vse kloniti. Mulo boljša je bila njega soproga, gospa Amalija. Ni bila sicer trdega srca, ali vendar je večkrat okorno Zmerjala jedino hčnrico, go-spodičino Zorko, »ko se je v kak-»j maj-hnej sivarioi pregrešila; oineč l je pa vendar vočkrat zadnje mili pogled In pio-seči glas tako, da jo je po zmerjanju celo branila in božkala. Sploh je bila nekako čudne nravi, zdaj srdita in k malu zopet mirna in uljudna.
Gospodična Zorka je bila kaj milo in iepo dekie — h Skoda, da je imela take roditelj,*. Zadnji so jo sicer ljubili kot ed<-nlco v svojem zakonu, ali veiar je morala prebiti marsikako očitanje In nepotrebno strahovanje, ki je na njeno občutljivo urav neugodno vpljjvalo t-r jo oto-ievalo. Večkrat je bilo videti na oknu slonečo s žalujočim obrazom, globoko v svoje okoliščine zami&ljeno. Ko je bila Se maj h na, takrat sta jo oče in muti celo tepla; seo-fj se pa nad njo večkrat srdita 'ter tirjata, na se ukloni nju odločni volji. Sedaj je odrasti*, krasna In lepa In pri tem Št* bogata. Njena m iti dobro ve, da
marsikak mladenič po njej pogleduje ter si je želi za družico v svojem živenju. Ali vsakemu p itepencu tu ii noče da bi prišla v roke, vzlasti pa skrbi, da jo otda takemu mladeniči!, kojega materijalna sredstva bi bila njenim enake ali ie Se presezala, kajti dekl ca podeduje lepo pristavo in ona, njena mati, je tudi preskrbela, da jej da koj po odhodu iz rojstvene hiše v ž*-ninovo, z seboj tudi lepo doto v dena'ju.
In res, gospodin Marguado j4 b^at mladenič in p«i tem Se plemen.te krvi markiz. To ni kar si bo ii. Njuna hči markiza Zorka — to bi njeni častohlepnosti ugajalo 1 Markiz Marguado j-i stanoval v mestecu B., a imel je velikega posestva v okolici in dosti pohištva v mestu. Nekoji no pravil', da je milijonar. Bil j* lepe in ponosne postave; le pogled mu ji nekoliko kazil zaraslo obličje. Tega srditega njegovega pogleda se je gospica Zorka zbala. Vedela je sic^r, zakaj je jel zaha-jiti v njeno hišo, opazovala tu 11 njegovo lizanje in pokloni njej namenjene, ali vendar one oči ... . te jej niso bile po godu. Žarovit rjegov pogled jej je pre. tresaval dušo. Ko je pri nj'j sedel, upirala je svoje oči vedno v tla ter ponajveč molčala, ali mu vsaj samo na kratko odgovarjala.
Neki večer seje izmuznola iz sobe ter Sla v svojo spalnico. Ne dolgo potem jo je n;>Sli mati sedečo pri oknu, glavo naslonjeno na spodnji predel in obrazom zakritim z robcem — Zorka se je jokala.
—	Zora, kaj ti je, da se jočeŠ? — praSa jo gospa Amalija.
—	Nič, mati! —
—	Nekaj pač moraš imetll Zakaj ni ne pač tako skrivno odtegnola iz sobe ter ae
ški jezik superijoren vsem drugim jezikom, pa ne pomislijo, da je komaj •to let od tega, ko so nemSki vladarji sami nemški jezik neumiljeno psovali, tako sicer, da je največi kralj pruski Friderik II., kije temelj postavil mogočnosti nemSke države, nemške učenjake in pesnike le zaničljivo nazival okorneže brez duha in nemški jezik nerabljiv za učene razprave; to vam je bil nemški filozof, ki je več čislal francoskega Voltairja, nego vso učenjake, ki so se bavili z nemščino, in mnogi nemški veliki geniji so rajŠe hodili mej Francoze in tam pisali francosko (kakor n. pr. Grimm) nego da bi bili pisali v materinem jeziku. — Vse to se denes še nekoliko ponavlja mej Slovani, ki so tudi Nemcem in Italijanom dali mnogo učenjakov k la Tomaseo, Miklošič itd. — toda Nemci so po letu 1870 tako vpijanili se napuha, da bi hoteli svojo lastno zgodovino zatajiti in vsa zdrava načela zatreti, ker razen sebe ne vidijo nobenih drugih ljudstev, nobene druge kulture na svetu, akopram je kultura latinskih narodov toliko stara in so si Nemci baš na podlagi te starejše kulturo ustanovili svojo.
Politični pregled.
Notranje dežile.
V seji poslantkt \bornict 22. t. m. je finančni minister predložil proračun za leto 1887 ter ga pojasnoval. Vsa potrebščina znaša 521.975651 gld.. v katero svoto se vzeti redni in izvenredni troSki.' Temu nasproti pa so proračunani dohodki na 505.676.199 gld., za 2.157.642 gld. manj, nego so b li za leto 1886. Da se krivim menenjeui ogne, opaši minister, da so
ne več povrnola? Vsaj menda pač vq*, po k:ij zahaja gospou markiz k nam ! — morala bi biti vesela, ne pa se tako nevljudno odstraniti.
—	Pustite me, mati, lepo vas prosim; mene jako boli glava; jaz ne morem več v sobo; poj dem v posteljo.
—	Ali te solze, te solze! —--
Zom, Zora, glej, kaj počenjaš; da se ne hodeS kedaj kesala, ko bo ie uže prepozno! ne bodi vendar tako trdovratna. Zakaj se tako trdo veieš proti gospodu markizu? Jaz in tvoj oče sva ti ga odločila za ženina: — se bcš ti mord t ustavljala najlnej volji? On te tudi prisrčno ljubi; ti bodeš kedaj lahko vebka gospa markiza: kaj tedaj pomenjajo te tvoje soUe? Gotovo ti je kdo kaj v glavo vtepel — — —
Pustite me, mati; v sobo več ne poj-dem ; in vašega markiza za ženina nočem: ako me hoČ te videti kedaj srečno, prosim vas, mati, ne silit- mi te^a človeka! — govorila je s tresoč m milo prosečim glasom in s tem mater tem bolj razburila. Tedaj je pokazala zadnjo svojo srdito nrav; neslušnosti ni hotela trpeti:
—	Ti se b.š ted;»j ustavljala volji svojih roditeljev — zarežal i je na njo — ustavljala se bodeŠ volji gospoda markiza, ki je najpremožnejša oseba tu v okol ci ? Govorila bom s tvojim oč«tom !
Gospodičina Zorka se je tresla po vseh udih. Tako razj rjene evoje matere fte ni videla in kaj j- imela pričakovati fc« le od očeta, ki je bil Še bolj trdoarčen?! — IhMa itesno jej je prihajalo pri srcu; — želela hI je umrti; stiskala je svujo lenolaso glavico k oknu in plakala.
