Poštnina plačana v go»ovini. Leto LX. itev. 85. V Ljubljani, v petek 15. aprila 19Z7. Cena Din r Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemšl nedelje in praznike. — Inseratl do 30 peth a fc— Din, do 100 vrst 2150 Din, večji taseratl peđt vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2.— Din. Popust po dogovora inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din* za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica Št. 5. pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica Št S, L nadstropje. — Telefon 2034. Ml Značilen rimski komunike« — Jasen odgovor na optimizem našega zunanjega ministrstva« — O reviziji tiranske pogodbe ne more biti govora. — Napad na poslanika Spalajkovića* — Nove izjave dr. Perica. — Rim, 14. aprila. Rimska službena agentura objavlja danes komunike, v katerem se demantirajo vesti, da so se direktna pogajanja med Beogradom in Rimom že začela. Komunike naglasa, da se doslej ni vršil še niti eden sestanek med Mussoluiijem in jugoslo-venskim poslanikom v Rimu. Sploh še nI ugotovi en niti termin za pričetek teb pogajanj. Kar se tiče vesti, da se bo pri teb pogajanjih razpravljalo tndl o tiranski pogodbi, naglasa komunike, da o tem ne more biti niti govora, ker je tiranska pogodba med Albanijo In Italijo zaključena ter se tiče izključno le teb dveh držav. Pri pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo gre le za rešitev doslej še nerešenih spornih vprašan'* in preciznejšo ureditev medsebojnega razmerja. — Rim, 14. aprila. Današnja «Tri-buna» prinaša polslužbeno objavo, v kateri se naglasa, da je treba vse vesti o italijansko-jugoslovenskem sporu sprejemati z največjo rezervo. Izjave italijanskega poslanika v Beogradu generala Bodrera so službeno demantirane ter je bilo to potrebno v interesu jasnosti in nedvoumnosti spričo pred-stoiečih pogajanj. Ker je že bil sprejet sklep, da se vrše pogajanja med Rimom in Beogradom brez posredovalca, 1*4 • g ■•• je tudi nedopustno, da se razni inozemski politiki sedaj s svojimi izjavami vmešavajo v to zadevo. Vsem izjavam o tem vprašanju je treba napraviti konec. «Radi tega», zaključuje •Tribuna», «tudi ne bomo reagirali na izjave jugoslovenskega poslanika v Parizu Spalaikoviča, ki je bila objavljena v berlinskem «Loka!anzeigerju». Podcrtavamo le, da zasluži posebno pozornost dejstvo da je Spalajković podal to izjavo nemškemu novinarju.* — Berlin. 14. aprila. List «Germania» prinaša razgovor svojega dopisnika z Jugo-slovenskira zunamjim ministrom dr. Perl-čem, ki je med drugim izjavil: Mi želimo mir In hočemo živeti z vsemi sosedi v dobrih odnošajih. Albanski dogodki so za nas končani Z mirno vestjo pričakujem sporazumevanje, ki se bo pričelo z direktnimi pogaianii in upamo, da bodo ta pogajanja končala v obojestransko zadovolj-nost. Naše severozapadne meje nam dajejo stik s Srednjo Evropa Želimo si naj-iskrenejših stikov z Madžarsko, Avstrijo in Nemčijo N.;Ši odnošaji napram tem državam so že danes zadovoljivi, gospodarski interesi pa nam narekujejo, da jih še bolj poglobimo, k čemur bo zlasti tudi doprinesla trgovinska pogodba z Nemčijo, ki se bo v kratkem sklenila. m in i pa Odgovor zunanjega ministra na Romunija hoče ostati trdno ob vije in Češkoslovaške. — — Bukarešta, 14. aprila. Na včerajšnji popoldanski seji zbornice je odgovarjal zunanji minister Mitilineu na interpelacijo opozicijo-nalnega poslanca Davila glede italijansko-naadžarskega pakta. Zunanji minister Mitilineu je prečita] ekspoze, v katerem uvodoma kot zunanji minister protestira proti temu, da se sumniči dobra volja prijateljskega naroda in njegovih voditeljev, ter opozarja na navdušene ovacije zbornice in celokupne Ru-rn unije o priliki ratifikacije besarabskega protokola a strani Italije. Zunanjepolitične dogodke je treba hladnokrvno presojati. Rumunija je po končani svetovni vojni zasledovala vedno isto politiko sprave in mira, ki stremi na spoštovanju mirovnih pogodb in po teb pogodbah ustvarjenih državnih mej. Slej ko prej stoji Rumunija zvesto ob strani svojih zaveznikov in zastopa v Društvu narodov poleg Čisto svojih tudi skupne interese ostalih Članic Male antante. Nikdar ne bo Rumunija dopustila, da bi kdorkoli kršil interese teh treh držav, vsako mednarodno akcijo za utrditev mini pa bo rum unska vlada vedno iskreno pozdravila in podprla. Rum unska vlada je doslej podprla vsa prizadevanja svojih zaveznikov, ki gredo za tem, da 6e doseže sporazum v srednji in južno-vzhodni Evropi v duhu Locarna. Na izjave zunanjega ministra je repliciraj interpelant poslanec Davilu v daljšem govoru in naglasil, da se Rumunija sicer nima vzroka protiviti madžarsko - italijanskemu paktu, da pa morajo demonstracije, ki so se vršile o priliki podpisa tega pakta v Italiji in na Madžarskem, vzbuditi po vsej Rum liniji upravičeno razburjenje. Govornik je opozarjal na govore najuglednejših madžarskih politikov, iz katerih se da sklepati, da 6tremi Madžarska po reviziji mirovnih pogodb. Govor italijanskega poslanca Terra pa potrjuje, da vlada v italijanskih krogih ista mentaliteta kakor v Budimpešti. Davilu je končno izjavil, da je tudi on in njegova stranka za srednje- in južno-vzhodni Locarno, toda pot do tega ne eme voditi preko Rima, marveč preko Pariza. — Rim, 14. apr. Italijanski dopisnik v Bukarešti poročajo v dolgih člankih o ne-razpoloženju, ki ga je izzval podpis prijateljske pogodbe med Italijo in Madžarsko v Rumuniji. Časopisje nastopa proti Italiji brezobzirno, nekateri listi pa prinašajo celo prikrite napade. Vse to je tem bolj čudno, ker je poteklo komaj par dni, kar so slavili Mussolinija in imenovali v Bukarešti celo najlepšo cesto po njem. Italija vidi v tem spletke drugih držav, ki so radi širjenja italijanskega vpliva v srednji Evropi in na Balkanu zelo v skrbeh. V nasprotju s tem pa tukajšnji politični krogi ugotavljajo, da zahteva Italija od svojih prijateljev le, naj priznavajo njeno oJ kritosTČno prijateljstvo in z zaupanjem slede njeni politiki. Italija je v prijateljskih od-nošajih z Rumunijo, kar pa Še ne pomenja. da vodi vso svojo politiko kot velesila na rumunski šahovnici. Dasi hoče Italija ščititi Rum unijo pred političnimi in gospodarskimi protiitalijansko interpelacijo. — strani svojih zaveznic Jugosla-Dvolična igra Italije. grožnjami, mora Bukarešta vendar imeti ved no pred očmi, da so še drugi problemi in interesi, s katerimi ima Italija posla, če noče zanemariti svojega položaja kot velesila. Da je Italija istočasno zvezana z Rumunijo in Madžarsko s prijateljskimi pogodbami, je le ugoden pogoj za pomirjenje med tema sosednima državama, ker se Italija sama ne more obvezati v prid enega proti drugemu- Madžarske iluzije Prazne nade na razpad Male antante. — Praga, 14. aprila. Današnja »Cesko-slovenska Republika« razpravlja o komentarjih madžarskega tiska o priliki sklepanja madžarsko - italijanskega pakta in naglasa, da so madžarske nade, ki jih polagajo na to pogodbo, daleko pretirane. Nevarnost za Malo antanto ni zapopadena v pogodbi sami, marveč v tolmačenju te pogodbe, kakršno si prizadevajo ustvariti Madžari. Na Madžarskem si domišljajo, da bo modžar-sko - italijanski pakt razbil Malo antanto. Ostalo pa . bo ie pri pobožnih željah. Madžari se morajo zavedati, da je Mala anten ta danes trdnejša, kakor kdaj poprej in da se vse države Male antante zavedajo, da mora ta trozveza Še nadalje ostati. Madžarska in Jugoslavija Optimistične izjave dr. Marko-vica. — Pariz, 14. aprila. Današnji >Temps< objavlja izjave bivšega jugoslovenskega ministra pravde dr. Laze Markovića, ki jih je podal beogradskemu opročevalcu o madžarsko-ita-lijanskem paktu. Dr. Marković je v svoji izjavi naglasa], da odgovarja ta pakt po njegovem mnenju duhu pakta Društva narodov ter da nikakor ne ogroža miru. Madžarska nujno potrebuje izhod na Jadransko morje ter ima na to tudi polno pravico. Sklenitev tega pakta pa jo na drugi strani sili, da je tudi z Jugoslavijo v najboljših odnošajih. Prijateljstvo z Italijo še nikakor ne izključuje prijateljstva z Jugoslavijo. Rimski pogodbi mora slediti analogna beogradska pogodba. Ce bi bila Madžarska predhodno sklenila pogodbo z Jugoslavijo in šele nato pričela pogajanja z Italijo, bi vsa politična javnost videla v tem zbližanju le nov moment konsolidacije povojnih razmer v Srednji Evropi. »Jaz obžalujem^ naglasa dr. Markovi«, >da je bil ta naravni vzpored spremenjen, verujem pa kljub temu v odkritosrčnost vodilnih madžarskih krogov, kadar nastopajo ti za zbližanje z Jugoslavijo. Madžarsko - jugoslovenska locaruska pogodba bo sigurnost evropskega miru v veliki meri ojačala, ne da bi pri tem kakorkoli škodila Mali antanti. Brezplodno posojamo med radikali Kriza v radikalni stranki in v vladi ne pride z mrtve točke« — Živahne konference med uzunovićevci in pašičevcL — Uzuno-vič se izmika sestanku z Aco Stanojevićem. Beograd, 14. aprila. V razvoju političnega položaja ni zabeležiti nobenih novih momentov. Tekom včerajšnjega in današnjega dne se je vršila cela vrsta konferenc med politiki obeh radikalnih struj. Pašićevci so bili skoraj ves dan zbrani v klubu ter živahno razpravljali o položaju. Uzunovićevci si vstrajno prizadevajo, da bi izgladili nastale spore in so v stalnih stikih s pašičevcL V predsedništvu Narodne skupščine se je vršilo tekom včerajšnjega in današnjega dne več konferenc Aca Stanojević razvija veliko aktivnost ter konferira s predstavniki obeh skupin. Za včeraj popoldne najavljeni sestanek med Uzunovičem in Aco Stanoievićem pa je zopet izostal in se pričakuje za danes