Štev. 274
TRST, ¥ ponedeljek 2. oktobra 1911
Tedaj XX* VI
IZHAJA VSAK DAN tati ik aedeljah la praznikih ab 5., ab ponedeljkih ab 9. zjutraj. Pea*niline Iter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakarnah t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št, Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lnciji. Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd Zaatarelc Ste*. po 5 nvč. (10 stot.)
0«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. OENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO at. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave JEdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
PiaCIjlvo In toZljivo v Trstu.
sJr
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti j« moč."
NAROČNINA ZNAŠA
aa celo lato 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na a>-ročbe brez doposlane naročnine, 9e uprava ne ozira
■mtalu u n*4«lJako lz4»nj« „EDIHOSTI"	t ••
Mlo 1*U Kron 5*30, za pel leta Rrou 2 60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranfco-vana pisma aa ne sprejemajo In roKopisI se ne vračaje.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list^.
UREDNIŠTVO: ulloa Gioryio Galattl 2« (Nerodni da«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Trskama .Ed«no»»t*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trbtu, Uiica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStn o-hranllnKnl raJun Stev. 841-652. TELFF0M !i 1157
Turško-italijanska vojna
Italija izkrcuje vojaštva v Albaniji. Dve italijanski trgovski ladiji zaplenjeni, dve šalupi potopljeni.
Iz Tripolitanskega vprašanja nastane evropsko vprašanje, ali bolje, ne nastane več, ker je Že postalo. Italija je izkrcala v Trevesi 1600 vojakov. To je vali v Janini sporočil sinoči uradno vladi v Carigrad, Povemo odkrito, da bi mi tej vesti ne verovali, ko bi bili i »to dobili iz kakega, pa najsibo sicer še tako zanesljivega privatnega vira ker bi si ne mogli misliti, da more biti italijanska vlada res tako predrzna, da bi se upala kaj tacega. A to poročilo nam je došlo od c. kr. uradnega korespondenčega biro in temu uradnemu viru moramo pač brez druzega verovati. Italija je izkrcala svoje vojake v Albaniji in ona misli pač, da se od tam ne umakne več, temveč da se sedaj uresničijo njene davne sanje, da si osvoji celo Albanijo. Kaj pa to pomeni, treba le pogledati na zemljevid. Čim bi Italija zagospodovala ob albanski obali, bi ona bila gospodarica prehoda v Adrijo. Temu pa se mora Avstrija odločno upreti. Tu ni nikakega prerašljevanja. Ne pade nam niti od daleč na misel, da bi hujskali na vojno, a tu gre za naše življenje, tu gre za naše eksistenčne pogoje in zato ne smemo držati rok križem. Dolžnost naše vlade je, da zakliče Italijanom odločen : nazaj! Ako pa Italija tega ne bo hotela storiti potem naj mesto onemoglih turških govore avstrijski topovi !
Italija izkrcala vojsko v Albaniji.
CARIGRAD 1. Porta je dobila zvečer od valija v Janimi poročilo, da se je pri Prevesi izkrcalo 1600 Italijanov. Ministrski svet je odredil mobilizacijo redifov, 16 maloazijskih vojaških okrajev, po drugi verziji pa je odrejena splošna mobilizacija.
Turške represalije.
CARIGRAD 1. Ministerstvo naglaša, da ne sme nobena turška ladija voziti izven Dardanel in da se ima od sinoči naprej ugasiti vse svetilnike izven Dardanel.
CARIGRAD 1. Minolo noč se je vršil ministerski svet, v katerem je bil objavljen komunike, na podlagi katerega je narcčila turškim poslaništvom pri velesilah, naj pod vzamejo pri istih korafce za čuvanje turških pravic.
Ove turški ladiji potopljeni, ena ujeta.
ATENE 1. (Havas). Na podlagi do-šlih vesti sta bila pri Gumentene poleg Prevese potopljena turška rušiica torpe-dovk „Hanidie" in „Alpegot". Tretja ladija „Tarabloj" se je udala.
PODLISTEK.
Jug.
HUioričen roman. Spisal Prokop OhocholouSek Poslovenil H. V.
Angora.
„Meka proti Medini*) 1," je govoril derviš s silnim glasom, da so ga vzlic šumu, ki je vladal v ozadju, mogli najbližji slišati, „mari vas je eblisa navdihnil s svojo strupeno sapo, da dvigujete svoj glas in svojo roko proti padišahu, namestniku proroka, proti zaščitniku in razširjevalcu alko-rana ?"
Grška ne mobilizuje.
ATENE 1. Vest, da Grška mobilizuje, se uradno dementuje. Turške čete Izpraznile Tripolis. Iste se pripravljajo za odpor v notranjosti dežele.
PARIZ 1. (Havas). Italijanske vojne ladije so včeraj začele proti mestu bom-bardma, ki je pa bil takoj ustavljen, ker so turške čete izpraznile mesto ; sodi se, da se iste pripravljajo na odpor v notranjosti dežele.
Skrb Turčije za tuje državljane.
CARIGRAD 1. Veliki vezir Said paša je naslovil na ministra notranjih zadev pismo, v katerem priporoča, da se Čuva v deželi naseljene tujce, posebno da ukrene naredbe, da se Italijanom v Turčiji ne zgodi ničesar, dokler ne bo urejeno vprašanje Tripolisa. Dve Italijanski ladiji zaplenjeni, dve potopljeni.
CARIGRAD 1. Na podlagi neke vesti agencije „Havas" so Turki v Dar-danelah uplenili dve italijanski vojni ladiji. Turška garnizija v Tripolisu je potopila dve italijanski šalupi s 160 vojaki.
Francoska izjavlja, da je nevtralna.
PARIZ 1. Uradni list objavlja izjavo francozke vlade, da se ne bo mešala v turško-italijanski spor. Omenjena uradna nota izjavlja, da napad na turške ladije pri Prevezi ni proti sklepu italijanske vlade, da bo čuvala na Balkanu „status quo". Operacije italijanske flote da nameravajo le varnost italijanskih obali in prevažanja vojnih transportov.
Razburjenje sultana.
CARIGRAD 1. Pri včerajšnem sa-lamliku, ki je izpadel mirno, brez manifestacij, kakor se je pričakovalo. — Sultan je zbog prečute noči izgledal zelo bledo in potrto. Posebno se je opazilo da je proti navadi šel brez pozdrava mimo dostojanstvenikov.
Sultan je rekel članom kabineta: Moje oči naj ne vidijo več nobenega člana tega kabineta, ki je spravil na mojo glavo — toliko nesrečo. Italija se je že dolgo pripravljale za napad na Trijolls.
ŽENEVA 1. Tukajšni turški konzul Jusuf Zai beg je izjavil napram nekemu časnikarju sledeče: Zagotovljam Vas, da se je Italija že leta pripravljala na to, kar je sedaj izvršila s tem, da je v Tripolis utihotapljala orožje. Ne smem Vam povedati vira, a ko sem bil Še generalni konzul na Malti je bilo tam znano, da ima Italija v Tripolisu tajne zveze in da je klet tamošnjega italijanskega zavetišča napolnena z orožjem in streljivom.