—	Ob, kako nem nesrečna! — tožila je sama sebi — kiko so ml na«protni
bili letos v prvej polovici leta dohodki manjfii, nego se je proračunato i na to je bilo treba ozir jemati. V tretjem četrtletji pa so se dehodki zopet poviSali tako, da je upati, da se proračunani manjM znesek celo zmanjSa, ali celo popolnoma odstrani, ako ne nastopijo izvenredne ras-mere. Minister zbornici to poroči mej proračunsko razpravo. TroAki za skupne zadeve so proračunani na 91.510.351 gld., za 1.036.418 viftje od letošnjega leta. Za ininisterstvo za deželno brane se je postaviti 258.375 gld. več v proračun od letošnjega leta, ker je treba pomnožiti uradno 0B0bje vsled zakona za črno vojsko, ker so se zvišali trofcki za orožne vije, za stanovanja, za opravo in orcŽje. Zi m.učuo mlnlsterstvo se je proračunilo 9'i8803 gid. več od letos. Večja potrebščina za osrednjo upravo zadeva večjidel naslov išolsko nadzorstvo.« Za bogočastje se je postavil presežek 547.000 vsled vredhe kougrue. Poduk potrebuje 247.325 gold. več; od tega spadajo večji zneski na nekatere stavbe, posebno na vseučiliščih na Dunajl; v Inomostu in Gradcu. Za srednje Šola se je tudi proračunalo 84.610 gld. več, posebno v ta nameo, da se zboljšajo plače suplentom. Za obertniške šole se je v proračun postavilo 94.229 gld. več, in za ljudske 63.267 gld. — Pri finančnem mi-iiisterstvn je potrebščina za 2.0GS.071 gld. večja. — Pri trgovinskem ministerstvu so ostali podatki pri starem. — Dohodki pri bogoslovji so se za 107.473 in pri poduku za 324.897 gld. višje v proračun pcsta7ill. V trgovinskem ministerstvu so bMi dohodki od državnih železnic za 2.595.858 nižji proračunani, pri poŠti in brzojavu pa za 383.220, in pri poštnih posojilnicah za 313.600 višji. — Višji dohodki v mj-niBterstvu za poljedelstvo, proračunani na 268.011 gld., zadevajo večjidel državne gozde. Obresti od državnega dolga so za 331.806 gld. višji. Finančni minister ponavlja pričakovanja, da se primanjklj%j jako zniža, ker se v zadnjem času dohodki zelo množe in da primanjkjlaj skoraj
moji stariSl! — Zahvalna sem jim za ži-|venje in odgojo: — ali zakaj me vendar hočejo sedaj uničili, zakaj mi žalo le sl.iho, hoteč me sklenoti v zakon s tem Človekom, kojega črtim iz globočlne swja duše?! vsaj sem jim vendar v vs>?m pokorna — je li jih moram tudi v tem slučaju slušati? — In kaj bode Še le z menoj; ko zvedo, da sem otdala srca dru-pemu mladeniču, kojega edino morena j ljubiti? — ah, strah me je pre 1 trenutkom« k > pride to na dan. — U jogi btankol ako hi ti vedel, koliko moram prebiti -zarad tebe, — ako b! vedel kaki oHaki se nai t^boj in nad menoj zbirajo, gotovo bi obupal ter šel svoje gorje tešit v daljne kraje......
Te iaj se strese po vsem životu. Vstavši z Rtola, b la je z labtmi naslonjena na okno ter bila tožno zamišljena v vedro noč. Krasno nebo je bilo nasejano z milijoni brlečih zvezdic in luna je Čaiohuo obsegala di^no okolico. Zamaknena je zrla naravnost pred se proti prostranemu morju, ki je za drevjem lehno šumimo, a pred se, pod okno se ni ozrla. — Tu je slonel Stanko, nrce mu je gorelo od žive ljubezni, a obličje mu je bilo ohrneuo v milo tožni obrazek premišljujoče deklice, njegove ljubljene Zorke. Gledal jo je, kako utož m je bila zamišljena, ali ni vedel, kake misli jej razjedajo mlado g ud. Nevede je uekoliko zašumlial in s leiu Tzvadil dekličui pogled na se. Tedaj se je Zorka vsa vsa pretresla, spoznavši v njem svojega SUnka.
—	Lahko noč( Zorka /
—	Lahko noč Stankol — sta zašepe-tala nakrat in Stanko je zginol izpad okna. —
gotovo ne hode večji od leta 1880. On se obrača na potrjeno domoljubje prebivalstva, naj vlado pri prizadevanju za red v državnem gospodarstvu po moči podp ra. Kar se tiče pokritji primanjkljaji, upa fi lančni minister, da 4 milijone pokrije z ugodnejšimi dohodki in zalogami v bla-gajnicah; kar se pa tiče izvenrednega pri manjkljaia 12 mil'jonov gold. poda minister v dižavnem zboru dotične predloge. FinaLČui ainister je svoje razlaganje skle-nol z besedami: Zbornica se prepriča, da je vlada imeli pred cčml potrebo, državne trcSke po moči znižiti. Samo ob sebi pa se umeje, da so nelzogibljivi troški, pri kate h varčnost ni na mestu, ker so n^j-vi&ji diiavni interesi na vagi. Vlada je omejila večje troSke za už« začete namene na polji dušnih in kulturn-h interesov, da « ustregla zadevajočim željam in upa, da se jej ne bode oS.talo, da se na nekatere opravičene želje ni ozirala, ker njej je več za občno dobro, nego za posebne namene.
Potem je naučni minister odgovoril na interpelacijo poslanca Bojakowskega, zastran češka državne gimnazije v Kro-nierižu ter rekel, da se zato ni prestvarila v višjo gimnazijo, ker se od nobene strani troški za njo niso hoteli pokriti, vendar pa puzvedbe o tej zadevi še trajajo. Sicer pa se je v poslednjih letih 9 učilifič s česitiiu jezikom na Moravskem ustanovilo. Naučna uprava je prepričana, da je število sredi ji h Sol sploh, posebno pa na Moravskem, preveliko, in zato se morejo uove ustanavljati, ali uže obstoječe razširjali le tedaj, ako se pokaže neobhodna, nujna in tiajna potreba. — Poslanec Suass predlaga zakon, zastran dolžnosti odškodbe pri poškodovanji zemljiške vlastnine po rudariji. — Poslanec Heilsberg interpe-lira nmiisterskega načelnika zarad raznih interpelacij, na katere se ni še odgovorilo. Zakonske osnove zastran uprave deŽrlnih namestništev v Pragi in Levovu so se sprejele v treljem čitanji, enako tudi glede prearug^čbe volilnega reda v državni zbor v več deželah. Predlog poslanca Clanl, n; j si predrugači državno-zborski volilni red v tirolskem velikem posestvu, potem ko ga predlagatelj utrdil in bo poslanci WilJauor, Heilsberg in Fiirnkranz zoper Djega govorili, izročil se je z 122 glasovi proti 97 odseku za volilno predrugaČbo. Predlog poslanca Roser-ja glede vredbe poduka uiuhouiutcev, izročil se je šolskemu odsenu. Poslanec Burgstaller je|utemeljeval svoj prtMilog, glede ustanovitve državne obrtniške Šol« v Trstu ter kazal na propad trgovin i in brodarstva, zarad Česar prebivalstvo nema več zadosti dela. Dozdanje pogajanje z vJadc. glede razširjenja sedanje risarske šoe v obrtniško šolo, ni imelo nobenega vppcba. Naučni minister je izjavil, da se je na podlogi strokovnjaŠkib preiskav raz-š rjanje risarske šole zavrglo in sklanolo u.-taaoviti državno obrtniško šolo višjega re la. Oipre se k malu; v proračunu za leto 1887 je zanjo uže poskrbeno.
Zoika je zopet sedla; burna njena notranjost se jej je nekoliko pomirila pri pogledu na Stanka; ostala je še nekoliko časa La stolu, potem zaprla okno in se nat borna spravila v posteljo, iskajoč v spanju tešila svojej nesreči. Ali spanec le ni botri priti na trudne trepalnice. Dolgo v noč se je po postelji premetavala, misleč na Stanku, na grozečo se mater, na čmerkavega in zopernega mirkiza, predstavljajoč si jezeriga očeta obraž. Te podoba jej niso dale spanji. Skušala je misliti le na Stanka, na njegovo odkritosrčnost, na njegovo blago srce in milo unanjost; zdel se jej je njen angelj varuh, kojemu samemu more zaupati svoje žive-nje; ali pri teh mislih hodil jej je pred oči čm*rni markiz, ta trdosrčni bogataš, koji ne čuti v sebi nobenega blagega nagiba (Jo nje, ampak le hlepi po njenem bogastvu, pu njenej doti, da bi svo|e premoženj* pomnožil ali vsaj poplačal dol gove, ki jih je morda storil z igranjem in nočevaniem: vsaj vendar ni verjeti ljudem, da je miljonar — morda je zadnje le imenom. Sicer pa bi se jej ne prikupil, ako bi jej ves svet ponudil. — Blagost s:ca, odki itosrčno in iskreno ljubezen Stan« kovo je bolj cenila, nego vse zlate gradove markizove. —
Stoprav pozno v jutro je zatisnola oči. — Odhoda markizovega ni slišala, niti j* ni to noč nikdo drug nadlegoval.
Drugo jutro je slišala očetovo jezno in zbadljivo pridigo; mati mu je pa pritrjevala. Zapretila sta jej, da jo koj drugI teden odstranita v otdalj«no mesto, ako se v enem tednu ne premisli ter lepše ne postopa z markizom.	(Dalje prlh.)