popoldne. Kakor se v poučenih krogih zatrjuje, se bo na tem sestanku v glavnem razpravljalo o tem. na kakšen način bi se mogel doseči sporazum med obema skupinama. Aca Stanojević je v svojih razgovorih s posameznimi radikalnimi voditelji naglasil, da bi razcep stranke v sedanjem trenutku bil usodepoln ter da nasprotstva niso tako velika, da bi izključevala sporazum. Glavne težkoče tvori še vedno vprašanje notranjega ministra Maksimovića. Pašićevci slejkoprej vztrajajo na tem, da mora odstopiti pred sestankom Narodne skupščine. Po včerajšnjih dolgotrajnih konte-rencah pri Marku Trifkovićj so se v političnih krogih razširile vesti, da so pašićevci od svojih zahtev popustili v toliko, da so pristali na to, da se Narodna skupščina po zaključeni razpravi o obtožnici proti Maksimoviću dne 20. t. m. zopet odgodi. V bistvu je ostal položaj še vedno nejasen in je težko reči ali pomeni to, da stojimo pred sporazumom v radikalnem klubu ali pred defhiiti^Tiirri prelomom. Velikonočna številka »Slovenskega Naroda" bo izšla tudi letos v večjem obsegu in večji nakladi. — Opozarjamo nanjo gospodarske kroge, ki naj ne zamude ugodne prilike, da opozore naše ob' činstvo na svoja podjetja. Brez oglasov ni odjemalcev. Kdor ne oglašuje, ne more imeti uspeha. Velikonočna številka izide v soboto opoldne. Inserate sprejema uprava ^Slovenskega Naroda*, Knafljeva ulica 5. do petka zvečer ob 6* Le v nujnih slučajih (smrtna oznanila in slično) do soboto ob 10. dopoh dne. Da si zagotovijo čim lepši prostor in čim originalnejšo obliko, je zato v interesu cenjenih inserentov9 da naroče svoje oglase čim prej. Uprava ^Slovenskega Naroda*. Borba za jadransko železnico Akcija splitskih gospodarskih krogov. — Split, 14. aprila. Z ozirom na vesti, da je- že definitivno sklenjeno posojilo za zgradbo jadranske železnice, so splitski tr* govski in gospodarski krogi znova uvedli akcijo, da se vprašanje jadranske železnice reši na način, ki bo najbolj odgovarjal dr* žavnim in gospodarskim interesom. Vladi je bila odposlana obširna spomenica, ki so jo izdelale gospodarske korporacije in orga* nizacije skupno s splitsko Trgovsko zborni« co in v kateri se osobito naglasa, da bo edi« no izhod jadranske železnice na Split odgo* var jal potrebam in interesom države, ker je splitska luka tako po svoji kapaciteti kakor po svojih terenskih razmerah najbolj ugod* na. Splitski gospodarski krogi so prepričani, d? se bo Jadranska železnica obnesla le ta« krat. Če bo zgrajena na odgovarjajoči go» spodarski osnovi. Split nima absolutno ni* česar proti temu. da se s primerno kombi* nacijo železniškega omrežja zaščitijo intere* s; Črne gore in državni strategični oziri z odcepom proge na Kotor, pričakuje pa od merodajnh krogov, da bo glavna prometna žila vodila preko najbogatejših krajev Mač* ve in Bosne po edino pravilni progi Beo* grad*Sara jevo*Spl i t. Nova ameriška ponudba za posojilo — Beograd, 14. aprila. Kakor se do-zr.ava, je neka nova ameriška finančna skupina ponudila državi posojđo v znesku 30 milijonov dolariev za zgradbo povardarske železnice v dolžini 450 km. Družba pa zahteva, da zgradi železnico popolnoma v svoji režiji. Ostali pogoji so po mnenju poučenih krogov precej ugodni. Kakor se do-zrava, se bo vlada s to ponudbo obširnejše bavila na eni prihodnjih sej. Incident na bolgarski meji Napačno bolgarsko poročilo« — Beograd, 14. aprila. Glasom poročil iz Caribroda je prišlo na bolgarski meji do neprijetnega incidenta. Iz še nepojasnjenega vzroka so bolgarski obmejni organi napadli jugoslovensko stražnico št. 15. Jugoslavenski graničarji so se postavili v bran. Dastala je pravcata bitka, tekom katere je bil eden bolgarski napadalec ubit, vodja Jngoslovenske straže pa težko ranjen. Uvedena Je bila takoj stroga preiskava. S strani vlade so bili takoj p odvzeti potrebni koraki, da se Incident mirnim potom poravna in eventualni krivci strogo kaznujejo. POVRATEK KRALJICE — Beograd, 14. aprila. Z ozirom na to, da se je zdravstveno stanje romunskega kraMa znatno zboljšalo se vrne jugoslovenska kraljica Marija v soboto v Beograd. Strahovit vihar na morju Ogromna škoda in več človeških žrtev. — Madrid, 14. aprila. Včeraj je razsajal po vsej Španiji in ob vsej obali Sredozemskega morja strahovit vihar, ki je napravil ogromno škodo. Mnogo ladij se je potopilo. V Granadi je razdejana tamošnja velika ladjedelnica ter je bilo pri tem ubitih 20 ljudi. V Menili se je potopil parnlk »Častila«, pri čemur je našlo smrt 80 mornarjev. V pristaniščih je polno potniških in tovornih ladij, ki radi viharja ne morejo nadaljevati vožnja. Tudi železniški promet je zelo otežkočen. V Južni Španiji je več vlakov obtičalo na odprti progi. Vihar je bil tako silen, da so popokale na vozovih vse šipe. Telefonske in brzojavne zveze so skoraj po vsej Španiji prekinjene. — Pariš, 14. aprila. Glasom vesti iz Severne Afrike je razsajal tam včeraj strahovit vihar, kakršnega že dolga desetletja ne pomnijo. V pristaniščih je napravil vihar ogromno škodo. Več ladij, ki so bile vsidrane ob obali, je popolnoma razbitih. Dva osebna parnika pogrešajo. Telefonske in brzojavne zveze so prekinjene. . ZLATO NA ČEŠKEM — Praga, 14. aprila. V bližini Kremnje so odkrili zlato rudo. Na tono rude odpade 15 .gramov zlata. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Efekti: Investicijsko posojilo 86.50—87, Vojna Škoda 342, Zadolžnice Kranjske deželne banke 20—22, Zastavni listi 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150, Merkantilna Kočevje 98—100, Pra-štediona 850, Kreditni zavod 160—170, Trbovlje 0—435, Vevče 135, Stavbna družba o5 —65, Sešir 104. ZAGREBŠKA BORZA. Efekti: Investicijsko posojilo 86 m pol do 87, Ratna šteta 341—342, Ljubljanska kreditna 150, tirv. eskomptna banka 1043 do 105, Kreditna banka, Zgb. 93—95, Hipotekama banka 58-50—60, Jagobanka 95 do 96, Praštediona 850—860, Drava d. tete!» In slično. Na stražnici policijskega ravnateljstva so ga preiskali ter pri njem našli prav čeden košček ogrske salame. Ko so ga vprašali, od kod jo Ima, je zarenčal samo nejasne besede. Komaj so možakarja oprali v zapor, se je že zglasll najemnik bara «Adria». v Šolskem drevoredu ter naznanil, da mu je nekdo lz shrambe odnesel 3 l ma-linovca In Vi kg ogrske salame. Ko so najemniku pokazali pri možakarju najdeni kos salame, je veselo vzkliknil: cTo je moja salama!* Ko se je danes možakar v zaporih streznil, so ga predstavili policijskemu komisarju, ki Je sestavil prav kratek protokol. Komisar Je možakarja vljudno vprašal: — Kdo ste? Kje rojeni? Kam pristojni? Koliko let v LJubljani? — Jaz sem France N., artist po poklicu, roje« daleč tam na Madžarskem V LJubljani sem Že 12 let. — Obdolženi ste, da ste na Krekovem trgu pretepli nekega delavca. — Prav nič ne vem. Bil sem pijj*n. Ce sem pijan, potem sem kakor v megli, v sani ah. — Ukradli ste v baru «Adria-> malino-vec in kos salame! — Gospod, prav nič ne vem, kaj sem dela!. — Kako pa je prišla salama v Vaš žep? Kar tako po zraku? — Po zraku že nc. Kako pa je prišla v moj žep, res ne vem. Začasno so artista spustili na svobodo ker ima stalno bivališče v LJubljani. Vzrok, da ima sedaj opravka s policijo in pozne ie s sodnijo. je demon — alkohol. * Na stražnico v Udmatu, v Bohoričevi ulici, sta včeraj popoldne prišla dva raztrgana, zamazana in zaraščena postopača, ki sta v teh lepih aprilskih dnevih napravila pešizlet v Trbovlje in nazaj po cesti ob Savi. Bila sta to lS-letni Vičan Peter in 24-letni Jože iz zelene Štajerske. Kljub svoji mladosti je Peter tip izšolanega vlomilca in prebrisanega mojstra, ki uči svojega v vlomilskih poslih neizkušenega tovariša, kako naj govori pred nadzornikom, da zabrišeta sledove za svojimi vlomilskimi akcijami. Stopila sta pred nadzornika: — Kaj želite od naju? Zakaj naju ne pustite na miru? Pravili so nama daaes, d;i ste naju iskali z orožniki povsod po Selu In drugod. Midva sva poštena delavca, k' greznice smaziva, — Povemo vama, aa sta sumljiva vloma v Draščekovo barako, od koder je bilo odneseno mnogo raznih iesrvin. Mnogo grehov imata na vesti, tako je pisano tudi v policijskem dnevniku. — Kaj pravite k temu vi Peter? — Nič. Jaz nisem nikjer kradel. Pri DraŠčeku sem res čistil greznico. S tem-Ie Jožetom sva šla v ponedeljek po noči v Trbovlje, da dobiva delo pri sekanju hmelj-skih kolov Ker nI bilo dela, sva se vrnila. Prosim, da me pustite na miru. — Bomo videli. Sedaj bo pa Jože povedal, kako }e bilo. Jože iz zelene Štajerske, -ki ie bil ta čas v drugi sobi, je skesano pripovedoval svoje avanture od LJubljane do Trbovelj, Koncem marca sta neko noč čistila Draščekovo greznico. Po končanem delu sra šla domov, a preje ju Je še stražnik preiskal po Žepih. Ko je stražnik izginil, je Peter šepnil Jožetu na uho: — Greva nazaj in suneva v baraki kaj za pod zob in denar! Odnesla sta res nekaj Jestvrn. Tatvine ni tiikdo opazil. Ker sta se v ponedeljek pripravljala za pot v Trbovlje, sta računala, da dobita kaj denarja, če vlomita v Draščekovo barako. Rečeno, storjeno. Dobila pa sta tam večlo množino jestvin, ki sta Jih pozneje na Selu povžila in se nato napotila proti Trbovljam. Jože je svojo izpoved zaključil: — Res Je tako! Med potjo na stražnico me Je Peter ves čas učil, kako naj govorim. Pa ne morem lagati. PODPORA INVALIDSKIM ORGANIZACIJAM " — Beograd, 14. aprila. Minister ca socijalno politiko je nakazal invalidskim organizacijam kot podporo za velikonočne praznike 170.000 Din. Ta svota ee bo razdelila na posamezne organizacije v celi državi. 