Naša dežela se nahaja Že tri leta v perijodi prerojevanja. Ravno v trenotku, ko se hoče dvigniti, nas napade Italija. Mi bomo tepeni, to vedo Itali ani, ker, kaj hočemo s 14.000 možmi, katere imamo v Tripolisu ? Mi bi mogli poslati 140.000 do 150.000 mož, a kdaj pridejer tje. K temu pride še oskrbovanje. Tudi bi morali preko Egita, kar nam bržkone ne bo dovoljeno.
Navdušenje v Italiji.
RIM 1. Neprestano nadaljujejo v celi deželi manifestacije v prilog tripolitanski akciji, Vojno ministrstvo dobiva številne ponudbe prostovoljcev za ekspedicijo.
Turška flota v Dardaneiab
CARIGRAD 1. V celem mestu je nabito oficijelno naznanilo, da je flota popoldne dospela v Dardanele.
Posl. dr. Rybnr pred svojim volilci.
*) Meka in Medina — sveti mesti Mohame-daneev v Arabiji; Meka kakor rojstni kraj Moha- j meda, Medina kakor prvo mesto, ki je vsprejelo ■ njegovo vero, in je proroka, pregnanega iz rojst- 1 aega kraja, vsprejela v svojo zadčito in bi bilo zanj mnogo krvavih bojev z Mekanci.
„On je brezverci" so kričali uporno, „pljuje v prorokovo brado; mi ne maramo sultana, kakor kaurina pijanega od vina!0
„Ne, ne maramo ga J" so upili zadnji, katerih ni zadeval pogled derviša, „ubijmo ga in zlato in kadune njegove razdelimo^med seboj !"
„Tako je pravi" je pohvalno,pritrjeval Kosančić, ki je pametno stopil v stran, da ne bi stal naravnost pred očmi razjarjenih braniteljev čistega korana, vendar pa še dosti blizu, da je mogel vse videti in slišati, „ne pustite se zapeljati od besed tega raztrganega norca !"
„Vi hočete torej boj in kri?" je klical derviš zopet, „Bismillah! tu se vidi, da ste pravoverni bojevniki korana. Bojev dobite in s krvjo vaših sovražnikov se pobarva vaše orožje; toda tukaj,4* — je pokazal proti serailu — „ne stanujejo vaši sovražniki. Počakajte tukaj, da se povrnem; videli bodete, da vas sultan še danes sprovede do zmage in bogatega plena."
Javni shod, ki ga je sklicalo politično društvo „Edinost" za včeraj predpoldne v „Narodni dom" v Trstu je bil zopet en- j krat sijajna manifestacija zaupanja trža-; škega slovenskega ljudstva do svojega zastopnika dr. Rybafa. Shoda se je vde-ležilo preko 1200 oseb. Nele, da je bila' gledališka dvorana Narodnega doma na-' polnjena do zadnjega kotička, je moralo mnogo vdeležencev shoda ostati v veži in na stopnicah. Dr. Rybar je imel zelo srečen dan. Pojasnil je temeljito razloge, ki so bili njemu in ostalim članom „Narodnega kluba" merodajni za zvezo z „Slovensko-hrvatsko zajednico", ter na široko zasnovani podlagi podal jasno sliko političnega položaja. Viharno odobravanje, ki je spremljalo poročilo, je dokaz, da so ga zborovalci umeli, je dokazovalo, da se sme dr. Rybar vedno zanašati na zaupanje svojih volilcev.
Shodu je predsedoval podpredsednik političnega društva „Edinost", dr. S 1 a -v i k, ki je v svojem nagovoru izvajal, da politično društvo sklicuje ta shod, da vzdržujoč tesni stik volivstva s političnim vodstvom poda temu odločujočemu faktorju poročilo o dogodkih v prošlem zasedanju državnega zbora in o načrtih za bodoče delovanje. Nato je povzel besedo državni poslanec dr. RybaK
Poslanec dr. Ryb4f je izvajal sledeče : Častiti volilci in zborovalci! Že od nekdaj je politično društvo „Edinost" gledalo na to, da je bilo v najtesnejši zvezi z ljudstvom, z volilci. Politika poiitičnega društva „Edinost" ni bila nikdar politika posameznih oseb, temveč vedno le politika našega ljudstva, prava narodna politika, kajti njegovo delovanje je bilo vedno v soglasju z veliko večino našega naroda v Trstu in njegovi okolici, kar se je posebno kazalo v tem, da je politično društvo „Edinost" sklicevalo prav v ta namen neštevilne shode med našim ljudstvom, toliko, da se lahko reče, da jih ni sklicalo nobeno politično društvo toliko, vsaj nobeno slovensko politično društvo ne. In prav zato je ostalo politično društvo „Edinost" v stalni zvezi s svojimi pristaši, in prav zato se lahko reče, da je bila politika političnega društva „Edinosti" tudi vedno politika
„Mi nočemo drugega plena, nego njegove zaklade 1" so vreščali nekateri.
„Da, tako je — Allah — il — Allah 1" so odgovarjali drugi.
Derviš se je še [bolj vzravnal; očesi in lici sta mu goreli od jeze, in mahajoč z rokama po zraku je na počez pretekel ulico v razburjenju; in ko je stal zopet v sredini, je jezno grmel: „Prokleti sinovi šaj-tana! Kdor izmed vas se drzne prekoračiti to zračno črto, ki sem jo naznačil, zapade gehenni, njegova duša bo na veke blodila pred vežo edena in nikdar ne bo skušal sladokosti prorokega raja."
Bojazljivo so se umikali prvi nazaj, da bi morda ne bili od zadnjih proti svoji volji pahnjeni preko črte in tako zapadli prokletstvu svetega moža; kajti nihče ni dvomil o resnici njegovega izreka.
„Vražji noreči" se je jezil Kosančić v duhu, ko je videl tako nepričakovan preobrat stvari; „tako krasen upor uničuje; ta ne-počešana sodrga je bila prej ljubezni vredna,
slovenskega naroda v Trstu in okolici. (Odobravanje.)
Morda se mi bo očitalo in se mi je že tudi očitalo, da moji koraki
. na Dunaju
niso bili v soglasju z mišjenjem tržaških volilcev. Da stvar pojasnim, sem Že meseca julija napisal nekaj člankov v javnih listih, kjer sem pojasnil svoje stališče, obenem pa sem si pridržal, da stopim tedaj, ko bo državni zbor zaključen, pred volilce in poročam o svojem postopanju ter zaslišim njihovo mnenje. 2alibog mi to ni bilo mogoče prej, ker smo bili zaposleni do-sedaj z drugimi važnimi stvarmi, in zato se je sklical ta shod šele sedaj, da poročam na njem o svojem delovanju, da poročam o tem, kar se je zgodilo, in da tudi skupaj pogledamo v našo politično pri-hodnjost.
Zahvaljujem se vam, da ste se v tako lepem številu odzvali povabilu, [zlasti pa me veseli, da morem pozdraviti tudi vas, okoličane, ki ste se udeležili današnjega shoda, ki Vas pa tudi obenem prosim oproščenja, da shod ni bil sklican v okolici.