V seji 25. t. m. je minister za deželno bran odgovoril na VVeitloiovo interpelacijo ter rekel, da se splofina vojaška dolžnost z neprestano skrbjo strogo zakonito izvršuje. Pri opriŠčevanji ne razločuje ena oseba, ampak komisija, oziroma dve instanciji. Pri dotrjevanji napak stavi podvrženih se preveč ne zbira. Minister bo skrbel, da se bo zakon splošne brambene dolžnosti povsod in vselej izvrševal. Minister PraŽak je odgovoril na interpelacijo zarad prodaje neke kmetije pri Tahavi za en goldinar notaiju Weissu ter rek*I, da lo zadevo uže preiskujejo pristojne oblasti in tedaj od strani ministra ni treba posebne naredbe. Nato je minister Pražak odgovoril na interpelacijo poslanca Vite-ziča in rekel, da je tržaškemu višjemu dežel nemu sodišču ukazal, naj okrajnemu sodišču v Pazinu da potrebni poduk, glede jezikove rabe pri glavnej obravnavi in zapisovanja povedeb. Kazensko postopanje z per Schouererja vsied Žalitve česti se dovoli. Predlog Figlov, naj se pobiševanje omeji, izročil se je obrtniškemu odseku. Poslanec Mautner utrjuje svoj predlog za olajšave pri novih zidanjih z majhnimi cenimi stanovanji. Poslanec Progi je proti temu, da gotovi stanovi pridobivajo previ-le^ij davkovske svobode. Poslanec Win-tei holler pa pravi, da predlog ugaja zdra-vej socijalnej politiki. Predlog se izroči davkov^kemu odseku. Poslanec Tiirk in tovariši podado predlog, glede nadzorovanja zadrug na deželi. Načelnik naznani jutrišnji dnevni red, namreč razpravo o carinskej in trgovinskej zvezi. Heilberg prosi, naj se ta predloga odstavi z dnevnega reda, ker je 6e le 24 ur znana. Načelnik odgovori, da je osnova uže več mesecev predložena in da so bile odsekove razprave javne. Zbornica sklene, da ostane predlog na jutrišnjem dnevnem redu. Zoper to sta glasovala nemški i nemŠko-avstrij-ski klub.
NaSelniitvo 'poslanske zbornice je 22, t. m. Šlo k ministerskemu načelniku ter mu naznanilo željo avstrijskih delegatov, da bi vsied epidemičnih bolezni delegaciji bili na Dunaji. Dr. Smolka je na-glaŠal, da Imajo udje gosposke zbornice enako željo. Ministarski načelnik je odgovoril, da je pripravljen, zarad tega v dogovor stopiti z ministrom zunanjih zadev in on meni, da bode ta korak uspešen.
Želežniski odsek je 23. t. m. razpravljal zakon o krajnib železnicah. Splošne razprave so se udeležili poslanci Tomasczuk, Steinvvender, Kieger, Schwab in VVeeber, kakor tudi trgovinski minister iu poročevalec. Ugovori zoper zakon so posebno zadevali nenatačno oznamovanje, kaj so krajne železnice, potem prevelike pravice vlade i neomejeno trajnost. Odsek je naposled sprejel Tomasczukov predlog, da se imajo krajnim železnicam dane olajšave na gotovo dobo omejili ter Bklenol prestop v podrobno razpravo.
Grof Beust, oekdauji avstrijsko-ocer-ski državni kancler, umrl je v poudelek na svojem gradu v Altenburgu pri Dunaji v 77. letu svojega živenja. Avstrijska zgodovina temu drživniku ne bode pletla vencev. Mož je bil velik kričač in sam v sebe tako zaljubljen, da je sam trdil, da je npjvečji državnik na svetu. Dogodbe pa te trditve niso opravičile. V politiki je bil vetrnjak. Kakor miuister zunanjih zadev na Saksonskem se je najprej nagibal k Prusiji, polern je hotel ustvariti neko zvezo nemških dižav brez Prusije in Avstrije, nazadnje pa se Avstriji vrgel v naročje. Taval je tedaj od ene utopije do druge brez pravega stalnega cilja, kar ne-dvomljivo priča, da mož ni imel mnogo značaja, pa tudi ne dosti političnega talenta. Hotel je pokopati Biamarka, dokler ta še nI Imel veliko veljave i malo zaslug za Nemčijo, a Bizmark je pritlikavca Beusta dobro poznal, ter se le okoristil od njegovega rovanja zoper njega in Prusijo. Da se je leta 1866 unela nesrečna vojna mej Avstrijo In Prusijo. tega je veliko, morebiti največ sam Buest kriv in vendar je k malu potem postal minister zunanjih zadev v Avstrl|i; kakor tak je izpodjedel pošteno Belcredijevo ministarstvo, sam stopil novemu ministeretvu na čelo, postal dižavni kancler, kakoišnega dostojanstva od Meternicha pa do danes v Avstriji še nobeden minister ni dosegel, in povzdl-gnen je bil tudi v avstrijski grefovski
stan. On je ustvaril duaiizem — in to je edino njegovo delo, ki ni še propalo, če je pi državi kor stno, to je druga stvar, o katerej se pametni ljudje* in pravi avstrijski rodoljubi ne pričkajo — sestavil je neslavni »Burgerministenum« ; pred francosko-nemško vojno se je hlinil Nipoleonu ter mu pisal: Francoska stvar je tudi naša; po vojni, Francozom nesrečnej, pa je skleno! prijateljstvo z Bismaikom. Slovanom je pretil, da j;h na zid pritisne, a prav sovraštvo do Slovanov je mnogo, morebiti največ pripomoglo, da je leta 1871 moral stopiti z sedeži državnega kanclerja, ministra zunanjih zadev in cesarske hiše. Potem je bil poslanec v Londonu in Parizu, pa tudi tu si ni pridobil la-vonk. — Avstrija nema vzroka plak.ti na njegovem grobu, najmanj pa avstrijski Slovani.
Vninje dežele.
Bolgarsko pralanje. V »Polit. Corresp.« se iz Berlina piše: Naj se sodi o Kaul-barsovem postopanji, kakor hoče, toliko je getovo, da bi bolgarska vlada do tako mogočne države, kakor je Rusija, morala bolj ponižna biti. Kar pa se tiče Angleške, prizadevajo si tamošnji Časniki, Av-strijsko-ogersko in Nemčijo zoper Rusijo naščuvati in mej Ftai cofko i Nemčijo strasti zbuditi. Francoski časniki so temu uže dostojno nasproti stopili; na Nemškem pa tudi uvldevajo, da se Angleška nagi-blje k starej politiki, da hoče mej evropskimi velevlasti mir kaliti, da bi potem mofcla v motnem ribariti. To spoznanje, tako upamo, bode velevlastim svarilo, da se na veselje »smr jiČega tretjega« ne začno lasati.— Mi ne moremo pri tej priliki zamolčali, da večina avstrijsko-ogerskega časnikarstva, celo na poluoficijelnega, dan na dan ščuje zoper Rusijo. — »Reuters Bu-reau« 22. poroča, da so velevlasti, da Rusiji ne dado povoda za zasedenje, tej naznanile, da jej puščajo vodstvo za odstranitev bolgarske krize, v onej meri, kolikor se to ujema z neodvisnostjo Bolgarije in z be-rolinsko pogodbo. — Iz Sreica se piše: Da je Gadban očitno stopil na Kauibar-sovo stran, to je bolgarskej vladi sicer ne prijetno, ali ne nepričakovano, ker je znano, da je Gadban Rusom prijatelj. Vlada je Gadbanu naznanila, da je Bolgarija pripravljena svojo svobodo in samostojnost v vseh notranjih zadevah tudi nasproti Turčiji braniti. Na Gadbanore ugovore glede zakonitosti sobranja je vlada odgovorila, da imu oua, kakor zakonita kneževa nastopnica, pravico, upravo voditi tako, kakor velevajo razmere.— lz Sredca 23. oktobra : Sobranje se 31. t. m. odpre v Tirnovi. Stambtilov, Mutkurov in Ra-doslavov so uže tja odpotovali, minister zunanjih zadev pa odpotuje v ponedeiek. Gadban je zarad tega izrekel svoje obžalovanje, vendar pa zarad tega ne ustavi pomirljivega svojega prizadevanja.
