05. Številka.
Prat, v sredo "2f>. aprila IS90.
Tefcij XXIV.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon St,T. M7».
4 nvč.
* edinosti j« ilinfl !
Oglaat
se računajo vrstah v pelini. /.h večkratno naročilo * primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zalivale. do-ii)ii(M oglasi ilil. se računajo |>o pogoditi.
Vii dopisi naj se poAiljajo areiltiUt vil. Nefranknvani dopisi se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase •»prejema iipmviiist»o. Naročnino in oglase je plačevali lovo Trst.
Vredulst v«» lu tiskarna ^e nahajala v ulici Carintia Hv. I'i. Ipravništvn. <nt-prnviilHr« in sprejemanje liiseratn*
v ulici Molin piccolo Siv. II. nadatr.
Izdajatelj In odgovorni urednik Fran O o d n i k
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Ljubljana 'J.r). (Deželni zbor.) V deželnem /Imni se je razpravljalo o zakonskem načrtu glede realk.
Poslance Schaffer je rekel, da predlog ne izhaja iz pedagogiških-didaktičnih tendenc, ampak iz politiških namenov in je predlagal, naj ne ta predlog vrne deželnemu odlioru.
Deželni predsednik je izjavil, da tega načrta vlada ne more vaprejeti, ker v njem ni določeno načelo, da morata hiti za učence obligatna oba deželna jezika. V slučaju, da se pokaže nujna potreba, da se ustanove slovenske paralelke, uvede naučna uprava takšne, drugače ne.
(ilede na namen realke je zmožnost obeh deželnih jezikov na Kranjskem nujno potrebna. Očitanje poslanca Hribarja, da šolske oblasti niso storile svojo dolžnosti, je odbijal dež. predsednik.
Na to je še govoril poslanec Schwegel in je priporočal predlog Schaflerja. Potem je hila razprava zaključena in se bode nadaljevala v petek.
Izubijanu 25. Na današnji ožji volitvi v občinski zastop so izvoljeni kandidatje narodne napredne stranke.
Dllliuj 25. (Deželni zbor). Poslanec K o lis ko je predlagal, da je pozvati deželni odbor, naj še v tem zasedanju predloži zakonski načrt, ki določa, da se ima v vseh avtonomnih uradih na Nižeav-strijskem uradovati le v izključno nemškem jeziku.
Deželni zbor je vsprejel predlog odseka za opravilnik, po katerem ima deželni zbor pravico posvetovati se o nagodbi z Ogersko in o bančni predlogi, ki je v zvezi s to nagodbo. Deželni zbor je nadalje vsprejel resolucijo, s katero se poziva vlada, naj doseže nagodbo, ki bo zadovoljila interese Avstrije iti ki ho veljala dalje nego do leta 1903. Sprejel se je tudi dodatni predlog, da je
predložene nagodbene predloge odkloniti na vsaki način.
Onutac 25. (Deželni zbor). Zbornica je bila obiskana prav dobro. Došli so tudi slovenski poslanci. Početkom seje je izjavil namestnik deželnega glavarja, dr. Nernec, da so slovenski poslanci teško oškodovani v svoji skrbi za slovensko prebivalstvo na Štajerskem, ker se ni hotelo izročiti posebnemu odseku predlog glede ustanovitve deželne meščanske šole v St. Jurju ob juž. žel. s slovenskim poučnim jezikom. Slovenski poslanci da se zavarujejo proti temu postopanju, ki znači nenavadno mero narodne nestrpnosti protislovenskemu prebivalstvu nn Štajerskem.
Pragu 24. V menažeriji Kludsky v Žižkov u je dancH-prišel lHletni pekovski učenec Kacirek prehlizo omrežja. Hipoma ga je zgrabil jeden lev in mu razmesaril obe roki. Dečka so morali v vozu prevesti v bolnico. Uvedla se je preiskava o tem dogodku.
Ctuigntri 25. Kakor poročajo iz Skoplja, je v soboto zvečer neznan zločinec umoril nekega Srha. Dosedaj so zaprli pet bolgarskih odličnjakov, katere dolže umorstva.
P O II I, I S T K K.
Privilegij.
-—C Spisal Poluks. y--
Grlmsti vaški pismonoša je pozorno pregledoval pisma z velicimi očali.