Zdi se mi namreč primernejše, da je bil shod sklican v sred šču, Kakor pa morda v kaki okoličanski vasi, ka^i tu je gotovo prikladnejše vsakomur, zlasti ker nemogoče, da bi bilo sklicano v okolici toliko shodov, da bi bila udeležba omogočena vsakemu. To je bilo nemogoče tudi zato, ker prav sedaj tudi zboruje deželni zbor in je tudi tu mnogo dela in je tudi tu treba nastopati proti krivicam, ki se gode našemu slovenskemu narodu po naših narodnih nasprotnikih.
Predno nadaljujem, pa se mi zdi pred vsem potrebno, da se ozremo na kratko na dogodke, ki so vršili meseca julija, in to prav zato, ker je bilo toliko govorjenja o korakih, ki »mo jih storili tahrat poslanci iz Trsta, sežanskega okraja in iz Istre.
Častiti zborovalci! Kdor dela politiko, mora biti pred vsem na čistem Kaj je politika!
Politiko „dela" dandanes vsakdo in ima tudi pravico zato. Sedaj, ko imamo splošno in enako volilno pravico, ima vsakdo, ki je dovršil 24 let, ne samo pra-
toda sedaj ? Ej! to so otroci in Šleve v svoji bojazni; in tako ljudstvo bi imelo vladati nad nami?!"
„Jaz sam/ je kričal zopet derviš, zadovoljen z učinkom svoje grožnje, „jaz sam pojdem k sultanu in privedem voditelja njegovim bojevnikom, da se izpolnijo besede proroka, ki pravi: in napojim vas s krvjo vaših sovražnikov! In začasen in večen plen ne uide potrpežljivim 1"
In zanašajoč se popolnoma na prazno-verni strah svojih poslušalcev, da nikdo ne prekorači črte, naznačene od njega v zraku, se je obrnil in počasnih korakov stopal proti serailu, kakor bi bil on njegov gospodar ; spoštljivo so se mu umikale s poti straže seraila, kajti kdo bi se drznil ustaviti korake derviša Abdallaha ?
„Bog daj !" je godrnjal Kosančić za-se, jezno zroč za odhajajočim dervišem, „da je Bajazet v svojem dobrem razpoloženju, odpravi norca; in da se bedasta čreda tukaj spremeni zopet v tolpo razjarjenih vragov!"
Stran II.
»EDINOST« St. 274.
vico, temveč tudi moralno dolžnost, da se zanima za politiko, zlasti pa, da sodeluje pri volitvah, da odda svoj glas svojemu kandidatu. Vzlic temu pa je vendar veliko takih, ki ne vedo, kaj [je politika, ki ne vedo, za kaj se „dela" politika, kajti so, ki mislijo, da so z napadanjem, kritiziranjem, zabavljanjem in obrekovanjem po kavarnah storili že vse, ki mislijo, da je to vrhunec političnega delovanja.
Vendar pa [ta konstatacija ne velja toliko za Tržačane, kar s ponosom lahko po vda r jam, kajti naši ljudje vedo prav dobro, da tako zabavljanje po kavarnah in gostilnah ne vodi do nikakih uspehov, temveč da velja samo tisto, kar se pokaže v delu, ne pa v zabavljanju in kritiziranju.
Delati je treba,
če se hoče kaj doseči, toda res je pa tudi, da tako delo ni lahko. Take politike je na Slovenskem res malo, pač pa je veliko tiste, ki se kaže v zabavljanju in kritiziranju.
In ravno tako se je tudi presojalo naše delo na Dunaju.
Kar nas je prišlo poslancev iz naše ožje domovine na Dunaj, so nam bile razmere v parlamentu že večinoma dobro znane, saj so bili med nami ljudje, ki so že leta in leta delovali v državnem zboru. Imenujem naj samo istrske poslance dr. Laginjo, Spinčića in Mandić (Živeli!). To so možje,*ki jih ni treba hvaliti saj njihova
dela hvalijo!
Zdi se mi pa potrebno vzlic temu, da konstatiram to-le, ne da bi hvalil koga. To so možje, ki so osiveli v svojem
delu za narod,
ki so riskirali svojo eksistenco, svojo bodočnost, samo da služijo svojemu narodu. Dr. Laginja bi bil n. pr. lahko bogat človek, ako bi bil pustil ob strani politiko, če bi se brigal samo za svojo odvetniško pisarno. Tako pa lahko rečem — in če-tudi javno — vsled česar, mislim, da ne bo razžaljenja, da je dandanes zaradi svojega narodnega delovanja morebiti večji revež, kakor pa marsikdo tu izmed vas. Isto velja tudi o profesorju Mandiću, ki je žrtvoval svojo bodočnost, da služi na-robu. Edini list istrskih Hrvatov „Naša Sloga" je bil brez uredništva, in prevzel je ta posel, da stopi v službo naroda, odbil je državno službo, ki mu je bila po-nujana, samo da dela za narod (,Živio Mandić !a). Ravno tako pa nam je znano vsem, da je SpinČić izgubil svojo službo zaradi svojega delovanja za narod in da je še le pozneje, rekel bi, po nekaki milosti, dobil penzijo, ko se je izkazalo, da bo ga obrekovali po krivici. Tudi on je riskiral svojo ekzistenco za službo naroda. („Živio Spinčić!")
Ti možje so torej izkušeni v političnem in parlamentarnem delovanju, poznajo razmere doma in tudi na Dunaju. Jaz pa sem bil tudi že štiri leta na Dunaju in sem si pridobil nekaj izkušenj na Dunaju in tudi v našem deželnem zboru ter sam po vsem tem izpoznal, da
ne gre z glavo skoz zid!
Biti moramo, kakor sem rekel, na Čistem, kaj je politika in zakaj se dela politiko I
Ce vprašam toliko in toliko ljudi izmed vas. ali sploh kateregakoli Slovenca, kaj je politika, sem prepričan, da mi bo dal vsak drug odgovor. Iz te konfuzije se je res težko rešiti, a da rešimo stvar hitrejše, hočem omeniti priznano avtoriteto, pokojnega profesorja graške univerze G u m p 1 o v i z a, ki je definiral politiko kot „das Streben nach Macht",
stremljenje po moči.
V politiki pač, žal, ne odločuje resnica, ne zakon, ne pravica, temveč edino le moč ! Da je to resnica, ste se Že sami lahko prepričali premnogokrat.
Mi Slovenci smo se vedno sklicevali na člen XIY. državnih osnovnih zakonov, a kaj nam je to pomagalo, da imamo svoje pravice po tem zakonu, ko vzlic temu nismo mogli priti do njih. Zakon pač stoji, je potrjen po parlamentu, po cesarju, a vkljub temu nismo prišli in Še ne pridemo do svojih pravic, ker
nimamo moči,
da bi prisilili dotične činitelje do pripo-2nanja teh zakonov. Kaj nam pomaga, da nam državni osnovni zakon zagotavlja šole v našem jeziku, da nam zagotavlja (
jezikovno ravnopravnost, pa ne pridemo do teh pravic, pa nam ne dajo naših Šol, ne priznajo našega jezika v javnem Življenju, v javnih uradih ! Opozarjam Vas le na tržaški mestni magistrat, ki vkljub členu XIX. državnih osnovnih zakonov zavrača slovenske vloge, češ, ker so pisane „in una lingua sconosciuta", ker imajo pač oni gospoeje v Trstu moč, proti kateri vsa naša pravica ne pomeni nič!