V	Petersburgu bo 24. t. m. odkrili spomenik, postavljen onim vojakom, ki so v rusko-turškej vojni v letih 1877 in 1878 zgubili živenje, vpričo carja in carice, diplomatov in vojaških zastopnikov. Ko se je molilo za večni mir carja Aleksandra druzega, osvoboditelja, pokleknoli so vsi ptičujoči. Potem so se pogt stili vojak', mej katere sta zopet prišla car in carica. — ■ Journal de St. Peterabourg«, govoreč o tej slavnosti, navaja poročilo, katero je oojivil »Reuters-Bureau*, da so velevlasti o tem edine, da mota Rusija pri vtola-žitvi bolgarske krize vodstvo prevzeti in pravi, da ima Rusija v resnici posebno pravico, ker je deželo osvobodila; današnje posvečeuje spomenika onim, ki so v letu 1877 kri prolili, pa zopet v spomin vtisne njihovo neprimerljivo junaštvo ru-skej vojski. To so v zgodovini listi, katerih nič ne more izbrisati.
h Odese se 25. t. m. poroča: Ruski konzulat v Varni je prosil, naj se tja pošlje ruska vojna ladija, ker je razburjenost velika. Vsied tega se dve majhni ruski ladiji pošijeti v Varno za varstvo ruskih podanikov.
V	Italiji delavci i keloni delajo skoraj neprestane rabuke, kar kaže, da se v hla-Ženej Italiji nižjim stanovom ne godi dobro. Zadnji teden so se v Fagnano Olona, blizu Milana, delavci odpovedali delu in prišlo je do hude rabuke. Vojaki so hoteli pretečo m..ožičo razkropiti, ali delavci so
jih sprejeli s kamenovanjem, en vojak je bil uhtt, mnogo pa ranjenih. Tudi dva delavca sta bila usmrtena. Iz Milana so moraii vojaško pomcČ poslati, da se je mir napravil.
V Parizu se je 22. t. m. ustanovil poroštveni odbor za svetovno razstavo. Minister Lcckrcy se je v govoru zahvalil podpornikom, katerih rodoljubje je težave premagalo ter pripravilo denar, ki zdaj znnša 22 milijonov frankov. Minister prosi, naj se dela hitro vrše, delavn ce pričakujejo naročil; na vsem Francoskem se pripravljajo obrtniki k velicemu tekmovanju in mirnej zmagi, katera Francoeko povzdigne zopet na svoje mesto na svetu.
O egiptovskem pralanji piše »Journal des Debats«, <1a se Anglešk i zato prizadeva svado povzročiti mej evropskimi vladami in Francoskej delati preglavico, da bi sq mej občnim razporom polastila Egipta, aH na posreči se jej, da bi egiptovsko praŠsanje odtegnola evropskej kontroli.
DOPISI.
Trst 20. oktobra. (lev. .ion) (Dr* Ludro uže zopet napaden. — Vojna mej Iredentarji. — Voda in afari\em — Razno).
—	V nedeljo je »S »lobardii«, znano gnojišče, na katerem razstavlja dr. Ludro svojo liberalno kulturo, prinesla zopet takozvano navadno »rivista domenicale*, v katerej dr. Ludro blato meče v vse osobe, katere so mu kaj na potu, ali pa se Se niso pri njem ookupile. — V tein nedeljskem »žlobudranjm je dr. Ludro ta pot napadel nekega lastnega kolego, Žida dr. Levija; šalil se je iz njegovega imena ■Salomon« ter ga imenoval »Salmoniaka«.
—	Sin omenjenega zdravnika je sklenol. da se bo maščeval nad Ciattom in kar je skleno*, to je tudi storil.— Kupil je v nedeljo malo brizgalko iz gutaperke ter jo napolnil se salmjakovo kislino.
Tako pripravljen šel je Ciatta čakat pred stanovanje in ko se Ciatto ob 1. uri popoludne pripelje domu in stopi raz vosa, zbrizga mu mladenič v obraz vbo omenjeno kislino. Ciatto se je ustrašil, da zgubi oči, ker tekočina mu je šla tudi v oči in v strahu je pal v omedljevico. — No, pomoč je bila bllzo in se je konstatiralo, da bo pač nekaj či.sa trpel, pa da ne bode zgubil vida. Levijiso klicali na policijo in bo gotovo kaj kaznovan ; ali vsied tega dogodka je nastal hud boj mej »L'Iudipendentejem« in >Mattinom« na enej in »Salobardo« na drugej strani. — »L'Iudipendtnle« uže par dni zaporedoma prinaša strašno surove, ojstre članke proti dr. Giatto-u, imenuj* ga izvržek. moža« kateremu ni nič svetega, niti družica, ki nema nobenega značaja in io p:'?vi tolovaj s peresom, ■balobarda« je vsied tega napovedala ■ L'Indipendenteju« boj na noŽ, dr. Ludro obeča, da bo odkril vse »lum-parije« rudečkarjev in da hočt tirati skandal do skrajnosti.
To nam bo kulturni boj, da bode treba uprav desinfekcije, kajti umazanega perilt imajo dosti ti gospodje Iredentafii in težko bodo moglo vsega opr. ti. NoRa-skovič, ki je po volitvah poljubljaval dr. Ludia, kaj poreč^ zdaj k temu boju?
—	O ti presneti Šarlatani 1 Da bi le ljudstvo uže previdelo ter se ne dalo več za nos voditi od takih ljudi 1
Nam je vs» ta stvar »ein Schausplel fiir Gdtter«, ko vidimo, kako se ti kul-turonosci uprav po pobalinsko blatijo.
Cud no, po zadnjej zmagi imajo Laboni vedno večo smolo; prišle so na dan u Je razne velike sleparije, zdaj pa so se začeli uže s uni mej seboj izdajati, n kaj bo 6e le, ko pridejo na dan vso Še neznane Sleparije?
Zadnjič smo mi na pr.liko govorilo o vodi iu smo dali mej vrstami razumeti, da mti društvo nabrežinske vo ie nič ne opravi, ako tu in tam ue vrže »kake kosti«.
To se v Trstu umeje samo ob sebi.— Nam je na priliko znano, da je pred leti m k tuj konsorej oferiral mestnem starešinstvu, da napravi velikansk vodotok za p'»uo in obrtniško vodo in »icer proti temu, da bi skoz menda 40 let smel pobirati navadno vodno takso od hišnih posestnikov in drugib, kateri rabijo vodo, po rnlnole) dobi pa bi vodovod postal mestna lastnina, ne da bi drušlvo od me-jta dobilo kako odškodnino. To je bila gotovo ug< dna ponudba. Pa jo pri vsem trm niso hoteli sprejet1, ker družba ni hotela dati zadostne »kosti«.
To Vam je inženir Buci, večni kandidat v Barkovlji iu Rojenu, to Vam je magistratni mešetar nek Niglos, ki zna kost najti tudi 1000 metrov pod /.emljo, to so Vam razni drugi mestni očetje — vse hoče kako »kost«. Pa kaj misbte, da šoto navadne kosti'/ — Nfitdo je nekda omenjeuemu konsorciju o svojem času rekel, da bi vse potrebne kosti stale do 1 milijon iu dvesto t'.Šoč forintov. To so-
kosti t Zato, pravim^, da bo Trst brez dobre vode dotle; dokler se kedo oe najde, da bo kosti metal okolo seh^.
Zaprli ao ga ! I koga ? Ubozega Ka-dunca, ki je o svojem č <su z Iredentarji glasoval. Od tistega časa so ga leti Iredentarji tako zmefiall, da več ne ve kaj dela.
Aii ni to skoro bofja kazen ?
Lepe dntve imamo v Trstu; kolera ponehava, vina imamo v okolici prav dosti >n dobregf, pa poleg tega »a okoličani tudi dobro pro lajajo. Kar je bilo belega v Križu, uže so vsega pokupili Kranjci, in tudi dobro plačali, po 24 do 26 hektoliter. Tudi na Prosek in Kontoveij zahajajo pridno kraujBkl kupci. — No hvala Bogu, da je vsaj vina kaj, ker diugače bi bilo letos Sentano slaba po okolici.
