34 Didakta | april 2013 Šolska praksa Poslovna obleka pedagoških delavcev kot del neverbalne komunikacije Manja Tement IC Piramida in B2 d.o.o. Raziskave v tujini so pokazale, da si tudi z oblačenjem učit elji lahk o vsa j delno vzpostavimo avtoriteto; seveda ob pred- postavki, da smo dovolj kompetentni za pedagoško delo. Uvod K er se tudi učit elji na nek način tržimo, zlasti v zasebnih šolah, kjer se z ank eti- ranjem študentov ugotavlja zadovoljstvo z nekim pedagoškim delavcem, moramo upoštevati, da je komuniciranje dejavnost, ki nas spremlja na vseh področjih našega življenja, t ak o v zasebnem, kak or tudi v poslovnem. Pri komuniciranju pa igra po- membno vlogo tudi zunanji videz, kako se predst a vimo v prvih neka j sekundah srečanja s tujimi osebami. Komunikacija Ljudje k omuniciramo na tri načine: 7 % z besedami, 55 % z go v orico t elesa (mimik o, g estik o …) in 38 % z zv očno podobo našega go v ora (ton našega g lasu). K omuniciramo z obleko, ki smo si jo nadeli za neko pri- ložnost. K dojemanju člo v eka ob srečanju spada tudi uporaba oblačil, sa j z njimi spre- minjamo in dopolnjujemo svoj zunanji videz. Včasih so ljudje rekli: »Obleka ne naredi člo v eka.« Danes pre vladuje mnenje, da ga dobesedno res ne naredi, vendar pa dopolnjuje njego v videz in odraža njego v odnos do sebe, do dr ugih ljudi in pa dela, ki ga opra vlja. Če smo oblečeni zanemarjeno, s t em damo dr ugim hitro razumeti, da nam niso do v olj pomembni. Če smo urejeni in primerno odišavljeni, pa smo tudi sami bolj samozavestni. Ker smo samozavestni, se tudi čisto dr ugače obnašamo, nastopamo na službenem sest anku, na nastopih pred nek o manjšo ali v ečjo ja vnostjo, n pr . pred pot encialnimi kupci, v šoli pred učenci, dijaki in študenti. Vpliv obleke Pri nas sicer še nimamo raziskav o vplivu oblek e učit elja na dojemanje pri izbrani publiki uporabnikov, obstajajo pa ameriške raziska v e pri študentih (članek F ashion in t he classroom, dostopen na http:/www . wvu.edu/~ccpsy c h/Mor risPDFs/F ashion in t he Classroom, 20 1 1), ki se tr udi jo do- kazati, da f or malna obleka žensk vpliva na dojemanje učit eljic pri študentih k ot bolj organiziranih, bolj pripra vljenih, bolj polnih znanja; medt em, k o ima jo študenti mošk e učit elje ra je oblečene bolj »casual« in 35 Didakta | april 2013 Šolska praksa jih po t eh oblačilih tudi dojema jo k ot bolj pri jazne, flek sibilne… Pri nas je v šolah in v podjetjih po mojem mnenju pre v eč priso- t en počitniški stil oblačenja, ki ni delo vne- mu okolju primeren. Na delavnici, ki sem jo izvajala v nekem malem podjetju, sem vprašala dva mlada komercialista, zakaj st a v capri hlačah in japonkah, pa st a mi odgo v orila, da jima je vroče. Mislim, da do- dat en k oment ar ni potreben. Pri nekat erih pre vladuje celo mnenje, da uslužbenci, ki si ne vzamejo do v olj časa za urejen zunanji videz, tudi sv ojim službenim obv eznostim ne posv eča jo do v olj pozor nosti. Kodeks oblačenja Pedagoški delavci nimajo posebnega ko- dek sa oblačenja, pa tudi nadrejeni jim ne priporoča jo, kak o na j hodi jo oblečeni. P osledica t ega je, da se učit eljice in učit elji ra vna jo po modi. Uživa jo v mini krilih, zelo dek oltiranih in opri jetih ma jicah… Di jaki si v erjetno misli jo, da lahk o tudi oni hodi jo t ak o oblečeni, pa še bolj pretira va jo. R es, dobra k omunikaci ja zaht e va oz. priporoča zrcaljenje, torej posnemanje sogovornika; am pak včasih g re to že t ak o daleč, da se v šoli vprašamo, kdo koga posnema. Nekdaj so bile predpisane unif or me za učit elje. Verjetno je to bilo storjeno z nekim ra- zlogom. Še ko sem sama obiskovala gim- nazi jo, so imele učit eljice in di jaki šolsk e halje. Učit elj bi moral s sv ojim zg ledom vsa j delno razvi jati tudi določeno kulturo oblačenja pri mladih, ne pa da se skuša z oblačenjem enačiti z mladimi. V našem primer u bi določena bolj f or malna obla- čila malo dvignila dist anco med enimi in dr ugimi. Učit elji se dostikrat pritožujejo, da ni ma jo v eč nobene a vtorit et e. T udi z oblačenjem bi si jo lahk o ustvarili. K er je pouče vanje tudi nek e vrst e posel, kjer so uporabniki učenci, di jaki in študentje, je tudi za pedagoške delavce primerna poslu prirejena poslovna obleka. Obleka poslovnega moškega-učitelja Ne glede na to, od kod in iz kakšnega kul- tur nega ok olja