999537 .XE 4 Proračun ljubljanske oblasti Proračunski načrt oblastnega odbora izkazuje 50 milijonov izdatkov in 10.5 milijona dohodkov. — Realizacija proračuna zavisi docela od državne dotacije« V torek se zopet sestane skupščina ljubljanske oblasti, da začne z razpravo o svojem proračunu, ki ga mora rešiti ta mesec. Oblastni odbor je izdelal načrt za proračun in ga bo predložil zdaj oblastni skupščini. Seveda pa je ta proračun le provizoričcn. ker še vedno ni določeno, koliki del svojih dohodkov bo odstopila vlada posameznim oblastnim skupščinam, oziroma oblastnim odborom. Dokler pa ta številka ni znana, je proračun več ali manj le teoretičnega značaja, ker oblastne skupščine pač ne morejo same preskrbeti pokritja za one posle, ki jih je doslej izvrševala vlada in za nje pobirala tudi davke, ki pa preidejo zdaj v delokrog oblastnih skupščin* V tem pogledu sta zlasti na slabem obe slovenski oblasti, ker je ves delokrog nekdanje deželne samouprave prešel na vlado, ki je zato pobirala tudi vse deželne doklade. Te dni se vrše med ljubljanskim oblastnim odborom in finančnim ministrom pogajanja o tem, koliko svojih dohodkov bo vlada odstopila ljubljanski oblastni samoupravi. Od izida teh pogajanj je odvisno tudi, kakšen bo definitivni proračun ljubljanske oblasti, ker na nove davke ali posebne oblastne doklade v današnjih razmerah pač ni mogoče misliti. Brez državne dotacije pa lahko krije ljubljanska oblast komaj dobro petino proračunskih izdatkov. Proračunski načrt, ki ga je izdelal oblastni odbor, predvideva namreč 50 milijonov izdatkov in samo 10 milijonov rednih dohodkov. Med izdatki odpade na splošno oblastno upravo (ob- lastna skupSČina, odbor in uradi) 2.5 milijona Din. Dijete in potnine oblastnih poslancev so proračunane na Din 300.000. odškodnine in potnine oblastnih odbornikov pa 400.000 Din. Plače za uradništvo znašajo 12 milijona, stvarni upravni izdatki pa 425.000 Din. Za kmetijsko šolo na Ormu je določenih 800.000 Din. Številne so postavke za kmetijstvo in razne strokovne šole. Za pospeševanje tujskega prometa je določenih 150.000 Din. Za oblastne bolnice, med katere šteje proračun tudi ljubljansko splošno in žensko bolnico, je določenih blizu 21 milijonov, za drugo zdravstveno službo pa 965.000 Din. Za prosvetne ustanove, ki pa niso navedene, določa proračun 250.000 Din podpor, poleg tega pa še v splošnem za pospeševanje p ros vete tudi 250.000. Za vzdrževanje deželnega dvorca, opernega gledališča, muzeja in poljanske vojašnice je določeno 155.000 Din. Med dohodki stoji najemnina za de* želni dvorec (univerzo) in vojašnico kralja Petra, vsak po 50.000 Din. donos oblastnih posestev (Grm in Mala Loka) 272.000. dohodki bolnic in drugih zdravstvenih ustanov 7.6 milijonov. Kakor smo že povdarili, gre pri tem le za provizoričen načrt proračuna, ki zavisi docela od tega. kake vsote bo hotela vlada odstopiti oblasti. V tem vprašanju se bo pokazala prava moč SLS in njen resnični vpliv v Beogradu. Tu gre za vse drugačne interese, kakor so devizni oddelek ljubljanske borze in železni most v Medvodah... smrt. niso našli. Bržčas se je v poslednjem hipu premislil in se skriva, a ko ga mine pobi tost. bo zopet nastopil svojo revno službo sluge pri upravi držav« nih monopolov._' Damsko in otroško konfekcijo kakor: plašče, obleke, bluze, krila, klotmate, list raste te razne perilne predpasnike v krasni izbiri — nudi po izvanredno nizkih cenah F. in I. GORICAH, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. 886 Dogodki križem Jugoslavije Velika poneverba državnega denarja v Črni gori« — Huda kazen za študenta, ki je klofutnil orožnika* — Obešenčevo pismo malemu sinu«. Minja Martinovih, arhivar in računovodja sodišča v Podgorici, je te dni poneveril državni denar v znesku 182 tisoč 863 Din. 4 dolarjev in 20 frankov ter skupno z Jovanom Ražnačevičem, predsednikom zetske občine, ki je istočasno poneveril 125.000 Din občinskega denarja, pobegnil v južno Ameriko. Minja je bil od leta 1923. v službi pri sodišču v Podgorici. Užival pa je slab glas. Za poneverbo se je dolgo pripravljal v popolnem dogovoru z Ražnačevičem, ki je te dni prejel od svojega brata iz Amerike ameriški potni list in se takoj odpravil v Skadar. Tu je počakal na Martinoviča, ki si je vzel dva dni dopusta in z navadno objavo prestopil albansko mejo ter v Skadru dobil albanski potni list. V Draču sta se vkrcala za odhod v Buenos Aires. Iz Napulja je Martlnovič še poslal brzojavko s prošnjo — za podaljšanje dopusta. • Sodišče je kmalu po Martinoviče-vem odhodu zavohalo poneverbo, in ko je ugotovilo zločin, je nemudoma izdalo tiralico za obema beguncema, ki še dolgo nista v svoji obljubljeni deželi, južni AmerikL Senat beograjskega sodišča je poklical pred se študenta tehnike Milo-rada Račića, ki je lani 6. julija na tramvaju oklofutal orožnika Krsta Mladeno-vića. Krsta je bil tistega popoldne dežurni prometni orožnik pred kavarno »Mostar« ter je predvsem nadzoroval promet na cestni železnici, ki je bila radi konjskih dirk močno oblegana. Od-nekod je prihitel tudi študent Račić in se hotel vriniti v natlačeni tramvaj. — Na pločnici je zabranjeno stati! Stopi dol, gospodine! je dejal orožnik. Tedaj se je Račić zakadil vanj in mu naglo priložil par klofu'.. Prihitelo je par drugih orožnikov, ki so Račića zvezali in ga odgnali na policijski urad. Račić je rabijaten dečko in skuša vsako neprijetno zadevo predstaviti kot politično mučeništvo, ker je »ugle- Izpred sodišča den radikaiac in duša pašičevcev na univerzi«. Da bi tudi pred sodiščem dokazal svojim tovarišem, kako ga vsestransko preganjajo neke mračne in tajne policijske sile. je na univerzi plakatira! poziv k razpravi. Zbrala se je v sodni dvorani res precej številna kampanja Študentov, toda Račiću se je dokaz mučeništva izjalovil. Predsednik senata je spretno odstrigel ost vsem njegovim »senzacijonaJnim« izpoved-bam ter po dejanskem stanju in po navedbah prič ugotovil, da se je Račić pregrešil zoper oni nesrečni paragraf o odporu proti javnim organom ter je domišljavo dušico pašičevcev obsodil na tri mesece zapora. * Predvčerajšnjim rano zjutraj, že pred osmo uro. je prihitel na paiikilski policijski urad v Beogradu tipografski vajenec Dušan Milojević. Ves preplašen in zmeden je v eni sapi izpovedal uradniku: — Oče se mi je nocoj obesil. Zapustil mi je pismo na mizi . . . Ko se je dečko po uradnikovem prigovarjanju nekoliko pomiril, je razložil, kako se je stvar dogodila. Prejšnji večer sta z očetom sama kakor vedno sedela pri večerji in se nato odpravila spat. Mali Dušan ni na očetu opazil ni-kakega razburjenja ali pobitosti. Ko pa se je zjutraj prebudil, ni bilo očeta nikjer, a na mizi je ležal komad papirja z očetovim sporočilom: —Dušane, jaz se bom ponoči obesil. Ključ od stanovanja odnesi na policijo in ji izroči vse. kar bo zahtevala. Stanovanje zakleni, dokler ne pride stara mati. Bodi dober in pošten! Obesil se bom v drvarnici Ljubi te tvoj očka. Uradnik je nesrečnemu Dušanu dodelil policijskega pisarja in sta krenila na stanovanje. Pisar je odklenil drvarnico in res našel vrv, privezano ob tram. obešenca pa ni bilo nikjer. Preiskali so vso hišo in vse kote. toda moža, ki se je namenil prostovoljno v I PREMOGAR LOJZE IN NJEGOV VRANEC. Premogar Lojze v LJubljani ima konja vranca. s katerim pa ne jezdi na poboje po mej danih, temveč vozi z njim le črni premog Tako je pred tedni stal njegov konj pred neko hišo v Florijanski ulici, a Lojze je odnesel vrečo premoga neki stranki. Ko se le premogar vrnil. Je opazil, da straži njegovega vranca stražnik. Lojze se mn je lepo zahvalil za uslugo, kot se to spodobi in hotel žvižgajoč odpeljati. »O. tako se pa ne gremo, prijatelj.* je dejal stražnlK. »Povejte mi no. kdo ste?« »A Jaz? Lojze sem, Lojze, nedolžni Lojzek, čeprav sem črn Ln zamazan!« Stražnik je Lojzeta zapisal v svoj protokol ln ga prijazno odslovil Premogar Je debelo pogledal, ko Je kmalu nato dobi! poziv k sodišču, kjer se je točno oglasIL — Lojze, vaš konjiček je pa sam stal na cesti!« — Res le stal. a dobro bi bilo. da bi ne bil sam: siromak le že tako slab. da bi za bilo treba podpreti. — Kdo bo pa pričal, da le vaš vranec star? — I gospod, videti bi zz biti morali! Starec ]e star. da bi bil moral oostati £e siv. SIcer sem ga pa kupil od gosp. Primč* ka, ki le tu zunaj. Sodnik je poklical Primčka, ki je dejal: — Veste, če bi bil konj še dober, bi ga sam obdržal, tako Pa Se za mesaria ni. saj so ga same žile. Takole za premog voziti Je oa še zmerom dober, od h i Se do hiše potegne" ko premogar nosi strankam premog, na konjiček lepo počiva, kima in dremlje, — Na Lolze. če le tako, pa vaš vranec res ni nevarna Živina, čeprav ste samega pustili. Oproščen ste. — Pa bohloni! Moram hitro na pot. saj me konj spet sam čaka tamle za sodnljo! POŽAR. — Ki oa gari? — I na Polanah, en poba je zažzav. Tako sta se pomenkovala dva šetalca ood kostanjem na Vodnikovem trgu. ko sta se ga nasrkala v neki kleti in se pozno ponoči 6. marca zračila. Res )e mladi Viktor, pekovski vajenec, tisti dan nosil pridno v drvarnico drva. Vendar ga le prehitela noč in moral je v drvarnico z lučjo, fant Je znosil drva. jih lepo zložil ln šel nosit hlebce; svetiljko je pa pozabil v drvarnici. Tedai le nastal v drvarnici ogenj, naenkrat je bila v plamenih. Tik drvarnice Je bila hiša, na na njenem odprtem podstrešju seno. Vnelo se je tudi seno in nastal Je požar. Prihitela Je požarna bramba. ki je preprečila večjo nesrečo. Pogorelo Je samo seno in del strehe. Viktor ie plašen prišel pred sodnika in se zagovarjal, da Je bilo vse samo nesrečen slučaj. Obsojen Je bil na 12 ur zapora. OBA STA BILA NEDOLŽNA. Šofer Maks se Je peljal s svojim avtomobilom dn*s 14. februarja letos polagoma po Miklošičevi cesti proti Marijinemu trgu. Prav tedaj je Pa ponosno Jezdila svoj lepi novi bicikeli mlada delavka Marička iz Šiške. Peljala se Je Iz Kolodvorske ulice po Dalmatinovi ulici uroti Miklošičevi cesti. Tedaj sta se Maks in Marička združila v neprostovoljnem objemu: trčila sta in bicikeli le dobil »osmico«. Oba sta pravilno vozila, tudi hiteia nista preveč, a nesreča se je vendar pripetila. Oba sta stala pred sodnikom hi se zagovarjala. Maks: »VI sami ste krivi: takole zaljubljene ptičke frfotajo kar tja v en dan in na vse oko'i sebe pozabijo.