Omenim naj tu samo en slučaj, dasi-ravno bi jih lahko navel še mnogo, slučaj, ki se je že večkrat omenjal tudi v parlamentu. Eksistira namreč zakon, po katerem mora najvišje sodišče na Dunaju izdajati razsodbe v jeziku stranke, ki nastopa v dotični pravdi. Za vse narodnosti v Avstriji izdaja najvišje sodišče, ki mora biti vzor vsem oblastnijam v drŽavi, ki mora najbolj spoštovati zakone, ker je prav ono tista oblast, ki nadzoruje vse nižje oblasti glede na uporabo zakonov, razsodbe v jeziku dotičnih strank, le za Slovence jih izdaja v nemškem jeziku. In tu ne pomaga potem [nobena pritožba ; se pač, da bi rekel, požvižgajo na nas, na zakone, ker nimamo močif da bi pripomogli zakonu do veljave.
Rekel bi kdo, da je to morda malenkost. Toda to ni res, kajti le prezna čilno je, da v politiki ne odločuje ne pravica, ne zakon, temveč edino le moč.
Da je temu v resnici tako, naj naveden le en primer — sedanjo
vojno med Turčijo in Italijo.
Turčija je priznana lastnica Tripolisa in Italija nima prav ničesar iskati v tej deželi, toda Italija si je izmislila, da hoče imeti Tripolis in zahtevala od Turčije, češ, daj mi Tripolis, sicer pridem s svojo vojsko in svojo mornarico in te nabij em, da boš črna. To je bila nekaka vsebina ultimatuma, ki ga je poslala Italija Turčiji. To je prav tako, kakor Če grem skoz gozd, pa me napade bandit, mi nastavi revolver ne prsi in mi pravi: ali denarnico, ali pa Življenje!
Vse evropske države bi morale protestirati proti takemu brutalnemu načinu izraza prepotentnosti italijanske vlade, a glejte : vkljub vsemu temu, da se sklicuje Turčija na zakone, na obljube evropskih velevlasti, ji bo Italija, ako zmaga, vzela Tripolis. Tu pač odločuje
ne zakon, le moč.
Italija se sklicuje na to, da je Tripo-litanska strašno zanemarjena po Turčiji, da je naravnost zahteva civilizacije, da Italija zavzame to provincijo, je res nekaj resnice na tem, saj poznamo vsi Turčijo in nimamo prav nobenega povoda, da bi se razvnemali zanjo ; toda če Italija zahteva Tripoli za-se v imenu civilizacije, potem smejo z isto pravico tudi zahtevati eveopske vlasti
okupacijo Sicilije ali južne Italije, ker so te pokrajine še bolj zanemarjene po Italiji, kakor pa Tripolis po Turčiji.
Morda poreče kdo, da pretiravam, da govorim tako morda iz narodnega sovraštva proti Italijavom; toda ne, saj to trde Italijani sami, saj še ni dolgo temu, kar je milanski list „Corriere della Sera" priobčil poročilo dobro znanega italijanskega pisatelja Barzinija, v katerem se pisec zgraža nad razmerami, ki vladajo v teh pokrajinah, in o katerih pravi, da so hujše, kakor so bile v srednjem veku, da je uprava popolnoma zanemarjena, da niti cest nimajo itd. In Italija očita Turčiji, da ni cest v Tripolisu. Tam ni cest, ni komunikacij, a v Verbicaru so ubijali zdravnika in vladne organe, ker so delovali proti koleri!
Država, ki na tak način zanemarja svoje provincije, pa nima pravice, da bi v imenu civilizacije s puškami in kanoni zavzemala druge zemlje. Naj skrbi rajši za svoje lastne državljane, da ne bodo prihajali k nam beračit.
odjemat kruha našim ljudem!
Veliko več bo storiia Italija za civilizacijo, ako uvede v svojih provincijah evropsko kulturo, kakor pa da začenja s Turčijo vojno, vsled katere tudi nas, ki smo aajbližji nujaši lahko doleti nevarnost mobilizacije.
Italija pač zasluži, da bi evropske vlasti zavrnile njeno prepotentnost v prave meje, zasluži pa tudi, da ji izrečemo, ker pač sama najbolj zanemarja svoje pokrajine in svoje državljane, svoje zaničevanje ! (Živahno pritrjevanje!) Konec prih.
RUDOLF SCHtJLTZE
- IZ BERLINA koncesijonlranl zebotehnik -
Fiazza Barriera vecelila, uhod ulica Sette Fontane štev. 2, II.
bivši asistent zobozdravnika dr. Sakleija.
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočlh slojev.
OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7.
Kron 630©
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40*000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov kočij
Kočija „FORD" je najpopolnejša, najhitrejša Id najekonomldnejla, kar jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Plazza Goldonl 10-11, Tel. 1734
Velika oantralna garage, ulica del Baobl 16, vogal nlloa Bosohetto TELEFON 2247. 8TOCK PNECM goodrich (amerikanske).
Automobili na posodo po smerni oeni.
Varatro in Tadrtevanje avtomobilov,--Solidna postrežba.
Z/ILOGJI DALMATINSKEGA VINA
(lastni pridelek iz Jesenic pri Omiša) 355
Filip Ivanisević - Trst
ulica Valdirivo št. 17. — Telefon št. 14-05.
-	Prodaja na drobno in na debelo. »
GOSTILNE: „AH'Adria", ulica Nuova št. 11 in ,Ai fra teli i dalmati, ulica Zudecche št. 3, v katerih
-	tofci svoja vina I. vrste.	-
Skladišče pohištva
—— na novo odprto ==
Trst, al. Commerciale 2.
Samo pohištvo Iz tovarne Solkan :: po najnižjih cenah.
Kompletne sobe ter posamezni kosi vsakovrstne oblike.
Uflat« treba •As'evllatl na UI
Inseratai *ddti*i
ntatT
Prodajaln, ur in dragocenosti
G. BUCHBE
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst	Corso Steo.36
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur Knpoje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ura
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. ^_ ^
Sebastiano Zamagni
Trst, V1& deli' Istria št. 28
— nasproti šolam —
Sovama cementnih plošč
po K 170 v velikosti 52 cm2 d elanih na roko iz najboljšega materijala
Zaloga Ima na razpolago vedno dovolj blaga.
Razstava: pMšna
VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare Št. 6
REZBARSKA uELAVNICA.
■■ Edina slovenska mm
knjigoveznica
ANTON REPENŠEKJrst, ul. Cedila 9
Izdeluje vsakovrstna knjigoveSka priprosta in fina dela	po KONKURENČNIH CENAH.
Čoplo se Vam priporoča,
da kupite
stearične sveče
Nove tržaike tovarne (Nuova Fabbrica Tria-stina „Marca Angelo), katere so najooijša vrste in po nizki ceni.
Guido Bienenfeld
Trst - nlloa Coroneo 39 - Trst ALEK8. FRANC MA YEK - THs T
žgalica kave
TELEFON 1743.
