543ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Staat-Land-Nation-Region. Gesellschaftliches Bewußtsein in den österreichischen Ländern
Kärnten, Krain, Steiermark und Küstenland 1740 bis 1918. Ur. Harald Krahwinkler. Celovec, Ljub-
ljana, Dunaj : Mohorjeva zalo‘ba, 2002. 362 strani.
Kot 9. zvezek serije Zgodovina brez meja, ki sta jo skupaj za~ela izdajati Oddelek za zgodovino
vzhodne in jugovzhodne Evrope na Univerzi v Celovcu in pa Dom prosvete Sodalitas v Tinjah, je v
uredni{tvu Haralda Krahwinklerja iz{la publikacijam z navedenim naslovom, posve~ena prerano umrlemu
profesorju Andreasu Moritschu, ki je bil tudi gonilna sila te serije.
Deveti zvezek vsebuje referate zadnjih dveh zasedanj avstrijsko-slovenske zgodovinske komisije in
ker sem bil z njenim delovanjem dobrih petnajst let neposredno povezan, se mi zdi potrebno, da napi{em
nekaj besed. Takoreko~ v slovo. Mimogrede naj omenim, da gre za komisijo, ki je nastala kot nadalje-
vanje nekdanje avstrijsko-jugoslovanske komisije in nima ni~ skupnega s sedanjo komisijo, ki je nasta-
la na pobudo obeh zunanjih ministrov in je tudi njeno delo druga~e zastavljeno. V kratki spremni besedi
je izdajatelj povedal, da gre za objavo referatov, ki jih je dobil na Moritschevi pisalni mizi. Ne vem
sicer, zakaj vsako od sre~anj te komisije imenuje z drugim imenom, ker bi bilo edino prav, da bi obe
ozna~il za zasedanje komisije, ki se je v za~etku imenovala {e avstrijsko-jugoslovanska in je organizi-
rala tri zasedanja, ves ~as pa je vsaj z na{e strani delovala prav mukoma. Po osamosvojitvi Slovenije je
v za~etku kazalo, da bo sodelovanje bolj{e, potem pa se pri~akovanja niso uresni~ila in komisija je
nazadnje, zgleda, dokon~no zamrla. Za osve‘itev spomina naj povem, da je bilo prvo zasedanje komi-
sije 1976 v Gössingu, po dalj{em presledku je sledilo drugo 1984. na Oto~cu in 1988. tretje na Dunaju.
Razpad Jugoslavije je naslednje zasedanje, ki naj bi bilo leta 1991, sicer prepre~il, vendar pa je delo
prej{nje komisije v nekem smislu nadaljevala avstrijsko-slovenska komisija in ‘e 1993 je pri{lo do
prvega zasedanja na Bledu, 1996 v Tinjah do drugega in 1999 do tretjega v Ljubljani, ki je bilo tudi
zadnje. Na avstrijski strani si je predvsem prof. dr. Richard Plaschka zelo prizadeval, da bi se komisija
sestajala in prav njegova zasluga je, da je do dveh zasedanj v Avstriji tudi pri{lo. Komisija je bila
ustanovljena na pobudo avstrijske akademije znanosti, jugoslovanski partner pa je bil svet jugoslovan-
skih akademij in na{ prvi predsednik je bil prof. dr. Fran Zwitter, za kratek ~as ga je nasledil beograjski
profesor dr. Andrej Mitrovi} in na njegov predlog sem bil za tretjega izbran jaz ter ostal do konca
jugoslovanske komisije, potem pa vodil slovenski del avstrijsko-slovenske komisije. Stro{ke udele‘be
naj bi za vse jugoslovanske ~lane in referente pokrivale republi{ke akademije in vse so to tudi storile,
razen slovenske, ki je pokrivala stro{ke le za referente, ki so bili akademiki, za druge pa ne, kar nam je
povzro~alo ne malo te‘av. Avstrijska stran je obstoj komisije pogojevala z akademijskim okvirom. Ker
pa je bil prof. Plaschka zelo zainteresiran za delovanje komisije, je avstrijska akademija krila stro{ke
tudi za slovenske ~lane in referente, ~e je bilo zasedanje v Avstriji. Ko smo novembra 1993 pripravili
prvo zasedanje nove, avstrijsko-slovenske komisije, je kazalo, da bomo ujeli triletni ritem prirejanja
zasedanj, pa tudi zbornik referatov smo relativno hitro izdali, ‘e leta 1995. Zaradi bolezni je prof.