Čudne reči se gode na tej zemlji. V nekem bližnjem mestu so nekda ženske is navaonega kaplana napravile profita, mož je še prav mlad, in vendar ga hočejo iste ženske napraviti tudi uža drž. poslancem. Pa ne Se zadosti na tem; tudi za škofa ga hočejo poslati mej Iredente, da jih bo spokoril, furlanskega škofa ki je zdaj mej Iredent1, pa nekda po-Sljejo v Korotan. — Vse te lepe in Interesantne kombinacije smo čitali v nekem slovenskem listu.
V mestu, kder ženske vladajo, pa je nekda prav zaradi profita nastal nek »štrajku mej višo duhovščino: — Kanoniki doućriega kapitola so nekda poslali nadškr.t i izjavo, da bodo cerkev zapustili, ako profit pride k veliki škofovi maši z mltro, katero nositi ima pravico. Nadškof v zadregi zarad tega je mlademu proštu vkazul, naj mitro doma pusti, kar se je nakda tudi zgodilo.—Ženske pa so nekda zarad tega napovedale boj kapitolu iu ponavljali so bodo blizo nas časi Vbste in Ljublše. — Na Primorskem je pač vse mogo&e.
Pa ča nekaj. Oni nemfiko trž,«ški list, ki je prinesel vest, da so ruskega cara ubili, zdaj popravlja svojo raco, in dela po pregovoru : klin s klinom. Zdaj pravi, da se je ona vest zato raznesla, ker je car nekega svojega adjutanta z revolverjem vstreiil.—'Torej denuncira zdaj cara za morilca. Tako varujejo avktoriteto monarbič* nega načela listi, ki so b li zato vstva-rjeno, da Oberdanke zavračajo. O uboga Avstrija I
tx Šhrbine 18. okt. (Izv. dop.) Dandanes je ves svet nekako osupel i strme zre v bodočnost. Na jugu, zahodu, severju i vzhoiu, povsod nekaj puhti, a dobro je vendar^ da se vrši le peresna vojna. Tam prepir i zarota, ter beda i trpenje niso nič kaj v(-<v'h znaki človeškega livenja. Tudi časopisno novosti ne prfuafiajo nam vselej veselih trenotkov.
Premotroval sem uvodni članek o sta uovib i njega protivnika, misleč: Bog daj ne katerim pamet. Neumestno je nepoklicanim prepirati te z reformacijo, saj njih ne sllfiljo kompetentna ušesa, a kmetovalci njim ne hodo za take reformacije slave peli.
—	Vsak slan se dresira o posebnih znanostih, katerih volilec pogrešati ne sme, a zlo ni, ;iko se vsakdo ne ponaša z občnim vodstvom, da je le svoji nalogi kos. — Neume stno je kriviti narod, a prav je grajati Individualne pogrtfike, ker gotov Bem, da na koperskem učiteljišči ne uče pripravnikov: »naj, ko bodo učitelji i odgojitelji, gonijo otroke, ko bodo imeli umazane roke, in korpore 'J4 ure dolgo pot — brusit si roke i močit s Krvjo bogate bruse
—	kakor se je pred dnevi zgodilo pri nas, nego jim vse druge pomočke nasvetujejo v vedenje do znažnostl izročeno mladež«.
_ Festinu lente!
IZ llolca 21. oktobra. (Izv. dop.) Danes se je ustanovila za bolSkl okra) podružnica sv. Cirila in Metod'.
Ta podružnica je jako važna in pomenljiva iu šteje do sedaj 6 ustanovnikov tn na.i 30 letnikov; kar je za naše raz mere jako zadovoljno, a upati je, da bode to Število tudi večje, kajti vrla »stvar« vse zanimiva. Bog daj!
Predsednik njej je p. č. monaignor in dekau Kumar, kar je jiko veselo iu daje pogum, da bode poaružnica plodonosno delovali.
K o to pišem, strašansko lije, dežuje pa uže nepreuehoma več dni tako, da so vode jako vMlike in napravile uže mnogo škole, in ako ne preneha, ne vem kaj bode..
Žil stno; nekaj let sem v jeseni po-vodeuj za povodnjo.
Morda to zdrami, da se vsaj enkrat za vredovanje »Soče« od zgor na zdol nekaj stori, sauio tam doli v planjavi ne bi Imelo mnogo pomena.	M.
Domače in razne vesti.
Cesarjev dar. Cesar je podaril iz svojega premoženja občini Slavija v ko-persktjin okraju 200 gold. za zidanje zvonika.
Odlikovanje. Kanonika in Župnika Sv. Antona novega, v. Č. gospoda Antona H'ovatina je Nj. Veličanstvo zarad njegovih množili zaslug imenovalo cesarkim svetovalcem. — Gotovo nas to uajvjše odlikovanje o priliki 60 letnice
duhovskeiia pastirtva monsignorja Hrc-vatina a iznenadilo, ker k j t cega so pričakovali vsi poznovalci In ćestilci niegovl. — V prihodnj»-j številki prinesemo j*ko zanimiv životopis jubilarjev, ki bode kakor znano, v nedelio bral demantno mašo.
Imenovanje. Dr. baron Strobaob pl. KMsberu, tajnik v trgovinskem mini-sterstvu, bil je imenovan svetovalcem pri pomor«kej oblasti v Trstu.
NaniesiDik Tržaški. Nj. eks. baron Pretiš se je včeraj zjutraj po več meseČnej odsotnosti sopet v.-nol v Trst. pa ne fie za stalno, ampak se še vrne v Gorico.
Seja tržaškega mestnega sveta 22. t. m. Po preČ tanju in puir-jenju zapisnika zadnje seje naenanii je mestni župan, da se je razpisal konkurs za Štir občinske okrajne zdravnike nanovo sistemizirana mesta. Potem se je prečital ministerski razpis, zastran prevzetja stavb in naprav, potrebnih vsied odprave proste luke. Mestno starešinstvo je predlagalo enake sklepe, kakor jih je storila trgovinska in obrtniška zbornica, o katerih smo zadnjič poročili. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Potem se je prečita! dopis trgovinske zbornice, s katerim se naznanjajo omenjeni sklepi ter se v znanje vzel — Na predlog šolske komisije se je razdelil 1. razred mestne višje reelke v 4, in 2. razred v 3 paralke. — Drugi sklepi niso posebno važn1. Po javnej je bila tajna seja.
Ljudske šole v Trstu* ki s* zarad kolere niso pričele v navadnej deb , odprle so se danes na zaukaz deželnega namestništva.
Slavnemu občinstvu, posebno pa našim juristom in sodniškim uradnikom splob javljamo, da z dru^o številko v novembru začnemo prinašati slovenske uradne obrazce za sodnije. — Uprav zato. da imajo priliko vsi gg. uradniki preskrbeti si to potrebno knjigo , odpremo s 1. novembrom novo naročbo na naš list s prilogo, v katerej bodo ti obrazci posebe tiskani, in sicer bode stala »Edinost« od 1. novembra do 31. decembra 1 gld. 25 novč.
E»esna trgovina slovenskih
dežel je dobila nov udarec; ogerske državne železnice so namreč voznino na les na progah proti Reki jako znižale. Vsied tega 3e bode mnogo lesa z Oger-skega izvažalo na Reko.
Triadke novosti:
Kolera v Trstu. Od sobote do nedelje v polnoči je zbolelo za kolero 5 ljudi v mestu, od nedelje do pondelka 3 ljudje v mestu, 4 v predmestjih, od pondelka do torka 5 ljudi v predmestjih. Poleg tega so v soboto zbolele za kolero 3 osobe v Lo-njerl.
Kakor se vidi, nas vendar še noče zapustiti kolera in bati se je, da jo bomo Imeli sporadično še vso jesen.
Obiskovanje pokopališča na praznik Vsih Svetnikov in na vernih duš dan bode letos zarad kolere skoro gotovo prepove-dauo, tudi ako bi ne bilo te dni nobenih slučajev te bolezni. Posamezni pa bodo mogli nekda nositi vence na grobovje s posebnim dovoljenjem.
Nesreče. V novej luki se je podilo pri Še nedodeianom skladišču za petrolej tvrdke Seligman e C. ogradje« Delalci J. Ursič iz Kastve, Tone Steinberger iz Trsta in Tomaž Ludvig iz Novigrada so precej poškodovani, ter so jib odpravili v bolnico, zidar Jakob Perlatti iz Krone je le nekoliko ozleden. — 32 letnega mizarja Petra Bronzin so pred neko jivno hišo na trgu Cavana trije psi napadli, ga na raznih okrajih ogrizli ter mu raztrgali obleko. — Mož je sedaj v bolnici.