Vajboljil Tir m dobivanje ptica« ka • •
Slovenci in Slovani
Kadar kupujete pri tvrdkah katere oglaJajo v „Edinosti") sklicujte se vedno na oglas v naSem listu, ker fako bode znale dotltne tvrdUe, da prinašajo oglasi, ki jih uvrSčajo « Edinosti, dobitek, in radi *ega bode uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v naiem listu. Za te bodete bolje postreženl, zraven tega pa pomagate s tem rta-: : terijalno listu „Edinost** :t

rRTt r*?1 *,tr3H tf-IHnJVT*'—■•—
R. Gasperini, Trst
Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
smmm Prevozno podjetje - - ^
o. kr. aratrljaklk drl. ielezmlo	2051
Sprejme raicartojasje iatorSnejasiM llaia iz mitnic, iostaTljanje na lom,
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE,
Zastopstvo tvrdke „CEMENT" -^g
Tovarna cementa „PORTLAND* v Spljetn. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
lil PROD.
1		■	i	m*m	i				TTK1					1
1	BI	s	i	mmm	e									
□n
Velike nove prodajalnice
pohištva in tapetarij
:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, nI. Stadion »■ 6 - Telefon 22-85 (htta gledališča Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Csne zieme.
Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 d0 4:000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne in sadilne dvorane v najnovejšem Blogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohifitvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolić* — Popolne opreme in posamtzni deti. =11^^=1= =
k
3E
i
V Trstu, dne 2. oktobra J&ll.
»EDINOST« St 274
Str-
ni
"letnica ustanoultjc austrllskcga m JJ^^r
LlOl/đa.	govsko izobraževalno društvo". Otvorita
Toda vojna leta 1859 je zopet zadela se dva oddelka in sicer en pripravljalni družbo. Lloyd je muogo koristil državi, oddelek in en letnik- VP'suie se vsakl ali družba je pri tem zelo trpela. Zato je dan P" * Stanku Detelu V	°brtm
morala prositi vlado za nove subvencije v zadru§Tl-
znesku 3 milijonov gold., da poravna svoj' Dekliški tečaj začne jutri v to-tekoči dolg. Potem se je zamogla družba rek i opozarjamo torej slednjič, se vse one, 1
, -	u i-__ki se	mislijo vpisati, da to nemudoma
zopet svoboaneje razvijati in bolj posvetiti	J r '
.	. . . .. . ; stor6,	da ne bo prepozno,
svoje moči prometu in trgovini; stopila je	'	^ r_
Nova trgovina
z oljem, kisom in milom
z bogato izbero sveč vseh kakovosti
an8:--- ulica Giulia it. 25.
Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINI. •
v tesneje zveze toliko z inozemstvom koli kor tudi z notranjim deželami monarhije. Vsled teh tesnejih zvez je Lloyd od leta
Tržaška mala kronika.
Samomor. 27-letna Matilda Kos, sta-
, ,	... ,. .. , . nuioča v ulici Caserma št. iq ie včerai v;
1856—1866 napredoval v svojih podjetjih.; 1 .	, . T-	.
.u	....	. . veži iste hiše pila octovo kislino. Bila je-
Vkliub vojnam, epidemijam, negotovosti!	. .
1 ...	. , - odvedena v bolnišnico, kjer ie malo potem
političnega položaja in raznim drugim umrla
težkočam ie Llovdova flota koncem leta.	"
1 J	1 Rodbina malopridnežev. V soboto po-
1866 štela 58 parnikov (4 so gradili) s|	»* . '	. /
. ,	.	o \ • poldne sta bila aretirana 30-letni izvošček
ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE
(Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena i. 1831.
Zakladi za Jamstvo dne 31. decembra 1910 K »93,746.965-47. — Glavnica za zavarovani« ti*-jenja dne 31. decembra 1910 K 1.106.4)56 556 66 — Plačana pod vračila od leta IKil do
31. deeembra 191» K 1.018.074.811-4».
v ulici Tesa štev.
44'976 kon'skimT silami755 ^leta^lU" Jakob Rivolt- 5tanu)°e
13.190 konjskimi si ami (9320 eta 1 5 .	peter	tudi voznik, stanujoč
Vrednost flote je od 9,167000 gold. po-
skočila na 12,250400 gold. Tudi preva-
v ulici Vittorio Alfieri štev. 7, (oba brata onih Ri voltov, ki sta bila v petek obso-
žanje blaga se je pomnožilo; dočim je.	^	&	ker sta
Lloyd leta 1856 prevožll 1 387.796 metr-|zila z uraorom svojemu bratu Evgenu> ki centov blaga, je to število naraslo leta	^	^^ bratQfna
1866 na 1 502.112 metr. centov.	Po nesreči ranil lastno mater. 38-letna
Tri leta potem je pa dogodek sve-j^^ Su&na> stanujoča v ulici S. Er-
tovne važnosti spremenil položaj toliko za marc()ra ^ ^ je blla yčeraj y bUžini Trst. kolikor za monarhijo in za avstrijski	^ je ^^ nabasoyal re.
Lloyd. Leta 1869 je bil odprt prometu; ^^ ^ ^ ^^ Kro?Ija je zadela Sveški kanal in Trst se je približa; ^^ ^ ^^ prsnico Rila odvedena skrajnemu Vztoku, kjer je do tedaj pred-|v bolnišnicQf kjef jej je bila izviečena viadala angleška zastava in sedaj seJe;kroglja odprlo Lloydu novo velikansko polje, j Gradnjo Sueškega kanala je povspeševala tudi Avstrija in razni njeni faktorji; otvoritve kanala se je udeležil tudi avstrijski cesar in več Lloydovih parnikov s tedanjim predsednikom Elijem Morpurgom vred.
Tedanji trenotek je bil ugoden, da se napravi iz Trsta križišče med osrednjo Evropo in skrajnim vtokom, da se dvigne dela, ta emoorii ob Adriji na višino južnega' redna članska telovadba v ponedeljkih, sre-
^ , . v •	nrianP dah in petkih, prvi oddelek od 7. do 8. ure,
Hamburga. Toda država m mogla prispe- ^ P^ ^ Q ^ JQ ^ ^^
vati z vspešnimi sredstvi in družba je bila^ Bfate č|ane> w §e n|sQ teiovadcjf p0_
prisiljena, da si je z lastnimi močmi osvojila zjvijamo torej, da stopijo v naše vrste ter
velikansko polje: uvela je progo v Bom- pomnožijo delavni del članstva v največjem
baj in tedeosko zvezo v Port Said, od- števi!H-	.
'	„ .	x jj: pi-a 1 Telovadnica je ob teh dneh odprta od
koder je pa prevažala oiago v lumju — gestih do enajstih
z\ečer.
angleška družba.	j Brez razlike stanu, vsi k resnemu delu
O podpori ni bilo govora, ker je med za neprecenljive smotre 1 Vaditeljski zbor. tem bil Lloyd vsled sporazuma z Ogrsko
Društvene vesti.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu.
Zaradi naraslega števila telovadcev in da se omogoči pohajanje telovadbe tudi onim bratom, ki jim je večerna ura prekasna je vaditeljski zbor razdelil in razširil telovadbo članstva na dva sicer se vrši od danes naprej
8 1. januvarjem 1907. je druStvo uvelo za življenski oddelek nove glavne pogoje police na Ur -lat najve£o kulantnostjo.