Plaschka kmalu nato odstopil kot predsednik avstrijskega dela komisije in na njegovo mesto je bila
imenovana prof. dr. Grete Klingenstein. Stikov med nama ni bilo in kmalu sem izvedel, da je vodenje
komisije prepustila prof. dr. Andreasu Moritschu, ki je do mene kazal izrazito animoziteto in to se je
poznalo tudi pri delu komisije. Kdaj, zakaj in kako se je avstrijska akademija odlo~ila, da komisijo s
svoje strani ukine, uradno nisem bil obve{~en in tako komisija prakti~no od zadnjega zasedanja oktobra
1999, ki je bilo organizirano v Ljubljani s strani SAZU in kjer sem bil, kljub predsedovanju iz organi-
ziranja odrinjen. Kasneje je hotel prof. Moritsch izdati referate zadnjih dveh zasedanj komisije, torej v
Tinjah in v Ljubljani, skupaj in v enem zvezku, ~emur pa smo nasprotovali, saj je bilo dotlej obi~ajno,
da dr‘ava prirediteljica izda zbornik sama. Zato v zvezku, o katerem poro~amo, tudi ni referatov slo-
venske strani z zasedanja v Ljubljani. Na ‘alost pa slovenska stran {e ni uspela objaviti referatov iz
Ljubljane in prav ni~ ne ka‘e, da bo do tega pri{lo. Res je {koda, da referati obeh zadnjih zasedanj
komisije niso iz{li v celoti, saj je bila tematika zanimiva in pomembna, kvalitetni pa so bili tudi referati,
ki smo jih poslu{ali. Res pa je, da je zasedanje v Tinjah spremljala izjemna smola in splet nesre~nih
okoli{~in, saj sta kar dva slovenska referenta zaradi bolezni odpadla, pa tudi na avstrijski strani sta
manjkala dva. V objavljeni verziji na na{i strani manjka referat dr. Jo‘eta Pirjevca, na avstrijski strani
pa ni prispevkov dr. Rüdigerja Mallija in dr. Grete Klingenstein, katere referat je nadome{~en z refe-
ratom Armina Wallasa. Objavljen tudi ni uvod v dolgoro~ni program dela komisije, ki ga je v Tinjah
544 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
imel dr. Moritsch in tudi ne moje pozdravne besede, kar je bil sicer obi~aj. S povedanim seveda ne
kritiziram izdajatelja dr. Krahwinklerja, ki je objavil pa~ tisto, kar je na{el. V drugem delu zvezka, ki
prina{a referate zasedanja v Ljubljani, seveda manjkajo vsi slovenski (Melik, Cvirn, Grdina, Holz,
Maru{i~ in Granda), od avstrijskih pa referat dr. Claudie Fräss-Ehrfeld in dr. Helmuta Rumplerja, ki pa
se ljubljanskega zasedanja sicer ni udele‘il. Zdaj vse ka‘e, da tovrstnega sodelovanja ne bo ve~, vsaj v
tak{ni obliki ne. Zamrle so {e nekatere druge komisije, ki so v nekdanji skupni dr‘avi uspe{no delovale,
kot na primer ~e{ka in ‘e znatno preje {e italijanska.
Pri~ujo~i zvezek predstavlja torej torzo dveh zanimivih in kvalitetnih sre~anj avstrijskih in sloven-
skih zgodovinarjev, ki se najbr‘ ne bodo ve~ ponovila. Tako so iz prvega sre~anja v Tinjah objavljeni
referati Armina Wallasa o konfliktih med dr‘avo in stanovi in o uveljavljanju upravnih reform na
Koro{kem v ~asu Marije Terezije, Franceta M. Dolinarja o jo‘efinizmu in novi vlogi vi{je duhov{~ine
s posebnim ozirom na ljubljanskega {kofa Janeza Karla Herbersteina, Petra G. Trooperja z naslovom
Pastir, u~itelj, voditelj, zdravnik in o~e, s podnaslovom Jo‘efinizem in nova vloga ni‘je duhov{~ine,
Theodorja Domeja o jezikovni politiki in {oli na Koro{kem v letih 1774 do 1848, Wilhelma Bauma o
Urbanu Jarniku in samozavesti koro{kih Slovencev v predmar~nem ~asu, Branka Maru{i~a o avstrijskem
Primorju od srede 18. stol. do 1848, Staneta Grande o gospodarstvu Kranjske od srede 18. do srede 19.