—	Hm, glej ga šmenta, za tega-le Lovrino-vega Miho imam že spet dve pismi. Zlomek vedi, kodo mu piše, pisava in ovitek dišita prav po gospodi. No, saj je fant moder in pameten, kar je res je res. Vsakih štirinajst dni dobiva po dva ali tri časopise, kakor kak gospod, če tudi je le ho-zega bajtarja sin. —
Tako je modroval Grega, vaški pismonoša, in še enkrat nesel pismi prav pod nos, da bi videl bolje z «učeno* pisavo napisan naslov Lovrinovega Mihe.
Takoj na to je zavil proti Lovrinovi bajti, pred katero je Miha ravno cepil drva.
—	Ali je kaj za-me? —
—	Kajpak, da je, kar dva komada — pritrdil je Grega.
Malo bi bil še rad poprašal, kaj in kako,ali Miha je že zavihtel sekiro v kot, strgal mu pismi iz roke in izginil za veznimi vrati.
—	ZI odej, ali se mu mudi — je zamrmral stari pismonoša in se počas: nlpravljal dalje.
Miha jo s par skoki pohitel po starih vega-stih podstrešnih stopnicah v svojo malo, začrnelo, borno kamro in tamkaj nestrpljivo raztrgal ovitka s piseni.
Kar tresel se je veselja in ves rudeč v lica je čital:
Hlagorodni gospod !
Za poslano mi narodno blago najlepša hvala. Pesmi in pregovore porabim vse, pravi biseri so vmes. Prosim, da mi pošljete prav kmalu zopet kaj. Vaši spretnosti in nadarjenosti se gotovo posreči zaslediti še mnogo dragocenega narodnega blaga, katerega z svojo marljivostjo in požrtvovalnostjo otmete pozabljivosti.
Opetovano Vam izrekam svojo iskreno zahvalo in Vais prijateljsko pozdravljam z vsem spoštovanjem Vaš
N. N.
profesor.
— Pozdravlja me — prijateljsko — on, profesor! — je šepetal Miha ves srečen pred-se in hitel odpirati drugi list.
Velecenjeni gospod !
Najlepša hvala na poslanem. Vaš dopis priobčim, kakor vselej, z največim veseljem. Kako izboren opazovalec ste, kako fino znate izraziti svoje misli. Pregreha bi bila, da zamrete v vaši mali
Italijanski irredentizem.
Na Dunaju izhajajoči list »Der Suden« priobčit je nastopni članek :
V naši monarhiji je več. vrsti irredentizraa. V tej polovici države sta vidna nemški in italijanski irredentizem. Poslednji tlači sosebno nas Hrvate in Slovence. Kaj je italijanski irredentizem ? Na jedni strani je to tendencija italijanskega kraljestva, da bi si prisvojilo južne pokrajine avstrijske, na drugi strani pa tendenca italijanskega življa v teh pokrajinah, ali vsaj njega večine, da bi se osamosvojili od Avstrijo in da bi mogli priti
k Italiji. Zato jim Italija obseza Trst, Istro, Goriško in Dalmacijo, kakor Pijemont pred letom 18511., in kakor jim je Lumbardo- Venecija, oziroma Italija pred letom 1HC><>. ohsezaln ltenečansko. Italijanski živelj v teh pokrajinah pa prikazuje le te kakor neodrešene, namreč kakor kraje, katere mora Italija odrešiti, torej si jih prisvojiti. Italija bi torej morala nadaljevati svojo akcijo, kajti po njih umovanju doba epopeje Italije še ni minola. Tu gre /.a dvojno akcijo. Jedna se vrši v Italiji sami, druga v Avstriji. Ti dve akciji se razvijati vspo-redno toliko v njiju delovanju, kolikor v njiju ciljih. Kakor je akcija dvojna, tako so dvojni tudi cilji, katerim slede, kajti vse je naperjeno v jednaki meri proti Avstriji in proti našemu narodnemu življenju. Iz tega sledi, da je nam dolžnost upirati se irredontistiški akciji z vso močjo in sicer v obrambo naših narodnih pravic in naše narodne ekzistence. (Tako je! To naj si zapomnijo vsi oni, ki nam — ali v nevednosti ali zlohotnosti — neprestano mečejo v obraz policijstvo, kadar se postavljamo v bran pred irredentistiško agitacijo. Op. uredništva »Edinosti«), kakor je dolžnost državi, da v lastno varnost stopi na glavo kači irrcdentovski. Naši interesi se pokrivajo z onimi Avstrije in se morati torej koncentrično vršiti naša in vladina akcija. Ko hranimo sebe, varujemo državo, istotako se država v svoji obrambi ne smo ločiti od našega prava. Ako bi mislila država, da se more braniti pred irredentizmom, a vendar zanemarjati nas, storila bi veliko pogreško in ne bi dosegla svojega cilja.