Povdarjati je sledeče ugodnosti polio e : I. Veljavnih takoj od isd&nja :
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora savarovanec vrSiti voj službo, ako je vpisan v polah črne vojake.
b)	ako plača zavarovanec l°°/00 od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljam > vaied pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrši v tetu 6 mesecev po pretek rok
II. Vtljivnlb po preteka 6 meaeoev od Isd&nja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plaval posebne premije in brez vsake formalitete — pot >v-»ti in bivati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v kuterej«bodi deželi tega sveta (Sveuvne gotice) Društvo je zavezano pUčati celo vlogo, tudi v slučaju če pade zavarovanac v dvobjjn. ILL Veljavnih po prateka enega leta po izdanja polioe : a) zsvararovanca te oprosti plačevanja za mtšana zavarovanja v slučaju, da postane nesposobea za delo.
IV. Veljavnih po preteku treh let od izdanja:
a)	Absolutna neizpodbojnnst zavarovanja razun slučaja prevare.
b)	Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora,aliposka-
c)	šenega samomora.
Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju
Društvo sprejema zavarovanja tudi za
življenje, požar, prevažanje in ulom.
spremenjen v skupni zavod in je prevzel naslov: „Avstroogrski Lloyd". Avstrijski
Razne vesti.
Statistika notarjev v Avstriji. Začetkom
parlament je pač hotel poapirati vožnje v leta l9ll je bilo v Avstriji 1101 n tarjev, no-Bombay, ne tako pa ogrski parlament, tarskih kandidatov pa 684. V področji vi-Toda Lloyd ni izgubil poguma vsled tega, ! šega deželnega sodišča v Trstu sta dve no-marveč je podaljšal svoje vožnje celo do tarski zbornici, ena v Trstu (za okrožje de-Kitajske. Leta 1871 je bilo izplačanih želnega sodišča v Tratu, ki šteje 28 notarjev, 48 gold. na delnico. Sledila so slaba leta, | od teh 7 v Trstu, druga v Rovinju za ro-izlasti 1874, sosebno je mnogo Škodila ko- vinjsko okrožno sodišče, ki šteje 15 notarjev,
lera v raznih deželah. Koncem četrt deset letja je imel Lloyd 65 parnikov (tri so zgradili); od teh parnikov jih je 21 imelo nad 2000 tonelat, dočim je znašal prevoz blaga 4,407.475 meterskih centov.
Začetkom petega desetletja je bil izvoljen predsednikom Lloyda baron Marco Morpurgo. Pod njegovimi predsedništvom seje podjetje družbe zelo razširilo. V prvem
izmed teh sta dva v Rovinju.
6242 ženltbenih ponndb Nedavno je amerikanski polkovnik Gustav Green, sin najbo-gateje amerikanke gospe Green izjavil, da se hoče ženiti. Od tega časa je prejel samo 6242 ženitbenih ponudeb. Te so se mu že tako prignu8ile da je zažugal, da objavi imena teh v ča nikih. Srečni ženin izjavlja sedaj jasno in glasno, da se za nobeno ceno
letu predsedstva je bila sklenjena nova sub- noge 0^eniti in naj ga ženske pustijo na
vencijska pogodba po kateri je bil Lloyd ob- miru# jgna edina dama mu je pisala: „Jaz
vezan razširiti svojo službo s skrajnim vzto-kom; ovedel je ponovno, z različno srečo,
ne bi za ves svet vzela milijonarja — izlasti pa ameriškega, ki jemljejo ženitev zelo lahko-
vožnje^v Brazilijo, v zapadno Srednje morje, j umno< Ako se kedaj omožin, vzamem moža, v Pirej in Aleksandrijo in si je prizadeval, f B katerim bom srečna in si ustanovim dom, j da dvigne tudi hitrost svojih parnikov, - a ne vzamem zlat denarni stroj in pozlačeno j vsled česar je rastel njegov ugled izlasti v k0 z vojaškim okvirjem. To bi bilo grozno !M j Levantinskem (Pride §e). | Polkovnik Green meni, da skuša ta dama na ______________________________najprefriganeji n-čin, da bi ga zaplela v mrežo
—^	^r	. -	s tem, da mu piše tolike grobosti! Ali on
uomace vestla	Ipravi^da jej ne prjde na limanice.
Imenovanje v finančni službi. Predsed-ništvo c. kr. finančnega ravnateljstva je imenovalo : Valentin Zarla in Adolf Kavčiča za oficijala pri solnih uradih v X. plačilnem razredu ; podčastnika Ivan Bla-žiča za asistenta pri solnem uradu v XI. plačilnem razredu in podčastnike Emil Farožiča, Josip Mihevca ter Martin Mi-heka za finančne kancelista v XI. plačil-čilnem razredu.
Prodajalna zadruge „Združenih čevljarjev v Trstu in okolici" v ulici Chiozza št. 9
se otvori z današnjim dnem ter začne z rednim poslovanjem. Opozarjamo na to člane. [Skrbite za svoje interese, podpirajte zadrugo, zadruga pa bo podpirala vas. Istotam se od danes naprej plačuje na deleže in priglaša pristop.
razoča ava srca vseh gospodinj po bnežnobeli Čistosti ter slastnem vonju, ki ga daje perilu. In kako lahko ter igraje se pere z njimi Samo pom liti, ne kol ko čaaa pustiti stati, izprati in obeaiti. Nič drgnjenja, nič kuhanja, nič poparjenja več!
Generalno zastopstvo:
Alb. Tedescbi
Corso 2, III. n., Trst.
	»■■■m
|1 TRATTORIA j y „Ali' Antlco Pompel" 3 Trst, Piazza Carlo Goldoni 4 ! I Priporoča se a lavnemu občinstvu. - Toči se lsvrst.no | 1 vino: teran, Istrsko, furlansko ln belo. ŠieinfelJsko 1 1 pivo. Domača kubiDja s raauovrstnimi mrzlimi in 1 1 gorkimi Jedili. — Za obilen obisk se toplo priporoča 1 ■J FRANJO MARIN ŠE K. |J	i UMETNI ZOBJE • Plombiranje zobov 1 Izdiranje zobov brez i = vsake bolečine = 0 Dr. J. Čermak V. TuschMr
3E
DE
SI
.Coffe Goidoni
Trst, Piszza Carlo šoldonl št. 2.
Pijače naravne !•» prve vrate. Ča aoplsi In ilustracije. POSTREŽBA. TOČVA. Za obilen obisk se najtoplejc priporoča
FRANJO MARINŠEK.
H
RibardNovaH&6° |i|
Pekarna in siaščićarna s prodajo moke
TRST — ULICA FAKNETO ŠT. 13
Postrežba: točno. CEHE ZMERNE.
POZOR!! 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 K 50 st.
Radi plaČilue zaostalosti več velikih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, naj prodam veliko zfalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, a predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po Številki. VBi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
PoSiljatev po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
Krakovo il. 240
Sme se zamenjati in 8e vrne denar.
zobozdravnik konces. zobni tehnik
• TRST -
ulica della Caserma št. 13, *%. n.