stol. kot prehodu iz fevdalne v kapitalisti~no dru‘bo in pa Vasilija Melika o letu 1848. Manjkajo pa, kot
‘e re~eno, Moritschev na~rt dolgoro~nega programa zasedanj komisije, Grete Klingenstein o reformah
prosvetljenega absolutizma na pode‘elju, Rüdigerja Mallija o odmevih na reforme na [tajerskem in
Jo‘eta Pirjevca o odmevih na terezijansko-jo‘efinske reforme v Trstu. Iz zasedanja v Ljubljani so objav-
ljeni referati Hansa Petra Hyeja o koro{kem de‘elnem zboru od 1861 do 1918 v lu~i virov dunajske
vlade, Haralda Krahwinklerja o jeziku in nacionalnosti v gori{kem de‘elnem zboru od 1861 do 1918,
Andreasa Moritscha o procesih nacionalne diferenciacije do 90. let 19. stol. in pa Arnolda Suppana o
jezikovnih sporih, nacionalnem boju in nacionalnem izklju~evanju v Notranji Avstriji od 1895 do 1918.
Manjkata referata Helmuta Rumplerja z naslovom Dr‘ava-de‘ela-pokrajina-narod v razpravah dr‘av-
nega zbora 1848/49 in Claudie Fräss-Ehrfeld o domovini na primeru Koro{ke. Manjkajo seveda vsi
slovenski referenti. To so bili Eva Holz, ki je govorila o narodni zavesti dr‘avnih uradnikov na Kranjskem
in Gori{kem, Vasilij Melik je govoril o mednarodnih predstavah v notranjeavstrijskem prostoru, Igor
Grdina o narodnostnih razmejevanjih od devetdesetih let 19. stol. do 1918, Janez Cvirn o [tajercu
(Karlu Glaserju) v Trstu, Branko Maru{i~ o Trstu kot emporiju podonavske monarhije od 1848 do 1918
in Stane Granda o izgubi gospodarskih in politi~nih polo‘ajev plemstva na Kranjskem. Krahwinkler je
zaslu‘en, da je objavil vsaj del referatov dveh zasedanj nekdaj obetavne komisije dveh sosednjih naro-
dov in tako postavil nekak{en spomenik ‘alostnemu koncu nekega sodelovanja.
F r a n c  R o z m a n
P a v l e  R a n t, »To sem bil« : prispevki k zgodovini slovenske politi~ne emigracije. Ur. Jo‘e
Rant. Buenos Aires : Samozalo‘ba, 2003. 299 strani.
V Buenos Airesu, kjer vse redkeje zagledajo lu~ sveta slovenske knjige, je oktobra 2003, s finan~no
pomo~jo neimenovanega mecena iz ZDA, iz{la knjiga bratov Pavleta in Jo‘eta Ranta. ^eprav je kot
avtor naveden le prvi od obeh imenovanih, lahko vsaj soavtorstvo pripi{emo tudi Jo‘etu, ki je skrbno
pregledal bratovo zapu{~ino (arhiv) in iz obilice gradiva izlo~il tisto, kar je posebej zanimivo za bralce.
[koda, da je knjiga iz{la v daljni Argentini in je tako na nek na~in »nedostopna« bralcem v Sloveniji.
Tega se je zavedal tudi Jo‘e Rant, ki je dalj ~asa posku{al najti v Sloveniji zalo‘nika za knjigo, ‘al
neuspe{no.
Predno se lotimo podrobnej{e analize same knjige smo bralcem dol‘ni nekaj pojasnil o samem
avtorju, ki je v Sloveniji ‘ivel premalo ~asa, da bi bil tukaj dovolj poznan. Rojen je bil leta 1923 v
Kranju v {tevilni trgovski dru‘ini (5 otrok) o~etu Jankotu Rantu in materi Marija Gogala. Osnovno {olo
je obiskoval v Kranju in se nato vpisal v [kofove zavode v [entvidu. Tu je bil sourednik Jutranje zarje
(glasila ni‘je{olcev) in Doma~ih glasov (glasila vi{je{olcev od 1939 do 1940). @e v gimnazijskih letih