« Marička: »VI ste krivi! Ze prejšnji večer ste krokall ln v svoji zaspanosti niti opazili niste mojega kolesa.« Maks: »Ne boš! Zvečer ob devetih sem že spal. ko si ti Imela še svoj randek.« Marička: »Maram za dedce! Ti si kriv. pa Je!« Msks: * Maram za babe! TI si kriva, pa mir besedi!« Sodnik: »Zakaj se pa prepirata ln zvra-čata krivdo drug na drugega. Kriv je vsega nesrečen stučal: a vidva sta nedolžna, kar domov pojdita!« Maks: »Saj sem vedel, da nisem kriv.« Matička: »Kako dobro sem vedela, da sem nedolžna,_________ Prosveta Repertoar Narodnega gledališča Drama: Nedelja, 17. aprila: Ob 20.: Hamlet. Izven. Ponedelek. 18. aprila: Ob 15.: Lumpacij Vagabund. Izven. Opera : Nedelja, 17. aprila: Ob pol 20.: Aida. Izven. Ponedeljek, 18. aprila: Ob pol 20.: Orlov. Izv. Oskar Nedbal kot dirigent v „Prodani nevesti" V torek smo uživali večno krasno Smetanovo »Prodano nevesto^, pač tudi med Slovenci najpopularnejšo opero, kot premiere Od Ta lic h ove dobe nismo Čuli Prodane neveste na našem odru v toliki dovršenosti kakor predsinoenjim. Nedbal je dokazal znova, koliko sugestivno silo ima dirigent močnega temperamenta in prefinjeneg-a muzikalnoga čuta na vse izvajajoče glasbenike, pevce in plesalce. Nedbal je eleganten dirigent, ki brez pretiranih gert izvablja iz celokupnega aneambla Čim največ* lepote in energije. Zato je bil njegov umetniški uspeh velik in solisti, zbor in orkester niso bili po prevratu se nikoli na toliki višini. Publika je pozdravila velesimpaticnega gosta, dirigenta, skladatelja in gledališkega upravnika z iskrenim navdušenjem pred vsakim dejanjem in po vsakem dejanju, ga vedno znova klicala na oder in mu poklonila »Jat venec s trobojnicami. Njega in njemu enakih gostov dirigentov si Selimo še večkrat: prinesejo nam popolne užitke in našim dirigentom koristne vzglede. Kot gost je po predolgi dobi nastopil naš ogledni pevec rojak Jos. K r i ž a j. Pel je veliko tn težko partijo, s katero Je na gostovanju v Bratislavi žel priznanje, da je slovenski HeŠc. Križaj se je tekom dobe, ki jo je preži val v Zagrebu, resnično razvil v mojstra pevca in igralca; razpolaga z masivnim, zdravim, zmagovitim glasom, poleg tega pa s pristno, neprisiljeno, vedno ljubeznivo hu-mornostjo ter izvrstnim karakteriziranjem. Kecala podaja vseskozi naravno, šegavo prebrisano in ne zaide nikdar v karikiranje. Zlasti v 2. dejanju je bil izvrsten. Publika je ljubeča gosta opetovano odlikovala oa sceni ter mu prirejala po vsakem aktu ovacije. Prejel je tudi venec, želimo ga slišati Se v drugih partijah, zlasti v operah, ki so manj obrabljene. Kakor vselej v tej partiji, je bila tudi to pot ga. Z a 1 u d o v a kot Marinka nad v«e j odlična. Zdi se, kakor bi ji bila Marinka prav j posebno mila. zakaj v spevu in ist! je resnično idealna. Glasovno take Marinke Še nismo imeli. Prav dober je bil tudi g. K o v a S kot VaSek in vse je dal za Janka" g. K n i t t 1, ki je tudi kot režiser opero prav okusno prenovil, zlasti spočetka. Orkester, pomnožen z nekaterimi »dobrovoljci*, je bil ves večer blesteč, poln. 7vonk. a predigro je odigral naravnost vzorno ter žel viharen aplavz. Balet je nastopil prav čedno, toda ritmično 5e vedno ni ustaljen in mu ce«to nedostaje enotnosti v gestah in koraki^. Zdi se skoro, da se premalo vežba. Gdč. Tuljakova z g. Golovinom se je v 2. in 3. d^anju trudila za uspeh, ki pa Se ni zadovoljiv. V celoti je bila predstava izredno zanimiva ter je publika, ki je gledaliSe napolnila skoraj povsem, odhajala prav ?.ad> voljna. Fr. O. Velikonočne oredstave v Ifublianskem gledališču. Na velikonočno ne del i o sta dve predstavi ln sicer se poje v operi ob pol osmih zvečer Verdijeva veli' dolfshuglu 5 : 1, Moravski Slaviji 4 ; 1, Bra> tislavi 1 : 1. V Herthi igTata avstrijska in* ternacijonalca Ostricek (golman) in Diet* rich (desni bek), madžaski internacijonalee Pruha (centerhalf) in reprezentančni dunajski gralci NrVitschel (levi bek), Schlosser (le* vi half). Listopad»Kettner (desno krilo). Razume se. da Ilirija pr>ti temu moštvu ne bo imela lahkega stališča, ker se doslej še ni pokazala v pravi formi. Z moštvom, ki ga ima letos na razpolago, pa bo vseeno sposobna postaviti tudi za renomirane dunajske profesijonale nevarnega nasprotnika. Z izjemo Zupančiča bo vporahiU na praznike vse svoje najboljše moči, med njim: Pleša, Martinaka, Zemljaka, Ćirovića itd. Tekmi se vršita obakrat, v nedeljo in ponedeljek, na igrišču Ilirije ob 15.30. Kot predigra je ob 14. v nedeljo prvenstvene tekma Jadran : Slovan, v ponedeljek pa Ja» dran : Ilirija, V lsoko*afpsk& tekma. Id se vrši na velikonočni ponedeljek s Kredarice, obeta biti naravnost scnzacijonalna prireditev. Najboljši naši favoriti, kot brata Janša. Kajzelj. Zinaja. dr. Kmet in Zdenko Svi* gel j startajo, skupno pa 24 tekmovalcev. Med tekmovalci so tudi naši poznani alpinisti kot dr. Tominšek ml., Cernivec. Piber* nik. Ker se je tudi vreme popravilo, bodo tako tekmovalci hot gledalci prišli v polni meri na svoj račun. Za udeležence bo brž« čas dovoljena polovična vožnja; gledalci se lahko odpeljejo iz Ljubljane tudi še v ne* deljo zvečer, prenoče v Mojstrani in gred o v ponedeljek zjutraj v Krmo. Iz Zagreba §c pripravlja večja grupa izletnikov, ki pride h tekmi. — Iz sekcije ZNS. (Službeno.) Sodniki za tekme: 17. IV. Ilirija : Hertha. g. K.ra* maršič: Jadran : Slovan g. Bctetto: Mari» bor : Rapid g. Vodišek; Celje : Atletiki g Deržaj; 18. IV. Ilirija : Hertha g Vodi šek, Ilirija : Jadran g. Kramaršič, — Gg. sodnikom nalagamo v dolžnost, da crdklo* nijo stranske sodnike, ki niso neoporečno sposobni vršiti svojo funkcijo. Za prven* stvene tekme v Mariboru in Celju delegi* rajo stranske sodnik** poverjeniki iz vrst provizornih sodnikov, odnosno kandidatov. — Tajnik. — Hazena Ljub!jena — Zagreb. Nedeljsko srečanje naše hazenske reprezentance z zagrebško predstavlja višek domače hazen* ske sezone. Zagreb je imel v tej panogi ženskega sporta dolgo vrsto let dominantno pozicijo v naši državi. Zadnje čase pa zs* znamuje hazena tudi v Ljubljani ogromen napredek in kakor vse kaže, ni več daleč čas, ko bo moral Zagreb prepustiti vodstvo Ljubljani. Nedeljska tekma nam bo poka* zala, v koliko smo se že približali Zagrebu. Z ozlrom na to, da so naše hazenašice te* kom zime pridno trenirale pod strokovnim vodstvom in se nahajajo že sedaj ob prt« četku sezone v dobri formi, ima Ljubljana dobre izglede, da doseže vsaj neodločen re* zultat, ako že ne zmage. — Iz SHP (službeno). Medmestna tekma Ljubljana — Zagreb se definitivno vrši v nedeljo 17. t. m. ob 11.30 na igrišču Atene v Tivoliju. — Vzame se na znanje dopis SK Ilirije, s katerim odiavlja igralke BIou* dek Milči, Legan Zofi, Jezeršek Pavla. Schweiger Mary, Vozclj Marija, Iliaš Ela, Gale Malči, Oman Anica, Traun Vanda. Ferjančič Sonja, Schueiger Erna, — Tajnik. Ladislav Vladyka: 53 Skrivnost ilvaiie Odvedel me Je v pisarno in me pustil tam. De.ial mi je, da sem preveč razburjen, da bi mogel trezno misliti. Zato da naj si odpočijem in počakam, da se vrne. Obed mi je dal prinesti in kolikor sem pozneje izvedel, je pojasnil našim uradnikom, da sem izgubil pri neki špekulaciji na Dunaju ogromno vsoto in da me je to tako potrlo. Popoldne sem si nekoliko opomogel in da se Se bolj pomirim, sem začel delati. Nihče ni prišel k meni. nikogar niso pustili v mojo pisarno, imel sem mir. Hora se popoldne sploh ni ookazal. Ob petih mi je telefoniral, da bi rad nekaj povedal in da naj pridem ob sedmih zvečer domov. Bil sem ves potrt in obupan. Čudno, da niti radoveden nisem bil, kaj mi ima povedati. Doma me je čakalo pismo, samo pismo, kajti Hora je odpotoval na Dunaj. V pismu mi je pustil naslov. Pisal je, da je moral po nujnih opravkih odpotovati, da odvrne večio škodo. Vedel sem. da ima svoi dobiček iz prejšnjih let naložen v inozemstvu. Večino denarja je imel *v dunajskih bankah, kjer je z njim še dokaj dobro špekuliral. Kaj mi je bilo početi? Bil sem apatičen in šel sem srat. Drugo jutro, bil ie četrtek, me je zbudila Horova gospodinja, ki je zdaj moja. Spal sem še dokai mirno. Tolažila me je zavest, da More ni doma in da moji Ženi ne preti nevarnost. To je nekaj posebnega in bojim se, da me ne boste razumeli. Sai sva hodila z ženo često plesat zahaiala sva v družbo in nikoli nisem bil ljubosumen. Takrat sem oa kar norel za svojo ženo. Hrepenel sem po nii in neka sila me je gnala v njeno naročie. Razmišljal sem, kako bi se vedel napram nji zdaj in kako bi znal ceniti vsak hip njene navzočnosti. Tako sera norel za svojo Ženo. ki prav za prav ni bila več moja, kajti moje roke. ki bi io bile tako rade objemale, so ji bile tuje. Odšel sem zgodaj v pisarno, toda tam so mi gorela tla pod nogami. Pobegnil sem domov, toda dom ni bil več moj. vrgli so me iz njega in sam nisem vedel, kako dolgo bom iz-gi«an. Opoldne je prišla k meni policija. Izvedel