Josip Semulič
TRST, ulica deli' Istituto št. 5 f
Priporoča slav. občinstvu SVOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan Bvež kruh in raznovrstne sladčice. Moka iz I. mlinov ter maslo. Likeri, vino in pivo v ste ki.
Postrežba tndf na dom.
Dragi rojaki I
Naznanjam, da sem prevzel za Trst in okolico zastopstvo kisle vode „Gjrenji Rogatec*. Priporočam se toplo vsem našim gostilničarjem, jestvinčarjem in mirodilničar-jem, da bi se posluževali edino pri dobro znanem, domačem gostilničarju „Pri Francu"-ulica Geppa Št. 16. Še enkrat se toplo pri, poročam za veliko število odjemalcev.
Josip Furlan.
haloga obuvala
- in lastna delavnica -----
MATIJA PAHOR, Trst
ulica Arcata štev. 19
j Velika izbera Čevljev za moške, ženske ! in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po jako nizkih I	lu zmernih cenah.
ŠIRITE EDINOST
= Novo pogrebno podjetje =
Trst, Corso št. 47 (vogal Plazza Carlo Goldoni). — Telefon St 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa št. 31.
Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. ————- po najnovejšem praktičnem sistemu. -
Prodaja vse mrtvaško predmete, vence, za zaročence, birmance in druge slučdje.
Sklttife Toščenib sveč prve odlikovale viščarne gosp. J. Ko.aC-a 7 Sonci.
Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov:
J. HBZEK, A. JAMdEE in F. BERJTSTlC,	T VITEZ,
Opčina št 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu	Nabrežina, glavni trg pri
ceste. (Noghere).	cerkvi.
Stran IV.
„EDINOST" St. 274.
V Trato, 2. oktobra 1911.
s.TT.s	HALI OGLASI iH:	
v	MALI OOLAS1 tm nćoaajo po 4 rtot. besedo. Maztno tisku« b«-ude m računajo takrat «t Najmanja pristojbina znala 40 stot Plača m takoj Inaer. oddelku	- ygr !
ReS fotosrnf Je Anton JerkK, Trst		
r
Via delle Poste 10. — GOBICA, gosposka ulica 7. frdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu.	315
Slovanske igralne karte rSSS":
knjigarna J. Gorenjec, nI. Caserma 16., Gregor Zidar A C., Bccol 263, tobakarna gegolin, ulica Induatria (8v. Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec. 1472
Kupi
ee dober pes Čuvaj, društvo" v Roianu.
Ponudbe „Konsumno 1696
3ffl=
U\c\lX 300 }ltrov *e fSče takoj. Plamene Ir lena posudbe pod rMlekaru calsseratnl oddelek Edinosti.	1699
Pr'«l#s fe le) a, svetla, meblovana sobica, ulica U li II d Funeto 44, pritličje, vrata 20.	1542
flrlrlo se. svetla sob;ca pri slovenski družini U U Ud Ulica Farneto št. 43, vrata 17. 1692
IfHni* hnro kupiti gostilne, kavarne, pro-VMIUI 11U UD dajalnice likeijev ing druga podjetja, najemščine hiš, dvorcev, v mestu in zunaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Her-n-.ana Kolaršič, Caffe Corso 9—11, 3—6. Telefon
Najbolj varno naložen denar! Največja slov. hranilnica!
Penarnega prointta do 31. decembra 1910 nad 564 milijonov kron.

T3
C3
C
fcjn 5
o 2 _ >
o
S S
TZZ O
c
ea ~
j= H
QJ g ca
Č75
: '■:r>.'-*r'	• *r	li L " j.	it i, <it .
iMSJ-lM LL; JJ .L. M.MJfi
111 s i h tt
IX 11
to o o o o o
o
3

20 m
M rn
20 <
z
N >
Ps
r* >
a
rs cj a.
Josip Trampuš
Trat, nlloa Induatria itev. 3 fflv. Jakob) prlporofia avejo pekarljo. Večkrat na dan •vei kruh. — Zaloga moke vsake vr»tg lx
prvih mlinov. Vino In likerji v steklenicah. Sladdloe ln blikotl.
H H Ho pe takoj mala sobica K 10. Ulica Gaspari? U U Ud Gozzi št 3, 1L nadstr.	1575
Albanija in Albanci, ifiS&irS;
vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu ln dežela v revolnciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 št. 825.	765
CnciilninOl* Knlot, gostilna „Ai tre amici"' UuOllllllUdl v Gorici, via Caserma 11, se priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 1217
Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase zahvale in v obče kakoršnokoli vrste oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer.
Mestna hranilnico ljubljanska
v Ljubljani, v lastni hiši, v Prešernovi ulici št. 3
sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4 74% brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Denar in knjižnice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima lične DOMAČE HRANILNIKE, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
= kreditno družtvo. =
Posoja na zemljišča po 5% in proti poplačevanju dolga pa najmanj V/o. Dolžnik pa more svoj dolg poplačevati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
-1--r"
i —
V nojem se oddajo bicikli
Zaloga dvokoles
in šivalnih strojev rabljenih po zelo
nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev, 16
V. Osvaldella
Ob nedeljah ln praznikih odprto do 4. pop.
KAVARNA
ležeča na glavnem trgu v Rudolfovem z vso opravo :: se radi smrti soproga ::
w takoj proda.
Teč se poizve od lastnice gospe ANICE ŽGUR, Rudolfov«.
Poskusite R- Colufin" ki je naj-GOVO KAVO f>«3ctIUlIIl finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.
Anninger & C.o
Trst, ul. S. Nicolo št. 10.
Orožje, prah in strelivo vsake vrste, vrvi za mine.
EDINO SKLADIŠČE BISKOTA WERMER.
Uzorci in ilustriran hrvatsko - srbski cenik se pošlje na željo zastonj in poštnine prosto.-Fodvzetnikl In razprodajami dobe posebne eene.
08
C 00
*o £ «
*> C <u .
>o 1
1-60 «
C/5
N
Na obroke!
IM
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika izbera letnih oblek za gospode in de?ke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika Izbera volnenega blaga«	zmernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni Štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico".
Telefon št. 251, Rim. II._
Spložno anonimno drufttvo za prevažanje
Via Ghega 3, Telefon 2487.
Sbiumofl ln prevažanje pohištva RbzpoSIL In shramba KovCekou
Telefon 1220.	Telefon 2572.
ln shramba preprog	sois
Telefon 2573.
Velika klobučarna
Romeo Doplicher
Klobuki iz klobuSevine prvih tovarn.
Specijaliteta: trdi angleški klobuki
Emporjj kup m potovanje in za Sport.
ioooooi
• C^O,TC.TUtu TUi Tltu
TRST
Oorao it
34.
223
Odhajanje in prihajanje vlakov od 1. maja naprej.
?aal u prihod, o«iroma odhod bo n&ananjenl po aradnen erropejakem tua.
C. kr. državna železniea.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
5.10 0 Herpese—(Rovinj)—Pula. 5 55 0 do Poreča in medpostaje. 8.00 0 do Gorice (in Ajdovščine). f.30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga —Draždane — Be-rolin.