Policijsko. Angeljik*, hčerka mizarja E. in 26 letni sodar Karol Orisan se ljubita za hrbtom očeta ljubice. Ta je parčtk zasačil ter po kratkem pravdanju nastal je pretep, katerega se je udeležila tudiAngelj k i čuvateljica svojega Karola. Srditi oče je oba namlatil, k.tkor tudi nečega Jakoba aDolgežii«, koji je pritekel na pomoč, lahko ranil. Zeta »in spe« Karola pa so odpeljali v bolnico.— Trije hajduci so napadli v neki veži ulice del Volto težaka Josipa Bertok ter mu odnesli zlat prstan iu 0 gl. denarja. Zasačili so zločince š« isti večer v nekej kavani in to: Petra Verdich, Jos;pa Mervich i Ljudevita Calligaris, vsi trije iz Trsta. — V ulici Navale je napadel nepoznat človek 8trojničarja Aleksandra B. in mehanika En^elberta E, pretepel jib, En-gelberta E. celo lahko poškodoval — in ko bi trenol pobe^no!. — 53 letnega kurjača Janeza V. iz Novigrada so deli pod ključ, ker je izvabil služkinji Ani F. 230 gl. denarja in srebrno ur®, obečaje jej, da jo poroči. — Uro so še pri nje«« našli, a o denarju niti sledu. Anka bode v bodočnosti gotovo oprezneja.
— 27. letni sodar Božidar Hess je 22 letnega natakarja St. Kovačlča Iz Radovljice v pretepu z nožem v prsi sumi in pobegnol. Ranjeoci so odnesli v holnico, Hessa pa odveli na pol cjo. —N^ki Fra-gisteomo iz Pirana je razbijal dobro na-trkan preu neko gostilno, ter si porezal roko na oknu. katero je zrušil. Pred malo dnevi še-le j* prišel iz ludnice. — Le tako dalje in kmalo se bode tja povratil. —
Gostil ničarja Franj i Kidunc so zaprli radi razgrajanja v lastnej gostilni. Dober izgled svojim gostom 1 — Paskval Princi, kateri je bil nedavno iz zapora pobegnol, je včeraj vgvojej »komrici« v zaporu zapahi slam« nj; k. Ogenj so takoj zapazili in zadušili.
Izpred sodnije. Pod predsedni-stvom g. sod. Leitnera je bila 21. t. m. razprava proti Simonu Sternu iz Mako v Oge ski. Dospel je namreč 5. marcija z Reke, ter najel stanovanje pri »dobrem pastirju« pod imenom: »Dr. Ljudevit Da-nics, c. kr. višji zdravnik iz Budimpešte«. Predstavil seje višjemu zdravniku g. dr. S. Caldoriju v vojafikej bolnici, kateremu je pri ugodnej priliki ukradel 30 gold. Manjše svote je odnesel raznim Častnikom, kateri so imeli čast g. doktorja Danicsa v stanovanju sprejeti, kakor tudi agentu Korossaz-u perila v vrednosti 9 f. 50 kr. Na Reci pa je prevarll predstojnika financ straže za kabanico, vredno 20 gld.— Prijeli so tedaj gosp. »doktorja« v Ljubljani, a njegova trditev, daje resnično »dr ~ nics«, malo mu je pomagala. Obsodili so ga na 18 mesecev težke ječe.
laolera v Istri In drugod. V
Istri je kolera uže čisto nehala, pa v Tržiču na Goriškem ste te dni zboleli 2 osobi za kolero in na Kranjskem so bili mej kaznenci v belej hiši poleg Ljubljane sopet nekateri slučaji strašne bolezni.
Iz Benetek nam pišejo, da tam mej Iredentovei nabirajo darove za mater Obeodankovo ter da se je še precej nabralo.
Vodstvo družbe sv. Cirila ln Mettoda v Mu Uljani Vplačali so ie oni: Loškopotošk.i podružnica (2 don.) 53 gld. Ptujska podružnica 2*8 gl. 23 kr. Celjska podružnica (2 don.) 5 gl. Ribniška pooruŽnica (2 don.) 35 gld. Brdska po-družn ca 70 gld. Blejska podružnica (2 •ion.) Iti gld. 69 kr. Žavpk. podružniza 202 gld. Neimenovana v Celji 100 gld. G. F. Terček, trgovec z železom v Ljubljani 10 gld, G. S. p.tgaČar, na Dunaji 100 gld. Podružnica v Ajdovščini 100 gld.
Slavne podružnice, ktere še niso izročile svojih doneskov za I. 1880, prosim, naj jih blagovolijo poslati glavnemu odboru.
Ljubljana, 22. oktobra 1880.
Dr. J, Vohlja k. blagajnik.
Krajcarska družba za »Narodni Doui■: Razgovor od 4. t. m. Odbor sklene nekaterim posebno marljivim poverjenikom za njih vspeŠno delovanje poslati zahvalna pisma iu |ib prositi, da še v prihodnje ostanejo družbi jednako naklonjeni. O'bor vzame z veseljem na znanje, da je dobila družba od večjega števila odličnih slovenskih veljakov jako simpatične pismene pozdrave. Odbor sklene ostali pri dosedanjem običaj', da družba objavlji začetkom vsacega meseca izkaz o došlih doneskih zadniega meseci; temu izkazu naj vselej sledi kratko po ročilo o popolnoma razprodanih knjiž cab in o stanji raz prodajanja sploh. Pozive zaostalim poverjenikom tieba nadaljevati. Doslej je bilo razposlanih 105 tacih pozivov s 30 ugodnimi in 2 neugodnima odgovoroma. Poverjenike, ki v določenem jim obroku niso poslali nobenega odgovora, bo odbor vnovič pozval. Razposlanih je bilo doslej 575 knjižic, izmed rj h 491 krajcarsklh in 84 desetkrajcarskib ; popol noma razprodanih 117, deloma razpio ianih 64; v prometu še 458.
Nafte 30 V Kavkaziji vedno več pridobila, 2i septembra se je odprl na No-belnovih zemljiščih izvirek, ki je v petih dneh 700.000 pndov nafte izbruhal, a ta izvirek so potem zopet zamašili in ga odpro, kadar bo potreba.
Listnioa opravništva
BI. g. II, I. Ot. — Prosimo, da nam pošljete vsaj iste. — R. g. T. J. Ivanjigrad. -Prosimo, da poravnate pridno Vam je mogoče; list Vmiti bode m o daiie pošiljali. — SI. Br. dr. L. — Naročeno je «1. društvo od 1.4. 1885; od konca I. leta je tedaj plačati f. 1150, a platili »te nam vsega skupaj f 8.75 ostaj*, še i 2.75. — BI A. Kr. Z. — Dne l. 1. «6 ste platili f. 4 tri za 1. naročnino in 1 za letošnjo sedaj ste platili 3. - Ostane še t ?, do konca t. I. — SI. Br. dr. na Lozicuh. — Znesek srno prijeli dan potem, ko smo tirjalnic* naredili — torej imate Vi prav. — BI. g. Tavčar M, D it. - Plačano je do 1.5. IHtiO, torej doižujete ša f. 4 75. - BI. Def. M. Idr. - Dne 3 1 18S5 smo dobili t nI Vil« f. 1.50 ter imat« plačati š'i f. 5.25. - SI. dr. Ed. Ajdovščina. - Od 1 7. 1881 dobili smo f. 12 naročnine : manjka torej še nar. od 1.7. 8« v in sku f. .1
Borano poročilo.
Na borsi največa mlahovost, tendenc!* Da- |j »©določena, pesimizem prevladuje.
DunaJ«lia ll<»r«m
dne 22. oktobra
Enotni drž. dolg v bankovcih 83 45 kr. Enotni drž. dolg v srebru
Na znanje.
Štovanej gospodi, ki me povpri šujejo glede mojega romana »Prok 6tat, naznanjam, da je tega istega uže nekaj poi tiskar.ih. Meseca novembra se bo natiskovanje nadaljevalo, ker ima g. založnik nadejo, da ta čas zopet otvori svojo tiskarno. Glede tega mi piše dne IG t. m. doslovno: »Es diene lhnen zur Nachricht, dasa icli Au9sicht habe, nvinGeschaft bis November wleder zu eroffnen, »und da \vollte ieh Ihra »Prokletaa wieder weiter drucken«.