sem. da jo je poslala k meni moja žena ali doktor Kovafik. To končno in tako važno. Vprašali so me, kje sem kupil psa. ki sem ju dal Polavske- mu. Vprašali so me tudi. zakai sem mu dogi poklonil. Bil sem v zelo mučnem položaju. Na to sva bila s Horo pozabila in bal sem se, da si bova pri zaslišaniu nehote nasprotovala. Zato sem se zmuznil, kakor se je pač dalo. v resnici sem se pa zapletal. Da bi vsaj vedel, kje je Hora kupil ti dogi, pa niti tega nisem vedel. Konec je bil ta. da so me pozvali na komisari-jat kamor bi moral priti takoi popoldne. Bil sem prepričan, da me obdrže v preiskovalnem zaporu. Skrbi sem imel torej Čez glavo in pridružila se je še ena. Ženo bi moral pustiti samo brez zaščite in nadzorstva. Kaj neki počenja zdaj? — sem razmišljal. Samo stena io je ločila od mene m zato ni čuda« da so mi uhajale misli k nJL Nastavil sem uho na steno in zaslišal godbo. Radio. Sklenil sem vprašati ženo, da-li ve. kje je Hora kupil psa. Morda sva govorila o tem v njeni navzočnosti. Vse je bilo mogoče. Služkinja me ni hotela pustiti v sobo. Kljub tem sem odšel za njo, kajti izjavila je, da mora vprašati gospo, da.li me sme pustiti v njeno sobo. Sapo mi je zaprlo, ko sem zagledal svojo ženo v naročju* doktorja Ko-vafika. Kovafik je takoj protestiral. — Nisem se dobro Izrazil, niste je držali v naročju, marveč plesala sta. Drugič se mi je pripetilo, da sem vas presenetil v svoji hiši. kako plešete v moji odsotnosti z moio ženo ob zvokih radia. Bil sem presenečen. Polno glavo skrbi in do skrainosti razburien. a moja žena DleŠe z mladim gospodom, kakor da se ni nič zgodilo. Tako zvani moderni plesi so tako dražeči, da jih je mogoče plesati brez kršitve dostoj tosti samo iavno. Nisem se mogel premagati. Dejal sem samo: Ne zamerite mi. da vas že drugič motim. Tako nekako sem .se izrazil. Točno se ne spominjam. Pozabil sem bil na svojo zamenjavo in zato sem izgovoril te besede ironično. 7et;a je pa reagirala na moje bese J 2 ij me vprašala, zakaj pravim: že drugič* Nisem ji mogel vsega povedati. Vprašal sem jo. kako se piše dotični gospod, ki mi je prodal osa. Začudeno me je gledala in tudi doktor Kovarik si ni mislil o meni nič dobrega. Zagrešil sem še drugo napako. Boječ se, da ostane moja žena brez zaščite, ako me obdrže v preiskovalnem zaporu, sem io prosil, naj odpotuie v kopališče. Odklonila je mojo prošnjo in sicer zelo energično. Opazoval sem svoio ženo in gospoda doktorja, pa sem zaslutil novo ne- varnost Bil sem že tako plašen, da sem videl nevarnost povsod. Sumničil sem celo doktorja Kovafika. da mi zapeljuje ženo. Ves zmešan od ljubosumnosti sem ga prosil, naj stopi z menoi v sosedno sebo. Hotel sem ga na kak način odstraniti, mislil sem. da Dovde to lahko. Naposled je vendar uslišal moio opetovano prošnjo in odšel z menoi v sosedno sobo. kjer sem mu ponudil denar za potovanje v inozemstvo. Morda sem mu rekel, da je denar za studiisko potovanje. Točno se ne spominiam, kajti po glavi so mi roiile strašne misli. Gospod doktor je mojo ponudbo odklonil. Izmotal sem se nekako iz lastne hiše in ko sem se malo oiunačil, sem brzojavil Hori na Dunaj, nai se takoj vrne. Na policijskem ravnateljstvu me niso obdržali. Izpustili so me. Menda sami niso prav vedeli, kaj nai z menoj počno. Pozvali so me. nai se drugo jutro zopet zglasim. Toda tudi drugo jutro zaslišanje ni doseglo svojega cilja. Cim so me izpustili, sem hitel domov, kjer me je moral Hora oo povratku z Dunaia že Čakati. Res se je vrnil in prišel takoj k meni. Začel me je zmerjati, ker mu nisem mogel navesti tehtnega razloga, zakaj sem ga brzojavno klical z Dunaia. 60 Dnevne vesti. K Ljubljani, dne 14. aprila 1927. Zaniboni je hotel reSiti Itnliip fašizma Začetek procesa proti Zaniboni j u in njegovim pomočnikom.— Zaniboni priznava, da je hotel ustreliti Mussolinija. — Njegov namen je bil dvigniti kraljevo moč. — Petdesetletnica vseuč. prof. dr. Rajka Nahtigal. Ugledni naš jezikoslovec dr. Natuigal slavi danes 504etnico svojega rojstva. Doma je tz Novega mosta, študiral je v Ljubljani, univerzo pa ie absolviral na Dunaju kot učenec slavnega slavista Jagi-ča. Potoval je po Rusiji In Nemčiji. Njegovo znanstveno delovanje je pričelo takoj po absorvirani univerzi. Deloval je kot docent in lektor na Dunaju, profesuro pa je dosegel leta 1913 na praski univerzi, kjer je ostal do ustanovitve ljubljanske univerze. Tu mirno tm globoko resno nadaljuje svoje plodovito delo, uvaževan v vseh znanstvenih krogih in pri dijakih priljubljen kakor oče. Pridružujemo se krogu čestiIcev in ženino slovi temu učenjaku Se mnogo plodnih :et. _ 2 ljubljanske univerze. Tajnik filozofske fakultete g. Vtktor Z a 1 a r je po-nfaknjen iz H. kategorije 4. skupine v L kategorijo 7. skupine. — Maturant realke Wolf Luckman z Jesenic ie imenovan za kartografa v geografskem institutu. — Iz finančnega ministrstva. Izdelana je uredba glede reorganizacije finančnega ministrstva. Izvede se reorganizacija celokupne finančne uprave m službe v državi. _ Sprejemi pri finančnem ministru. Pi- Bančni mmister ie sedaj odredil, da sprejema stranke Ie vsak torek od 8- do 12. In vlcer samo one osebe, ki po mnenju kabinetnega šefa ne morejo zadeve rešiti s pomočnikom ministra ali z direktorji. — Revizija uradniškega zakona. Finančni odbor Narodne skupščine prične v kratkem razpravo o reviziji uradniškega zakona Uprava Saveza državnih uradnikov de-egira k tej razpravi dva svoja zaupnika in strokovnjaka, ki bosta zastopala v odboru n:erei>e dižavnih uradnikov. — Iz prosvetne službe. Našo včerajšnjo vest o izpremembah v šolski službi v toliko popravljamo odnosno izpopolnjujemo, da s:a vpokojena učiteljica v Ljubljani Matilda Blagajne-Gorišek in učitelj v Dravljah Av->xst Šabec. V višjo skupino so pomaknjeni učitelj moške osnov, šole v Kranju Vincenc Roblek, učiteljica v Pišecah Ljudmila tiof-bek-Kokot, učiteljica v Trebelnem Olga Zajec, učitelj, v Celju Stanko Gradišnik, učiteljica v Gederovcih Angela Rusanov-Kallat, učiteljica v Vitanju Elizabeta Roš-ker-Muhar, učiteljica pri Sv. Pavlu pri Preboldu Marija Teušič in učiteliica v Dolgi vasi Julija Saunfuchs. Za stalnega šolskega upravitelja v Spitaliču pri Motniku je ime-revan začasni šolski upravitelj Ljudevit Kabaj, za stalno učiteljico istotatn pa začasna učiteljica Olga Kabaj-PetriČ. —1" Iz državne službe. Iz Varaždina je premeščen k okrožnemu uradu v Mariboru geometer Kari Goldoni. — Iz državnega statuta. Iz našega državljanstva so prestopili Josip Kolman, pristojen v Sromije, Albina Resar pristojna v Prevalje. Adalbert Cfpl pristojen v Celje, han Klemenisaš pristojen v Slatino-okolico. Alojzij šlajmer pristojen v Livold in Ivana Smoie, pristojna v Sevrrici na Savi. — Poljaki posetijo Jugoslavijo. Poljsko ministrstvo trgovine sporoča, da pride začetkom maja v Jugoslavijo večja skupina Poljakov, foiteresirajo se za plasiranje produktov poljske industrije na jugoslovenske in orijeutske trge in žele pospešiti tudi jugoslovanski eksport na Poljsko. Ta obisk Poljakov že v naprej toplo pozdravljamo in smo prepričani, da bo rodil obilo koristnih plodov za obe strani, posebno še, ker odhaja tudi jugoslovenska skupina koncem tega meseca v istih ciljih na Poljsko. Poset Poljakov je napovedan tudi za Ljubljano, Bled in druga letovišča. — Vodstvo ljubljanske kolodvorske pošte. Iz kroga poštnih uslužbencev ljubljanske kolodvorske poŠte smo prejeli: Dne 11. t, m. je prevzel vodstvo tukajšnjega poštnega urada novi upravnik g. Ivan Cof. Upamo, da bo naš novi šef povsem mož na svojem mestu kakor je tudi v splošno za-•Jovoljnost vodil posle poštnega urada v Kranju. — Izplačilo avtonomnih doklad. — Finančna delegacija objavlja uradno: Ker so se davčni zaostanki izdatno zma-nišali in so v mnogih okrajih že popolnoma zginili, je bivši delegat dr. šavnik odredil, da se avtonomne doklade odslej zopet izplačujejo v polnem znesku predpisa, ne glede na stanje vplačil. — Organizacijsko gibanje poštnih uslužbencev. Dne 10. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor Sekcije poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov v Ljubljani ob 13. v salonu Mrkličevega hotela pod vodstvom Jožka Campa. Dnevni red le obsegal: Poročilo pripravljalnega odbora, čitanje in sprejem pravil, določilo članarine za l. 1927, c« kar se je vršila volitev odbora tn nadzorne komisije. Za predsednika je bil izvoljen Jožko Campa, za tajnika Jožko Ferlu-ga, za blagajnika pa Prane ZnidariČ. Kljub slabemu vremenu je zborovanje lepo uspelo. — Polovična vožnja za posetnike in razstavljalce ljubljanskega velesejtna, ki se bo vršil od 2. do H. julija, je dovoljena. Cgodnost velja za vse vlake, izvzet Je samo simplon orient express. Posetnikom ni treba dajati, kakor doslej, žigosati vele-sejmskih legitimacij na domači postaji. To Je velika olajšava, za katero se le doslej uprava veleselma zaman borila. Posetnik sedaj lahko kupi legitimacijo šele v Ljubljani in se lahko brez Žiga domače postaje vozi v svoj kraj. Samo mora biti legitimacija potrjena od ve lese j ma, da Je dotičnik velesejem v resnici obiskal. Vozni listek, ki ga kupi posetnik pri odhodu v Ljubljano, mu v zvezi s tako potrjeno velesejmsko legitimacijo daje pravico do brezplačnega povratka. Za prevoz razstavnega blaga se plača v LJubljano cela pristojbina in se blago odpremi potem brezplačno nazaj. Iste ugodnosti šo dovoljene za vse parobrode rečne plovbe, Beogtad. — Nalezljive bolezni v mariborski oblasti. Od 22. do 31. marca, je bilo v mariborski oblasti 409 slučajev gripe, 6 tifuznih bolezni, 02 skrlarinke, 8 davice, 34 dušljivega kašlja, 8 še-na 'm 1 slučaj stekline. Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. 11. aprila je bilo v mariborski oblasti 6 slučajev stekline, 1 vran*Čnega prisada. 1 smrkavosti in 20 svinjske kuge. — Dražba lova. Lovska pravica krajevne občine Jablanac se bo oddala 9. maja na javni dražbi v zakup, ki traja do 31. marca 1930. Dražba se bo vršila pri sre-skem poglavarstvu v Mariboru, levi breg. — Poziv upnikom. Gospodarsko društvo v Borovnici r. z. z o. z. ie prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, naj se v 3 mesecih zglase pri likvidatorjih. — Stanje gripe v naši državi. Oddelek za socijalno medicino v centralnem hrgfjen-skem zavodu v Beogradu je objavil daljšo statistike o gibanju in stanju gripe ali španske v naši državi. Dne 23. marca t. i. je bilo 10.830 slučajev gripe, v času od 23. do 31 apri'a t. L ie bilo prijavljenih 3407 novih slučajev, ozdravelo ie 9194 oseb, nmrlo jih je 131. tako da je koncem meseca ostalo še 4912 bolnikov. Zanimiva je pregledna statistika o gibanju gripe v času od L februara do 31. marca t. 1. Največ obolenj je bilo v tednu od 8. februarja do 14. februarja, takrat je gripa dosegla vrhunec. Obolelo je namreč 43.368 oseb. v tednu od 22 do 28. februarja iih ie bolehalo 42.168. Druge tedne se je gibalo Število med 10.000 do 21 000 Po zdravstvenih poročilih gripa polagoma ponehava in je v nekaterih obla-steh že polagoma izginila Največ obolenj je še prijavljenih iz mariborske oblasti (206). Iz ze'ske oblasti 6949 (m tuzlanske oblasti 6732). — Slov. planinsko društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da izdaja v svoji pisarni, Selenubrgova ulica 7-11-» potrdila ca trikratno polovično vožnjo po državnih železnicah Člani, ki bi želeli »ako potrdilo, naj se zglasijo v društveni pisarni. Predpogoj ;e, da w te dve leti včlanjeni. — Smrtna kosa. Ugledno ljubljansko rodbino Pivk je zadel hud udarec Danes ji je ugrabila smrt l61etno hčerko Marto. Pokojna le hila med sošolkami priljubljena. Pogreb bo v petek ob treh popoldne iz državne bolnice. Blag ji spomini Žalujočim naše iskreno sožalie — Obsodba pastorka, ki je ubil mačeho, le dni se je pred zagrebškim sodiščem vršila razprava proti 201etnemu Mihajlu Franculju iz M rz I jaka, ki je januarja ubil svojo mačeho. Maščeval se je, ker je od malega z njim grdo ravnala. Ko se je hotel poročiti, mu je odbila nevesto in hotela vsiliti svojo hčer Iz prvega zakona. Vecm spori so vodili do spopada, med katerim je Mihajlo mačeho pobil do smrti. Včeraj popoldne je bil obsojen na »edem let težke ječe. — Deček, ki ie padel z II. nadstroja in ostal živ. V Zagrebu se je 71etni Zlatko [Stok povzpel na okno. Izgubil ravnotežje in se prekucnil z II. nadstropja na dvorišče. Na vso srečo je naiprei priletel na debeo vrv, ki le nategnjena preko dvorišča za sušenje perila. V lahkem odmetu je nato dečko prietel na zemljo in dobil le neznatne ogrebotine. Iz Ljubljane —lj Spremembe na mestnem magistratu. Gerentski sosvet je imel pod predsedstvom vladnega komisarja g. Mencingerja v torek 12 in včeraj 13. t. m. daljše seje, na katerih ie razpravljal o raznih mestnih zadevah. Kakor čujemo, se izvrše v doslednem času važne personalne spremembe na magistratu, zlasti v mestnem knjigovodstvu, kjer odideta dva vodilna uradnika v pokoj. —rj Mestna ubožnica. Mestna ubožnica v Japljevi ulici je dobila sedaj moderno parno peč za peko kruha. Dnevno speko namreč nad 300 porcii dobrega belega kruha za mestne onemogle. Sedaj Je v ubožnici 300 mestnih ubogih. Dočim vladajo v tej mestni ub ižnioi prav dobre razmere in ni nfkakih pritožb, se množe pritožbe nad ubožnico na Vidovdanski cesti. Tu postopajo voditeljice ubožnice z onemoglimi ženami zelo brutalno. Potrebna bi bila pač od merodajne strani, ki vodi socijalno skrb, kontrola nad to ubožnico. —lj Bogosluženie v pravoslavno! kapeli u dane praznika Kristovgo Voskrsenija. U subotu 16. o. mj., Lazareva subota u 3 sata popodne osvečenje vrbice. Na veliki četvrtak 21. o. m. u 18.30 veliko Bdenije. Na veliki petak 22. o. mj. u 16.30 sati polaganje Plaštamce. Na veliku subotu u 7 sati ujutro ;u trenje, a posle toga pričest Na Voskr-senije. u nedelju 24. o. mj. u 4.30 ujutro voskresna litija. Istog dana u 930 sati Liturgija. Na veliki ponedljak 25. o. mj. liturgija u 10. sati prepodne. —Ij »Dalmacija, zemlja solnca.< To je naslov filma, ki ga bo, kakor smo že omenili, za Veliko noč predvajala Zveza kulturnih društev v Ljubljani Film nam kaže v petih delih našo divno rivijero od Sušaka pa do črnogorskega Bara, našega najdalje na jugu ležečega pristanišča. Fotografski posnetki so prvovrstni in delajo vso Čast domačemu poi-jolju, ki je ta velevažni film ustvarilo, del bo sedaj po vsem svetu in pričal o krasotah naje morske obali. Zanimal pa bo gotovo tudi pri nas doma vse; zanimal bo one, ki so že bili v Dalmaciji, se bolj pa vse, ki ie niso bili. pa bi jo radi vsaj na ta način spoznali in uživali. Film se bo predvajal Štirikrat, v nedeljo in ponedeljek, obakrat ob 9.30 In 11. dopoldne. —h »Ljubljanski Sokole naznanja, da priredi svoio vsakoletno javno telovadbo v nedeljo dne 22. mam tka na letnem telovadi šču pod Tivolijem; začetkom junija pa priredi na vrtu Narodnega doma v korist spomenika kralju Petru - Osvoboditelju veliko ljudsko veselico spojeno s telovadno akademijo. — Odbor. 365-n —Ij Predprodaja vstopnic za tekmo fiertfca (Dunaj) : Ilirija 17. m 18. L m. se vrši od danes naprej v trgovinah J. Goreč Dunajska c Drago Schwab. Dvorski trg in v trafiki Sever, Selenburgova uL m sicer za sedeže In za navadno stojiSče. Dijaške in članske karte se bodo izdajale samo pri dnevnih blagajnah na igrišču. — SK Ilirija. 366-n —tj Tatvina In poneverba. Delavki v tobačni tovarni Ivani Remžgar je bila včeraj med delom ukradena usnjata denarnica, v kateri je bilo 220 Din gotovine. — Neki čevljarski pomočnik je pred dnevi prišel k posestnikov! hčeri Frančiški Kogovšek v Zgornji Šiški ter jo naprosil, naj mu posodi ročni dvokolesni voziček, da odpelje svoj kovček iz Dravelj v Ljubljano, pomočnik je z vozičkom, cenjenim na 750 Din izginil in ga do danes ni vrnil. —lj Nepreviden kolesar. Vpokojenf orožnik Josip K. je včeraj dopoldne vozil po Stritarjevi ulici. Cez ulico ie tekla učenka IV. razreda Mira Pepelnik. Ker se kolesar ni mogel hitro ogniti, je deklico podrl na tla; pri padcu je dobila lahko poškodbo na desni strani glave. —I j Policijski drobiž. Za veliki teden so pričakovali v dogodkih policijske kronike splošen mir, to pa se ni zgodilo Včeraj, na veliko sredo, ko Je že tri dni vladalo pravcato premirje, je zopet oživelo v zločinskem m veseljaškem svetu. Policija je prijela kar Štiri tatove, ki imajo mnogo grehov na vesti, dalje je bila aretirana neka oseba radi nevarne grožnje, prijetih pa je bilo tudi več dalmatinskih krošnjarjev, ki nimajo v redu svojih dokumentov. Prijavljene so tri tat-vme denarja, blaga in drugih predmetov, dalje poneverba vozička, vrednega 750 Din. Neki Valentin se je Izdajal za sodn. uradnika ter ie v neki družinski razprtiji nastopal kot uradni posredovalec, Prijavljena je dalje poškodba tuje lastnine, telesna poškodba in slučaj popadljivega psa. Vozniki so seveda tudi časno zastopani. —lj Ribiške priprave* orožje in streljivo, lovske potrebščine ter vsa popravila pri pu-;karju F K. Kaiser. Ljubljana. 13 L Otroške oblekce: Kristoflč . Bučar. * Ugoden nakup nogavic, vezenine in žepnih roocev je pri O. Dobeic Pred Sko fijo ŠL 15. 109 t? Maribora —m Preiskava v zad-vl bombnega atentata na Pesnici se naddliuje. Vesti o aretacijah v Mariboru in na Pesnici so pretirane. Res je bilo Izvršenih več aretacij, toda večino aretirancev so po zaslišanju zopet izpustili. Tako tudi ne odgovarja resnici, da sta bila aretirana odvetnik dr. Irgolič in zasebni uradnik Joško Kavčič. Prvega policija sploh ni zasledovala, slednji pa je bil po zaslišanju takoj zopet izpuščen in proti njemu sploh tri uvedeno kazensko postopanje, ker z omenjenim, doslej še docela nepojasnjenim napadom, ni v nobeni zvezi. Vso afero so skuhali klerikalci, ki vidijo v tem zelo sumljivem »atentatu« zopet ugodno priliko za gonjo proti nacijonalistom. ki obsojajo klerikalno paktiranje z Nemci in protinarodno politiko. —m Kvalifikacijski turnir Šahovskega kluba. Mariborski šahovski klub se 0xav uspešno razvija in je zbral v svoji sredi nekaj prav dobrih igralcev. Te dni se ie vrši« kvalifikacijski turnir, ki se ga ie udeležilo 12 najboljših igralcev. Rezultati so prav zadovoljivi. Trije najboljši so dobili Častna darila. —m Brezsrčna mati Minuli torek zjutraj je porodila služkinja Ana Dobrina, uslužbe-na pri izvoščku Doberletu v Cvetlični ulici, nezakonsko dete moškega spola. Brezsrčna mali je otroka, ki je po ugotovitvi zdravnika prišel živ na svet, takoj zverinsko zadavila in nato izjavila, da je bil otrok mrtvorojen. Trupelce so prepeljali v prošek turo, mater pa oddali v bolnico, od koder bo morala v zapore okrožnega sodišča. Zločin matere nad lastnim otrokom se ne da opravičiti z nobenimi argumenti. V današnji dobi smo že tako daleč napredovali, da imamo institucije, ki se brigajo tudi za revne brezzakonske otroke in torej beda ne sme in ne more biti opravičilo tako beštija mega zločina. — Ali bo ali ne bo? Tako so včeraj ugibali Mariborčani, ko so opazovali visoko komisijo, ki je hodila okrog glavnega kolodvora in pregledovala prostore, kjer naj bi se zgradilo novo poslopje za kolodvorsko fn carinsko poŠto ter za moderno podzemsko stranitče. Oboje ie namreč zelo potrebno in