7 .H4 0 Herpelje—Divača—Dunaj. * 20 B Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. 8*54 0 Gorica—Jesenice, Trbiž — Ljubljana—Beljak—Dunaj. 9 00 0 Herpelje—Pola. 9.12 M Le do Bnj (in medpostaje). 12-55 0 Gorica—(Ajdevščina)—Jesenice--Ljubijao«
_ Celovec.
2 45 M Koper—Buje—Poreč.
3.40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec.
4	42 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. b — B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7 24 0 Le do Boj (in medpostaje).
7 i'6 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 8.20 0 Herpelje— (Divača—Dunaj)—Pula. 9 OU 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec - Linec Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin.J
in 35 0 Gorica—Jesenice—Beljak— Inomost — M o nakovo.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2 14 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2 20 0 Gorica (in medpostaje). 5*04 M Koper—Portoroie.
Prihod v Trst.
5	47 0 Iz Dunaja, SoIdograda, Celovca, Mon
kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Lgub ljane, Jesenic, Gorica.
7	18 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 2.7.24 0 Iz Gorice (Ajdovščine).
8	29 0 Iz Buj (in medpostaj).
8 50 B Iz Berolina, Draždan, Fir^e. Litca, D n^ja. Celovca, Beljaka, Jesenic, Goric (in Ajdovščine). 9.53 0 Iz Pula (iz Rovinja). 015 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. >110 B Iz Dunaja (Ljubljane) Go rice id medpost '2 38 0 Iz Poreča in medpostaj.
2£6 0 Iz Celovca. Trbiža, Ljubljane. Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage Dunaja.
*	^ 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. fl 0 Iz Bnj in medpostaj.
ti.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice.
*	C5 0 Iz Duaaja—Ljublja m — Dirsč«—Fr!e. 14 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca. Dona}*, Celovca, nomosta, Beljaka, nic. Gorice (Adovščine).
8.12 B Iz Berolina—Prage—Jesenic—Gorice. §9 53 h Iz Poreča in medpostaj.
lj-23 0 I« Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo)
i.10 0 lz Dunaja, oeiovca, Beljaka, Gorice.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.46 0 Iz Gorice in medpostaj.
9.20 0 Iz Portorose, Kopra in medpostaj. 9.40 0 Iz Divače, Herpelj in medpostaj.
Je.se
Furlanske proge.
Tržič—ćerv injan—Ora dež.
Odhod Iz Tržiča
(z zvezo s Trstom, Gorico in Dunajem):
5.48 (v ČerviDjan: 7.12, v Gradež: 8.05, v Be netke: 9.45). 0.45 (v Červinjan: 11.30, . " -adež : 12.23). 11.42 (v Červinjan : 2.14. v Gradež : 3.08).
7.47 (v Červinjan : 8.12, v Gradež : 8 58, t Benetke : 10.55. |Spalni voz Trst—Milan]). 10.33 (v Červinjan : 1110).
Gradež—Červinjan—Trat.
Odhod Iz Gradeža In Cervlrijana.
5.25 iz Červinjana (v Tržič: 6.20) z zvezo v Trst in Gorico;
8 36 iz Gradeža (v Červinjan : 9.26, v Tržič: 9.49) 12.39 iz červinjana (v Tržič: 1.14);
4.09	iz Gradbža (v Červinjan: 5.06, v Tržič 5.40);
H 03 iz Gradeža (v Červinjan : 9.45, v Tržič : 1O.10
Opomba: Na progi Červinjan — Gradež vozijo le mešanci Pri direktnih vlakih vozijo vc zovi I, II. in IH. razreda med Trstom in Benetkami.
Proga Gorica—Ajdovščina.
Odhou iz Gorice In Prvračlne:
7.54 iz Gorice (v Prvačino: 8.45, v ščino: 9 34);
2.13 iz Gorice (v Prvačino: 3.01 ; v ščino: 3.49);
8.40 iz Gorice (v Prvačino: 9£7; v ščino : 10.16).
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH :
1027 iz Gorice (v Prvačino : 10 57. v ščiao: 11.40).
Odhod iz Ajdovščine :
5.10	iz Ajdovščine (v Prvačino: 5.55, rico : 6 42) ;
11.42 iz Ajdovščine rico : 1.20);
6 04 iz Ajdovščine rico: 7.39).
(v Prvačino: 12.29, (v Prvačino : 6.57,
Ajdov-Ajdov-
Ajdov-Ajdov
v Go v Go-v Go-
v Go-
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 8.30 iz Ajdovščine (v Prvačino: 915, rico: 9 55).
Proga KanfaEar—Rovinj.
Odhod Iz Kanfanara:
9.00 — 12.50 — — 8.43.
Odhod Iz Rovinja:
500 — 11.07 — 2.22 — 6.25.
Južna železniea.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione)
5 45 B preko Cervinjana y Benetke, Kim, Milan Videno, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 8.05 B v Ljubljano, Danaj, Reko, Zagreb, Budimpešto.
8.20 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Kim.
9.00 O preko Kormina v Videna in dalje in O preko Tržiča v Červinjan.
9.55	O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budim,>e5ot
12.10	O v Kormin in Videm.
12.48	O preko Červinjana v Benetke—Milan.
I.4S	O v Ljubljano, Celje, (Zagreb).
4.10 O v Kormin (se eveeo ▼ AjdovBčino) Vid^m
Milan itd. 6.00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.SS B v Ljubljano, Dunaj, Oatende, Reko. 8.SO prtko Čer vinjana v Benetke, Milan, Kina preko Kormina ▼ Videm.
7.55 B v Kormin in Italijo.
S.42 B ▼ Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSto 9.25 O v Kormin (Be zvezo v Červinjan).
II.40	O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešte OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
2 4-5 O do Korini^a in mejpOBtaj. 3.66 O do Nabrežine in mej postaj.
Prihod v Trst.
6.15 O t Dunaja, Budimpešte.
6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in London 7.40 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.50 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.15 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, BudimpeSU in Reke.
10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke.
10 40 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italij
preko Červinjana. 11.30 O iz Italije preko Kcrmina in Nabrežine.
2.06	O iz Italije preko Červinjana in Bivia.
2.29 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Rek* 4.80 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.35 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba.
7.07	O iz Italije preko Červinjana in Nabrelint 7.45 0 iz Italije preko Kormina In Nabrežine. 8.85 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine, 0.15 B z Dunaja in Budimpešte.
11.IO 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in iz. ttalije preko Červinjana.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 10.36 O iz Nabrežine in mej postaj. 11.40 O iz Kormina in mejpostaj.
OPAZKE. Mastne številke značijo p o p o 1 u d ne O — osebni vlak; B — b r z o v I a k.
Za one, KI naročajo oglase
OPAZKE : Podčrtane številke značij o popelnd . 0 (osebni vlak) B (brz o vlak) M (mešani vlak
Oglase (Inserate) treba nastavljati no na Uredništvo lista, in DO na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni Dom- in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino
ni „Inseratni oddelek4' naiesa listo
■ ali na Upravo. =
Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kega opravila.
To naj ai dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v našem listu in fel6, da kodo isti točno uvrSčeni. — — — —