priha jat e vi ali vaši poslo v- ni partnerji in stranke, sodobni globalni poslo vni sv et določa pra vila poslo vnega oblačenja, ki v elja jo na mednarodni ra vni. Gre za poslo vne običa je in poslo vno kulturo oblačenja, ki nat ančno določa smer nice, namenjene videzu sodobnega poslovne- ga moškega. Izbira moškega poslovnega oblačila, ki ga lahk o označimo k ot »zau- panja vreden videz«, je tesno povezana z delom, ki ga določena oseba opra vlja. Pomislimo na resne poklice, kamor pri- števamo bankirje in odvetnike in seveda učit elje. Od njih se močno razlikujejo t.i. ”sv obodni” poklici umetnik o v in diza jner- jev, ki se verjetno nikoli ne bodo podredili tradicionalnim določilom o poslo vnem oblačenju in videzu. Ob stikih s strankami, na poslo vnih sest ankih in srečanjih se ne bost e nik oli zmotili, če si bost e nadeli mo- šk o oblek o. N a bolj sproščenih poslo vnih srečanjih je do v oljena tudi k ombinaci ja hlač in sak oja. Pri izbor u mošk e oblek e je priporočljiva klasična obleka. P oslo vna formalnost je tradicionalno obarvana z mor narsk o modro, t emno siv o in čr no. Gre za določilo o tribarvni izbiri poslo vnega videza za uspešne poslovne moške. Pri tem velja, da je mornarsko temno modra barva tista, ki daje najbolj avtoritativen videz. Ni naključje, da so ra vno polici jsk e unif or me povsod po svetu temno modre. Rjave barve v poslo vnem sv etu praktično ne zasledit e in ni priporočljiva, sa j nima potrebne in zaželene a vtorit ativne moči. Moška obleka je lahk o enobarvna ali z drobnimi čr t ami. Pri izbiri oblek e na j bo odločilna visoka kak o v ost izdela v e in prist a ja joči kroj. Se- v eda učit elji lahk o upošt e va jo določila o barvah, sicer pa je do v olj, če izbira jo razne k ombinaci je hlač in sak oja ali pa si namesto sak oja oblečejo kar sra jco in pulo v er . Obleka poslovne ženske-učiteljice Žensk e ima jo pri izbor u oblačil v elik o bolj pestro izbiro kot moški. Pomembno je, da se po videzu prilagodijo poslovnemu ok olju in hkrati ohrani jo poudarek na sv oji osebnosti. T udi pri poslo vnih oblačilih je ženskam do v oljeno v eč barvitosti k ot moškim. Med ženskimi poslo vnimi oblačili ni prostora za mini krila, globoke izreze, prosojna in pretirano opri jet a oblačila, vidno spodnje perilo, previsoke pete (višje od 5 cm), pre v eč ličil, neurejena pričeska… Med manj primer na oblačila sodi jo tudi kričeči zlati ali srebr ni k osi, oblačila iz usnja, maje s tankimi naramnicami, ki razgaljajo ramena, razburljivi vzorci no- ga vic in podobno. Uslužbenk e v banki se pri izbor u oblačil običa jno ra vna jo po strožjih pra vilih k ot žensk e, ki so zaposle- ne na primer v medi jih ali v ost alih, bolj kreativnih poklicih. V klasičnem k ostimu s krilom ali hlačami bost e ob vsaki prilo- žnosti primer no oblečene. Zaključek Vsak o podjetje ali šola lahk o odredi lastna pra vila oblačenja, toda t a se zanesljiv o ne smejo mnogo razlikovati od standardov, ki vladajo v Evropi. Še en nasvet je do- bro upošt e vati: na j oblačilo ne pre vlada nad sporočilom. S trinjam pa se, da mora obleka v šoli dostikrat zadostiti kriterijem praktičnosti. Za v estno ali podza v estno se prav vsi med seboj ocenjujemo na podlagi signalo v , ki jih pošiljamo z oblačili, ureje- nostjo, dodatki, vonjem, govorico telesa, barv o g lasu. Dostikrat sodimo o dr ugih na podlagi njiho v e zunanje podobe, k o pa g re za nas, se pomena naše (ne)urejeno- sti ne zavedamo. V sodobnem mednaro- dnem poslovanju velja, da je tudi izbira poslo vnega oblačila pomembna oblika poslo vnega k omuniciranja. Oblačilo go v o- ri o samospoštovanju, samozavesti, vašem odnosu do organizacije, ki jo predstavljate, in odnosu do partnerjev, s katerimi se srečujet e. Učit elji se moramo za v edati, da so tudi učenci, di jaki in študentje naši par tnerji. V edno pa imejmo v mislih, da z oblek o odražamo tudi resnost poklica, ki ga opravljamo. Literatura Kneže vič, A. 2006. Se znamo obnašati? Sodob- no v edenje od A do Ž, Mladinska knjiga Ljubljana Možina, S., T a včar , M., Zupan, N., Kneže vič, A..2004.Poslovno komuniciranje, Obzorja, založništv o in izobraže vanje Tracy L. Mor ris, Joan Gorkam, S t anly H. Cohen and Dre w Huf fman, F ashion in t he Clasroom, dostopno na http:/ www .wvu.edu/~ccpsy ch/Morris PDFs/ F ashion in t he classroom, uporabljeno 26.09.20 1 1