V Avberu, 23. okt. 1886.
Janko Lcbaii.
Listnica uredništva.
Gosp. Žup..... Vaše pritožbe ne moremo priobčiti, ker je pošta postavno ravnala. Na tiskovine n* more le takrat marka za 2 kr. prilepiti, ako no odprto na pošto dane in razen napisa nič druifga ni v njih zapisanega. Če pa je kaj zapisanega — in VI ste pisali cela pisma — potem pa se ž njimi ravna, kakor z navadnimi pismi, podvržene^so namreč poštnini 5 kr. za enojno pismo. Če se celo nič ne, ali premalo trankirajo, zaraČuni se dvojna poštnina, tedaj 10 kr. odb.j* se pa tisti znesek, za kateri ju marka prilepljena. Vi ste prllepljali marke za 2 kr., zato je pošta postavi zaračunavala 10-2, to je: 8 kr. Tudi o tem je posta pOBtavno postopala, da je odprt« Vaše tiskovine — prav ja^prav pisma — zapirala, ker postava pravi: Ue se na pošti dobi odprto pismo, ima ga pošta uredoma zapreti 1 nanje zapisati: Našlo se je odprto in se uredoma zaprlo. — To v Vaše znanje, da «e boste vpr hodnje lahko varovali škode i ne-prilik.
5*/, avgt.
Delnice narodne banke Kreditne de'^'c« . . London 10 lir sterlin
Napoleon.....
G. kr. cekini .... Kr. državnih mark
83	gld 45 kr.
81	• 60 •
114	• 05 >
100	. 75 .
863	» — •
271)	. 70 .
125	. 15 .
<)	• 89 »
5	• 91 •
61	
ne škodi!
Mokrota — mrzlota
Samo gld. 1.85 Ktt K»»pn<l«;i K a <r«»«|MtJ
Nepremočljive, gorke, trpežne in neobičajno ceno so moj gostotkane, nenavadno prtležne
Meščanske jopice
za jesen in zimo, za gospodo, gospe, dečke iu deklice ; vse po tnakej ceni Humo f. 1 80 Itomai V zalogi ininmo slavnoznanih »meščanskih« jopic sive, temne, mellrane, drap, bor-deaux, plave in črne barve ter so za vsaoega neobhodno potrebne. — Kdor nosi takojanko je najboljše obvarovan mraza, kajti 1 rllegajo se vs*'kemu životu. obdrŽe redovito'Rork^to in so neprecenljive vrednosti. Izven reČanlli sort po f. 1.85 imamo na prodaj za gospe še dve sort. flnejšl:	2 —
iz tine zephir volne samo gld. 2.85.
iz znplur volne obšitol samo gld. 4. . I
GU-de mere zadostujo povedati je li Htas velik, srednji ali mujhen.
Razpošilja z poštnim povzetjem samo: Julius Fekete, Versendunffshaus iu Wien V.. Huudsthurmerstrasse 18/154. Potem imunio v zalogi:
1200 komadov gorkih zimskih životnikov
iz volne meiino v različnih barvah, prepotreb-nlh za gospode in gospe 1. kak. 1". 1'40, II. kak. f. 1
1300 komadov gorkih zimskih hlač
iz volne merlno, v različnih barvah, prepo-trebne gospodom in gospom. I. kak. i. HO, II kak. f. 1 20.
1000 komadov močnih in gorkih zimskih
nogavi.*, 2a tri pare samo f. 1 98.
900 komadov spodnjih sukenj zagospe
tricot, gostih in gorkih kakor ko/.nh 7. krasnim 3—5 vrstnimi bordurami in francoskim obšl-vom, poprej f. 5 sedaj santo f 170.
Razpošilja po poštnem povzetju jedino
J. H. Kabinowics
Wien, III.. Hintere Zollamisstra^a D.
Riunione Adriatica di Sicurta •
v Tr.Mu
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na Živenje V vsih kombinacijah
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društvn	gld. 3,300.000-—
Reservni fond o<; dobičkov • Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na živlienje Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov Premijna reserva vseh oddelkov » Reserva za škode	•
V portfelj«: Premije, ki ?e imajo potirjati
v prihodnjih letih Skupni znesek v:, h škod plačanih od 1. lo38 do 1883 gld. 114,949.8*7 01
Urad ravnateljstva 7—2 Via Valdirivo, 6t. 2 (v lastnej hiši)
536.622 (K
150.000*-i-
161.500 7.342.780-36 267 (>0l —
16,954.118-57
Na obroke! (72_10)
daje pohištvo tapecarij«, ramo strižno-blago za obleke, ure vsake vrste
M, Coreni
vla della Legna StO P. II.
Tržaška hranilnica
Sprejem I je denarne vloge v bankovcih oii 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, rani n praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°l, Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gl. z odpovedbo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicillran® Da
triaSkem trgu po......3*|^ol0
Posojuje na državne papirje avstrlj.
sko-ogrske do 1000 gl. po . . 4*1/1° više zneske v tekočem računu po ..........4<>|#
Daje denar tudi proti vkojiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru
Trst. 24. marcija 1883. 16—
LA FILIALE IN TRIESTE
deti' I. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
par oonnerclo ed laduatria.
versamenti in contanti Banconote: JV/. annuo interes.« ver«, pr.avvi.o dl 4 glorn 3 • »	• • • «8 •
3'h » » » ■ > ■ 30 •
Per le Ietter« di versamento attualmente In circolazione, 11 imovo tasso d' interessa co-mincieril a decorrere dalli 27 eorrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a sejonda del rispettivo preavviso
Napoleoni:
2V
3 » • • • » >3 Rflil 3*11 • • •	*	• »6»
Banco Giro:
Ban .note 2'/.70 sopra qualunque aomma Napoleoni senza interesni
Assegni
sopra Vienna, Praca, Pest, Bruna, Troppavla. Leopoll, Lubiana, Hermannatadt, Irms-bruck. Graz, Salisburgo. Klagcnfurt. Fiume Agram, frnnco spese.
Acquisti e Vendite
dl Valori. divine e ineasso coupons '/t8/«
Antecipazioni sopra W.rrant. Id contantl, interesne da con-venirsi.
Median te apertura di credito a Londra Vi*U provvipione per 3 mesi. » ■flfettlo,[>% interesse annuo »ino 1'importo di 1000 per importi superiori da conr Trle.te, 1. Ottobre 1883	39 -48
Prva razpošiljalnica sukna, manuf, kurentnega blaga
©pontsa KlOTroof^uss® $
o
Sukneno Blago za Domače
razpošilja po povzetjem:
IJo^n 310 m. do 3.20 metrov dolgo, Iz naj« 5U boljši tvarine za nopolno zimsko moško obleko gld. 4.50, gld. 7, gl 1. itd. iti. 6-10
vnncln m- Gacbemira f. 4( najn. barv 90 10 m. todena . 4 ( do 100 cm. Sir.
aKIaI a 10 m. flanele UUIt KU 10 m. modu. barb.
(
4.— ( 3.50 (
6 cm. široko.
platno	1 kom. 29 vatlov f. 4.50
Shlrting	1 kom. 30 vatlov f. 4.50
Gradei	1 kom. 30 vatlov f, 650
King tkanina 5lt širok 1 kom. 30 vatlov f. 6 50 Rumburgski cxford 1 kom. 29l/, vatlov f. 5.— Cenik in vzorci na zahtevanje brezplačno.
99
((
Sredstvo varujoče pred kolero
CELSIO
tekočimi za želodec
Specijf liteta
Bratov Zanardi & Comp. v Trstu
Izvrstno sredstvo za trženje v želodcu in t^ŽIco prebavo za smrdeč vzduh in anamiških boleznih, čisti in jači krv. — Zrlodična tekočina „ItlxcelMloiaM vživa s.j labko v vsakem dnevnem času in pri jedi toliko od odrašenih, kakor tudi o i otr k, ima prav prijeten okus ter je napravljena iz najholjŠ h zdravilnih trav brez kakega škodljivega primeša. — Na razpolaganje so svedofthe bolnice v Padovi in Benetkah, kakor tudi medicinske klinike v Paiiovi
Glavna zaloga v Trstu r ItAJIIU^D	Piazia Pontorosso.