oboje nam že leta In leta obljubljajo občinski In državni očetje. Doslej je ostalo še vedno le pri obljubah. No, sedaj smo dobili tudi že komisijo in če bo Šlo po sreči, upamo, da bomo še po par komisijah končno menda le res začeli kaj graditi. Napačno bi res ne bilo... —m Zopet dober plen mariborske policije. Mariborska policija ie včeraj prijela nekega Josipa Rybarja, rodom h Češkoslovaške. Možakar Ima zelo bujno preteklost. Svojca« je ogottufal transportno društvo »Merkur« za 100.000 Kč. Z denarjem je pobegnil v Crno goro, kjer ie veselo zapravljal. Pozneje se je vrnil na Češkoslovaško, spotoma pa je še na Dunaju opeharfl par naših državljanov za skupno vsoto 175.000 Din. Ker so mu postala tla na Češkoslovaškem, kjer je svoje goljufije nadaljeval, prevroča. Je zopet prišel v Jugoslavijo. Tu pa ni Ime srečel, ker so ga že tako) v Mariboru iztaknili in vtaknili v zapor. Ko mu bedo pri nas odmerili zasluženo plačilo, bo romal še nazaj v svojo domovino, da tudi tam poravna račune. —m Prva toča. Včeraj je padala nad Mariborom ki okolico prva toča. Opoldne se je nebo nenadoma stemnilo In vsula se Je precej gosta m debela toča, ki pa ni padala dolgo, marveč se je vlila pravcata poletna ploha. April si pač tudi od vremenskih prerokov ne da diktirati. V torek zjutraj se je pričel v Rimu pred izjemnim sodiščem velik politični proces pjoti Zaniboniju, ki je hotel dne 4. novembra 19.25 ustreliti italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. Ustreliti ga je hotel s puško z balkona neke hiše V hipu, ko je Mussolini z balkona palače Chigi nagovoril fašistov-ske množice. Poleg Zanibonija je obtoženih še več drugih oseb, med n.imi general Capello. ki so hotele atentatorju pomagati. Večina obtožencev priznava nameravani atentat, general Capello pa soudeležbo odločno zanika. Proces vzbuja v Italiji, pa tudi v celi Evropi veliko senzacijo. Ulice, po katerih so v torek zjutraj vodili obtožence pred sodišče, so morali zastražiti s policijskimi in vojaškimi kordoni. Za razpravo so nalašč določili manjšo dvorano, da bi preprečili naval radovednega občinstva. Dvorana je št'rioglata, spredaj stoji okrogla miza za sodnike, ob desni strani zatožna klop, na levi miza za novinarje, v sredini pa mize za zagovornike. Ostali del dvorane Je namenjen občinstvu, ki pa mora gledati obtožence skozi kordon voiakov z nasajenimi bajoneti. Zaniboni sedi pred drugimi obtoženci v prvi vrsti. V dopoldanskih urah je bila prečitana skupna obtožnica, popoldne so pa zaslišali generala Capello. ki mu obtožnica očita, da je Zanibonija podpiral in da je eksponent Forigginijevih svobodnih zidarjev. Največjo senzacijo je vzbudilo zaslišanje glavnega obtoženca Zanibonija, ki je mirno stal med dvema karabiner-jema. Predsednik mu je ponudil stol, ki ga je pa obtoženec odklonil. Že prve besede njegovega odgovora so občinstvo presenetile. —Izjavljam, — le dejal Zaniboni, — da sem imel resen namen odstraniti vodjo fašistov Mussolinija. Ako bi prispe-la^policija usodnega dne samo nekaj minut pozneje, sem prepričan, da bi bil svoj načrt uresničil in da bi cilja ne zgrešil. Edini moj namen je bil vrniti vodstvo države zopet v roke nlenega zakonitega gospodarja. Upal sem, da bo po atentatu uvedena vojaška diktatura, po kateri bi prevzel vodstvo države kralj, ki je edini vrhovni državni funkcijonar in proti kateremu nisem nikoli nastopal. aauauaaaaaawaaaaammaaaawi i —■ 17 Celja —c Redni strankin zbor SDS za mesto Celje se bo vršil danes zvečer v mali dvorani Celjskega doma. Poročal bo na istem tudi nar. poslanec dr. Pivko. Somišljeniki, udeležite se zbora poinoštevilno! —c Slavnostna zaprisega vojakov-novln-cev se ie vršila v torek dopoldne na Gla-ziji. Sodelovala je vojaška godba. Slav-nosti Je prisostvovalo tudi mnogo občinstva. —c Bančni zavodi v soboto pred Veliko nočjo ne bodo poslovan. —c Delo * brlvnlcah. Na velikonočno nedelio bodo brivnice zaprte, v pondeljek pa bodo od pol 8. do 11. ure dopoldne odprte. —c Smrtna kosa. V sredo 13. t m. zjutraj ie v Vojniku pri Celju umrl v visoki starosti 79 let g Ferdo Skoflek. bivši mnogoletni občinski tajnik občin Skofjavas, Šmartno, Novacerkev m Višnjavas. Pokojnik je bil mož starega kova odločen naroden in napreden delavec. Pokojnik je oče gospe dr Hede Laznikove v Celju. Svojo rodbino le vzgojil v odločno narodnem In nap«-edrten\ duhu. Pogreb pokojnika se bo vršil v petek 15 L m ob 3 uri popoldne na pokopalvŠČe v Novicerkvi. Bodi mu o-hranjen blag spomin, preostalim naše sožalie! Gospodarstvo Stanje posevkov in živine v marcu Poljedelsko ministrstvo je objavilo poročilo o stanju posevkov in živine v marcu. Pšenica je kazala med zelo dobrim in dobrim. Zelo dobro je bilo stanje v ljubljanski, užiški, tuzlanski, podrinjski, t i moški, vranj-ski, kruševački, bi bački, mariborski, travniški, skopljanski, reški, šumadijski in baški oblasti, v ostalih oblastih pa dobro. Stanje ječmena je bilo med izbornim in dobrim. Isto velja z rž. Po oblastih je bilo stanje ječmena in rži približno isto kakor pšenice. Tudi oves, fižol, grah in sočivje kaže dobro. Zelo dobro kaže letos krompir, korenje in repa. Izborno je stanje travnikov, detelje in lucer-ne. Ponekod se je pojavila na jablanah krvava uš, ki pa ni povzročila večje Škode. Vreme je bilo zelo spremenljivo. Skoraj v vs*h pokrajinah je deževalo. Večji nalivi so bili v mariborski, dubrovniški, travniški, mostarski in zetski oblasti. Snežilo je v mostarski in travniški oblasti. Točo so imeli v mostarski oblasti. V nekaterih krajih je padla slana. V splošnem elementarne nezgode niso povzročile mnogo Škode. Krme nikjer ne primanjkuje. V mnogih krajih so se pojavile Živalske kužne bolezni. Največ so trpele ovce in goveja Živina od metilja. prašiči od kuge in živina od kolere. Ker se oblasti niso dovoli brigale za pobijanje živnlskib kužnih bolezni, je mnogo živine poginilo. Živalskih epidemij v večjem obsegu ni bilo. —g Vagoni za Izvoz. Doslej Je bila it nekaka nav?da. da ie v vsaki izvozni sezoni primanjkovalo vagonov. Prometni minister le prkrenil energično akelfo. da se ta oedostatek odstrani Direkcija državnih Po tej izjavi, ki je tvorila nekak svečan uvod, je začel Zaniboni popisovati svoje življenje, da utemelji svoje politično prepričanje in dokaže, kako jc zasnoval atentat na Mussolinija. Nikoli nisem bil strahopetnež. Vse, kar sem v življenju počenjal, je bilo delo človeka brez strahu pred posledicami. Lahko bi bil pobegnil iz Italije, kakor so pobegnili mnogi drugi, toda ostal sem pa svojem mestu, kakor v vojni, kjer bi se bil dal raje ubiti, nego da bi se iz strahu pred sovražnikom udal Proti fašistovskemu poglavarju sem dvignil orožje šele takrat, ko sem bil trdno prepričan, da nobena druga pot^ ne vodi k cilju. Moj namen je bil rešiti Italijo fašizma. Ker sem prepričan, da fašizem Italiji ne koristi, sem se odločil za atentat Že Iz tega je razvidno, da atentat ni bil posledica kake zarote, marveč da je izšel iz moje o-sebne inicijative. Potem je govoril Zaniboni o vplivu svetovne vojne na italijansko javno življenje in priznal, da je po voni nekaj časa sodeloval pri socijalističnem pokretu. Obširno je govoril o prizadevanju spraviti delavstvo v fašistovski tabor, kar je skušal doseči tudi D' An-nunzio. Pozneje se je Zaniboni prepričal, da je fašizem naperjen proti delavstvu. Predsednik izjemnega sodišča je general Freri, ki je s Čudovito potrpežljivostjo poslušal obtožencev govor. Zaniboni si je fašistovski režim pošteno privoščil. Samo enkrat ga je predsednik opozoril, naj govori stvarno. Za-nibonijev zagovornik je bivši socijalis-tični poslanec odvetnik Casinelli. V torek je prišlo med njim, predsednikom in državnim pravdnikom do opetova-nega konflikta, ker državni pravdnik ni dovolil, da bi se na razpravi govorilo o tujih osebah in njihovem političnem delovanju. Zaniboni je na dopoldanski razpravi izjavil, da se je posvetoval o atentatu tudi z Riccoti Garibaldijem. Končno je govoril o znesku 300.000 lir, ki ga je baje dobil od češkoslovaškega poslanika dr. VVintra. Češkoslovaški poslanik mu je baje obljubil 5 milijonov lir kot denarno podporo za protifašis-tovski pokret n ii' aa * i1 — in m železnic je naročila vsem oblastnim direkcijam, nai takoj prično s prevozom gradbenega lesa in drv tako. da bo prevoz do 1. septembra končan Pozneje sestavi ge-enralna direkcija statistiko potrebnih vagonov na glavnih izvoznih postajah. Upati Je torej, da se bodo naše prometne razmere v doslednem času zboljšale in da ne bomo več čuli neprestanih upravičenih pritožb od strani Izvoznikov. —K Naš letošnji Izvoz. Trgovinsko ministrstvo le začelo zbirati statistične podatke o izvozu v tekočem letu. Zbrani so že podatki za prve tri mesece. Iz teh podatkov le razvidno, da le letošnji Izvoz večji od lanskega. Treba bo Še odstraniti razne ovire, ki onemogočajo redni promet, oa bo naša trgovinska bilanca zadovoljivt —g Švicarski ekspert za naša trgovinska pogajanja s Švico. Znani publicist in tajnik švicarske legacije v Beogradu dr. Ljubo Radič je pozvan od švicarske vlade v Bern. da prisostvuje trgovinskim pogajanjem med Jugoslavijo In Švico in sicer kot švicarski ekspert. —g Obrestna mera Obrtne banke. Finančni minister Je potrdil sklep Obrtne banke glede obrestne mere. Banka bo računala obrtnikom 10 odstotkov, obrtniškim organizacijam Pa 8 odstotkov obresti. —g Pogozdovanje v Hercegovini. Mi luster za šume in rudnike je odobril večji kredit za pogozdovanje golicav v Hercegovini. Obenem je dal iz državnih drevesnic na razpolago brezplačne sadike. —g Dobave. Direkcija državnih železnic v LJubljani sprejema do 22 aprila t. 1. ponudbe za dobavo stenia za svetiljke. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Dne 21. aprila t. L se bo vršila pri komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 2.270 m* drv. Beogradska srednješolska mladina za svoje letalo V veliki telovadnici II. beograjske gimnazije se je predvčerajšnjim zbralo nad 2000 srednješolskih dijakov k predavanju Miodra-ga Ristiea o letalstvu. Omladina je z ogrom-iiim interesom sledila predavateljevim izvajanjem o pomenu letala, o moderni letalski tehniki in o potrebi razvoja te velike prometne in obrambne pridobitve za našo državo. Dijaki so žareli v navdušenju, ko jrm je predavatelj predocil, da letalo ni samo sport in ponos mladine, marveč da bo postalo orodje in navadno prometno sredstvo novih generacij. Ko je navedel, da je italijansko dija-Stvo podpisalo nepričakovano vsoto 100 milijonov lir liktorskega posojila, ee je porodila ideja, da lahko tudi dijaštvo beograjskih srednjih Šol doprinese dokaz svoje mladostne požrtvovalnosti s tem, da za zgled propagande letalstva v naši državi nabavi svoje letalo. Ako vsak beograjski dijak pridobi po dve osebi, ki vpišeta dve delnici po 250 Din, bo vpisanih 4000 delnic, kar znači 1 milijon Din. S lem bi >Društvo za zračni promet, nabavilo svoje prvo letalo in ga krstilo: »Beogradska srednješolska omladinac. To bi bilo naše prvo civilno letalo, ki bi Še letos 25 julija poletelo iz Beograda v Zagreb. — Upajmo, da se zgledna akcija beogradske omladine uspešno obnese. To in ono Nebotičnik v plamenih V noči oi torka na sredo je izbruhnil v Newyorku velik požar, ki je malone vpepelil ogromni nebotičnik, hotel »Nederland«. Razkošni hotel, ki ima 38 nadstropij, stoji na Peti Aveniji, eni največjih in najprometnejših ulic New-yorka. Požar je nastal v 20. nadstropju in je kmalu objel vso gigantsko poslopje. Požar je bil tako velik, da so obsevali plameni velik del Newyorka. Gasilci so bili napram ognju brez moči, kajti brizgalke radi prenizkega vodnega pritiska niso dosegle višjih nadstropij gorečega nebotičnika. Prebivalci hotela so sicer rešili golo življenje, toda vse njihovo imetje je postalo žrtev plamena. Gasilci so skušali preprečiti širjenje požara na sosednja poslopja Radi močnega vetra se je bilo bati. da bo požar objel bližnje hiše, vendar je gasilcem po večurnem in skrajno napornem gašenju uspelo ogenj pogasiti. Nočni požar je opazovalo več tisoč gledalcev Ogromni centralni park, ki meji na Peto Avenijo, je bil razsvetljen kakor podnevi. Nebotičnik je od 20. nadstropja dalje popolnoma zgorel, o-stalo je samo masivno železno ogrodje, ki je žarelo kakor v kovačnici. Škoda je ogromna. Kako je požar nastal, še nI znano. Kakor poročajo iz Newyorka, so požar spretno izkoristili razni sumljivi e-lementi. Policija je namreč dve tretjini svojih sil koncentrirala na Peti Aveniji, v ostalih delih mesta pa je bilo ta čas izvršenih nebroj vlomov in zločinov. Pa tudi žeparji so izkoristili »konjunkturo«. Na tisoče gledalcev, ki je opazovalo požar, so žeparji olajšali za denarnice, ure in slično. Še o železniški katastrofi v Brnu Včeraj smo kratko poročali o težki nesreči, ki se je pripetila v torek zjutraj na brnskem kolodvoru. Nesreča je ena največjih, kar jih beležijo češkoslovaške železnice. V vlaku je nastala po katastrofi grozna panika. Potniki so skakali skozi okna iz vagonov. Mnoge je močan sunek vrgel skozi okna pod železniški nasip. Izpod razvalin se Je začulo stokanje ranjencev. Na kraj nesreče so prihiteli takoj gasilci in vsi avtomobili brnskih rešilnih postaj. Najprej so potegnili izpod razvalin mrtvega delavca 3mutnyja in več težko ranjenih Število težko ranjenih znaša 15. lahko ranjenih pa 42. Dva težko ranjena sta umrla kmalu po prevozu v bolnico. Sodna komisija je zaslišala strojevodjo in kurjača slavkovskega vlaka, kakor tudi strojevodjo in kurjača vlaka, ki ie vozil v nasprotni smeri. Strojevodja prvega vlaka se je zagovarjal, da je zavora slabo funkcijonirala in da je opazil to šele v zadnjem hipu, ko katastrofe ni bilo mogoče preprečiti. Pravi vzrok katastrofe je iskati v skrajno slabem stanju brnskega kolodvora. Strokovnjaki sodijo, da je prišlo do katastrofe zato, ker so bile tračnice po nočne mdežju mokre, tako da so vagoni dolgega vlaka skočili s tira. Vest o železniški nesreči v Brnu je vzbudila v Bratislavi splošno razburjenje. Širile so se govorice, da je razbit vlak, ki vozi iz Bratislave v Brno. V Brno so se pripeljali mnogi slovaški novinarji. Bratislavski listi so priredili posebne Izdaje. Strahovit ciklon nad Ameriko Cikloni so v Ameriki vsakoletni pojav in povzročajo ogromno škodo. Omeniti je samo strahovit ciklon, ki divjal preteklo leto nad Florido in uničil krasno letovišče Mami. Sličen ciklon ali tornado, kakor mu pravijo v Ameriki, je divjal v torek nad državama Arkansas in Texas. o čemer smo poročali kratko že včeraj. Siloviti zračni vrtinec je v mestu Ročk Springs. kjer biva tudi mnogo naših rojakov, povzročil ogromno škodo. Baje je ostalo samo Šest hiš nepoškodovanih, ves ostali del mesta je v razvalinah. Število mrtvih in pogrešanih še ni znano. Iz bližnjega Fort Clarba so bili takoj odposlani vojaški oddelki na pomoč. Po najnovejših poročilih je bilo v Ročk Springsu povodom grozne elementarne katastrofe ubitih 50 oseb. nad 150 pa ranjenih. V državi Arkansas je bilo popolnoma uničeno mesto Fordsmith, katero je vihar takorekoč izruval z zemljo. Nad 100 hiš je popolnoma porušenih. 32 oseb ie bilo ubitih. V mestu Kerrywill je bilo ubitih okoli 50 oseb. — Ameriški Rdeči križ je takoj uvedel obsežno reševalno in podporno akcijo. Kantonska kraljica Tako bi lahko nazvali vdovo po prvem kitajskem prezidentu go. Sunjatse-novo. Ta fanatična kitajska patrijotka. ki je po svojem nastopu in vedenju povsem ameriška dama. je hči ugledne kitajske rodbine. V zgodnji mladosti je odpotovala s svojima dvema sestrama v Ameriko. Ravnatelj ameriške visoke šole. na kateri ie odlična Kitajka študirala, pripoveduje, da se ni nikoli pozabila namazati in napudrati. Niti zdravnika ni Dustila k sebi. ako ni bila po kitajskem običaju namazana. Njen oče je bil kristijan. Študiral je na Vanderbiltovi univerzi v Nastville. Ga Canglin. poznejša Sunjatsenova soproga, je doktorica Promovirala je v doktorskem talarju. ki si ga je izposodila od nekega svojega sošolca O njeni poroki s prvim kitajskim prezidentom pripovedujejo razne pikantne storije. Leta 1913. se ie odpeljala s ^ar nikom iz San. Francisca v družbi mladega študenta. Sunjatsenovega sina. Med vožnjo se je imenitno zabavala. Pozneje se je seznanila z njegovim očetom in ker je zavzemal Sunjatsen že takrat ugleden položaj, se ie z njim poročila. Novine pred sto leti Poročevalska služba je bila pred sto leti zelo primitivna in zato so bile vesti, ki so jih priobčevali takratni listi kot najnovejše, v resnici že precei stare. O tem priča način, kako se je razširila vest o Beethovnovi smrti. »Vossi-sche Zeitung« je priobčila v številki z dne 29. marca 1827 z Dunaja prispelo vest, da je Beethoven že štiri mesece težko in nevarno bolan. Temu »najnovejšemu« poročilu o Beethovnovem zdravstvenem stanju je omenjeni list dodal, da bolezen ni nevarna in da ji znameniti skladatelj ne bo podlegel, pač pa ogroža njegovo umetniško ust- varjanje. Da to poročilo ni bilo najnovejše, je razvidno iz dejstva, da je bil Beethoven v Času, ko je »Vossische Zeitung« objavila to vest, že tri dni mrtev in da se je vršil njegov pogreb na Dunaju že 29. marca. Pa tudi londonssl listi niso pravočasno priobčili vesti o Beethovnovi smrti. Istega dne. ko se je vršil na Dunaju Beethovnov pogreb, je bilo v neki londonski Fiiharmonični družbi objavljeno poročilo o bolezni znamenitega skladatelja. Družba ie sklenila priskočiti težko bolnemu Beethovnu gmotno in moralno .ia pomoč, a skladatelja so ta Čas že pokopavali. Zdaj, kn ima novinarstvo na razpolago telefon, brzojav In radio, je kaj takega nemogoče. Ti Izumi so omogočili novinam hitro in točno poročanje. • X Težka rudniška nesreča. V rudniku VVoodmor uri Barusleyu v Angliji je nastala te dni težka eksplozija, ti rudarjev je bilo zasutih. Doslej so iz rova Dotejrnili tri mrtve in tn te'ko ranjene rudarje. X Samomorilna epidemija v Berlina. Samomori v Berlinu strahovito naraščajo. Motivi so običaini* nesrečna ljubezen, beda, nerodne špekulacije itd Samo tekom zadniih 14 dni le izvršilo 147 oseb samomor. Včerai si ie končalo življenje 8 oseb. Pozornost vzbujalo zlasti samomori med šolsko mladino. V mesecu marcu si le končalo življenje 7 dijakov X Strašna nesreča na Korelt. Kakor javljalo iz Tobia. se le v bližini mesta Socul na Koreji prevrnil brod z 200 osebami, od katerih se iih ie rešilo sam" 100. Dosle) so potegnili iz vode 45 trupel X Pogrešani polarni raziskovalci Ameriškega polarnega raziskovalca kapitana VVillkinsa pogrešajo že od l aprila. Kapitan VVillkins ie. kakor znano, z letalom poletel v antarktične kraje. Iz zadnie njegove brezžične brzojavke ie razvidno, da je moral z letalom radi defekta v motorjupristati na ledu Daruimo za spomenik K L JU C naj bol j sCs — Izvršite« toč* na. cene zmerne 78/T 3BBBĐĐBBBB «MtS1 ta vod Makulaturni papir ka a Oln 5»-prodara oprava ,Siov. Naroda" **■ Male oglase za velikonočno številko »Slov. Naroda", katera izide v večji in pomnoženi nakladi, sprejema uprava še do sobote 9. dopoldne. Urejuješ Josip Zupančič. — Za .Narodno tiskarno«; Fran Jezeršek- — Za maeratni del lista; Oton Chriaot — Vsj • Ljubljani 4884 54