Naročila se brezmudna opravljajo.
S>
10-20®*
8» &
l> 16»

rebanje už$ v decembru
K
inesem srečke pO
I fr JJsrečk le 10fJ
Glavna dobitka gotovine |
tor. 50 000 a. v
10.000 f,50q0bi»20'l»||4788i.i
Kincsem-srecke se dobe po
Lotterie-Bureau ogerskega Jockey-kluba: Budapest, Waitznerg 6
Cegnarjev Viljem Teli
se prodaja v tiskarni Dolenčevi po so ftoldov.
Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo
trgovino z dežniki
V Ulici Barriera vecchia St.18 z bopato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, vol neni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja prav po ceni dežnike in solnčnike. 104-21	Glullo Urinim.
Iznenadjenje za gospe!
Nekoliko tisoč komadov
Ogrinjat
lz najfinejše berolinske volne z čipkami, popolnih v vseh mogočih modnih barvah, kakor .ive, plave, rudeČe, temne, črne, bele, školske in turkinaste itd. j.
na prodaj radi preseljenja 1—5
^ samo po for. 1-10 Jfr
ter razpošilja po postnem povzetju
WAARENHAUS «ZUR MONARCHlE*
Wiet, III., Hintere ZoHamtsstrasst N. 9.
Nb. Ako m nikrat »«8 rut naro£l, »Une poštnin* le nmlo novčar.
Odprto pismo č. bralcem Edinosti
Priporoča mn dobro Znane radi solidnegi blaga
Universal-Export-Bureau S. Low, Wien, II, Nordbahn.tr.26 b.
Isti prodaje in razpošilja proti gotovini, i li po poštnem povzetju:
Brnwko
sukno za obleko
za leten I zimo iz čiste volne, v vseh modernih barvah za jedno popolno moško obleko
I ostanek f. 4 75 Najboljše vrati f. 6 75.
Pl itnene
ODEJE
(nešivane) 3 vatle dolg 2 vatla Široke iz najboljšega platna, zadostne za naj veče postelje,2 kom. f. 3 —
Spodnje
hlača za gospode
iz najbolj** robe EroUćj
6 komadov f. 6.
Namizje
obstoječe is 1 namiznega prta in 6 prtičev iz platnenega damasta krasno narejeni
Garnitura f.4'80
Damast-
Gradi
ca posteljno prevleko 1 vatel širok, najboljše vrsti, 1 komad (30 vatlov) f. 5-50.
Posteljne
ODEJE
iz rudečega in turšk. kretonn,elegantno prešite, popolne velikosti za največo postelj 1 kos f. 3.
C. kr. prlv. pat. Phttnix
srebrno namizje
ostane vedno belo 6 noŽHV, 6 vilic, 6 žlic, (i Sličic za kav , vseh 24 kosov vkupej •amo f 5
Platnene
o ti rače
z rudečlmi, plavimi iiroclmi krajci, C kom
r. i so
Kuhinjske
otirače
iz sivega platna, kom-pl. dol/, in širokostl 6 kosov
SO novcev
Otirače
iz damasta iz čistega platna, 50 L'tm. široke, kompl. dolgosti z širokimi krajci, najboljše vrsti G komadov for. 2
Ponoćne jopice
It Sifona, pretkane 3 kote 3 far. iz najfinejšega Sifona so celo finim, širokim Svlc. vezenjem, zelo dolge z obŠivom pliss-%
3 komadi 5 for.
Posteljni
predlagavec
iz g st • flanele, vkra-šen z podobumi pred-stavljačlrni živali in okolice, podajo se za darove
Popotni plajdi
iz čiste volne 3 i pol m. dolgi. 1 00 m., široki 1 kos f. 3-50 en popotni plajd najboljše Vrsti
1 krs f 4 50.
jako dobre baŽe
ŠiJon
izvrsten, za Žensko, moško in otročje p rilo 90 ctm Širok, 1 kos{30 vatlov)
r. 5 80.
Dežni plašči iz kaučuka
i kapucami vred ne-premočljiv , dobri tudi za gornjo nošo celo za najvisokejše gospode, 1 komad f. 8 50.
Zastori Iz ji
z drapt r jo in franŽaml vrd, krasno izvedeni 1 okno f. 2*50, najboljše baŽe f. U 50.
Ostanek
prepro g e
10—12 m. širok, vseh barv, jako trpežen samo
r. 4 so
l3Sa£&lS5ilEBl kZCl |LA|X|X V W TTTT
Ogrinjače za jesen in zimo
kompletni, veliki, celo za najvifte gospe, vseli modnih barv 1 kom.
samo 1 tor. aiJKianai A ^TikTikTikT^
Pil T 1^1
beli. platneni, » t v kvadratih, G komadov f 150
Išavnl prildl
platneni, vs^h barv, 6 kosov 1 for.
Mizni prti
vsakovrstne barve,
°/4 velikih £1 ko*e » for.
B/i veliki
3 kofte t 4 SO
Srajce
za
gospe
iz Sifona
z bogatim prešlvo m, eligintno izveden a kos - f. 3 50. ••»••••I ••••••
Ena
garnitura iz jute
obstoječa iz 1 namiznega prta. 3 posteljne!)
odej v najnovejših uznrclh okolo in okolo z franzami, za vse tri odeje f 6.50
Haljine iz nc-valjanega sukna
iz najboljšega štnjer-skega surovega sukna z podMavo, vsake velikosti in barve, obite se zelenim suknom 1 komad f. 5-75.
Svilene
z« postelj.-, kompletne, dolge, za največ post lje v b irvob bor-deanx, plavo in rumene 2 kosa za for. 1650.
ŽEPNI RUBCI
obrobljeni z barvato tkanimi krajci
O lepo izvedeniO
12 za gospode f. 1 20 12 »i gospe for. 1-12 platnenih for 2 50
•
Sternbergsko
Hlap za postelje
1 vatel široko, vsake barve, pasastol, garant, proštue barve 1 kos (30 vatlov) f. O.ijO.
1 kos (30 v.) Prožnič-kega
plavega barhana
najboljše sorte samo f. 6-00. 1 kos (HO v.) belega barhana naj. linsjše bažesamo" f. 6 75
•MHiMieeeM
Ponočne
iz najboljšega duble-sukna vsake velikosti, dokler j^ še kaj zaloge komad po f 8 50
Garniture iz
ripsa
prekrasnih barv, obstoječe iz dveh posteljnih odij in 1 m i z nega prta, obrobljeni se svilo iii šopki, 1 garnitura f. 5.
e m vh >~ o
4> „ a- {|p
•i bt o ?
Zc> 1 - - 4 s s-
> e. ifr' «1 o/
»	« «U _	fD «
- -S. 1 'S 9
ai »T ~ w Zl.
št. I. Jedna meščanska žimnica ?a varovanje zdravja. 3 delov Famo f 0, 2 postelji f. 11 50. št. II /Nravstvena meščanska žimnioa boljše vrst o zdeluna srmo f. 0, 2 postelji f 17 50. št. III. Salon-zdravstvena žimnica najboljše bažf z najfinejšim salon grandlom iz damasta
V/ krita po f. 13 50, 2 postelji'f 20 f.O St. I/, /elo elegantna salon-zdravstvena ž mnloa krita z elegantnim salon-dnmastovim suknom, /delana samo f 19.75. 2 postr-lji f.-32.50.
Te levantske zdravstvene dimnice podnjejo se zn vsako postelj ter so radi tega z<'lo priporoči jive vsakej družini, kakor tudi vsem vzdrževalcem hotelov, gostilni«*, odjrojivališč
Gnrantuje se za reelno, s lid)io In Izvrstno blago. Kur **€■> kateremu no dopada, mo Nprojmo nn/aj, menjn in denar iinzaj po-
vrne. — Prodajalnica je odprta v delalnikih ves dat , v nedeljah in praznikih pa do poludne. — Korespondenca v vseh jezikih. — Ako kdo kupi blaga za lor.25, dobi po vrhu
še 5 platnenih žepnih iubc<*v.	5-
l,MMtnik drufttvo •khINoK;.— .id odgovorni ursnsk: VIKTOK DOLENC
Nuovh liskama V. Dolenca v Trstu.