Le na joden način je možno porušiti irredentizem, in sicer tako, da se zadosti našemu pravu. Ako italijanski živelj, ko govori o naših južnih pokrajinah, imenuje iste italijanske, je to le velika laž, kajti — ako tudi ne štejemo Dalmacije, kjer ni nikakc italijanske narodnosti — so Italijani v
neznatni vasi, da uničite svoje izredne duševne darove v okolici, ki Vam ne da in ne pripušča svobodnega razvitka Vašega talenta.
Osvoboditi se morate, da Vam ho mogoče z vsemi silami delovati na polju prosvete in napredka.
Hodite uverjeni mojega vodnega spoštovanja !
Za dopis še enkrat hvala!
Z jiajodličnejšim spoštovanjem N as pozdravlja Vaš iskreno udani N. N.,
urednik »Domačih glasov*-
Mihu je završelo v glavi, kri mu je udarila v lice in oči so se mu svetile srečo in ponosa.
Kako izboren opazovalec . . . izredne duševne darove . . . bodite uverjeni mojega vodnega spoštovanja . . . Vaš iskreno udani ... —
Ah in tako mi je pisal že večkrat ta urednik «Domačih glasov !»
Morda ima res talent, morda je to, kar živi
v njegovi duši, kar ga sili, da čita, da vedno in vedno misli, primerja, opazuje, morda je to vendar pravi dar duše in ne nadutost, ne ljubezen do lenobe in pohajkovanja, kakor so mu predbacivali njegov očim in drugi ljudje.
In srce mu je tolklo in misli so mu snovalo sto načrtov, up pa mu je slikal svobodno, krasno bodočnost.	(Pride še.)
Istri, Trxtu in Gorici v manjšini iti Hrvatje in Slovenci sestavljajo tako večino, <1 a smemo te pokrajine imenovati po vsej pravici slovanske pokrajine. Ali, žal, javno življenje je xadohilo v teli pokrajinah takov ofieijelni značaj, <la opravičuje misel, da so to italijanske »lezel«'. Ta značaj se mora izl»risati. Volilni redi se morajo spremeniti, državni uradi se morajo očistiti od irre«lentizma in Hrvatom in Slovencem trelia dati njih sol«1. Vemlar ima irredentizem tmli mednaroden značaj, v kolikor dobiva hrane iz Italije. V Italiji obstoji družtvo »Dante Alighieri«, ki ima dozdevno ta namen, da izven mej Italije varuje italijanski jezik, tam, kjer je italijanskih podanikov. Toda ta namen je h* dozdeven, /a t<» kulturno nalogo se skriva tudi politiška naloga s posebnim oz i ro m na nase južne pokrajine. Predsednikom temu društvu j«! bil Ruggero Ronghi do svoje smrti. Ko je umrl on, je zbralo društvo vse govore, ki jih je imel isti povodom vsakoletnih zborovanj in jeden eksemplar teh govorov je poklonilo italijanski kraljici. Vsprejeniši to knjigo, se je kraljica Marga-ritta jako laskavo izrekla o društvu in o vsebini govorov, katere je že poznala. V teb govorih je irrcdcntistiških aluzij (namigovanj) v obilici, in sedanji predsednik društva se niti ni trudil koje v noveji iv,as govoril z nekim novinarjem in pov-darjal kulturni namen društva — <la bi prikrival politiko, ko se je dotičnemu vprašanju izogibal rekši, da društvo ni krivo, ako v izvrševanju svoje kulturne naloge indirektno doseza tudi politiške namene. Toda danes se nočemo baviti z enuncijaei-jami posamičnih politikov ali strank. Na merodav-nem mestu v Avstriji naj bi si dobro zapomnili, da so v Italiji — če tudi je gledd irredentizma razlik in nijans v obliki eiiuncijacij — vendar vsi i r r e d e n to v c i, in da še ni pala beseda z miuisterske klopi, ki bi zavračala irredcntistiške tendence. Omenjali smo kraljico, žensko, ki dobro ve iu dobro proračuna, kaj govori, in moremo imenovati tudi kralja samega. Znano je, kako se je na kongresu novinarjev na poseben način dal informirati o narodnem sporu v Trstu in o hrvatskem gimnaziju v Pazinu. Kralj Umberto je pozabil v onem trenutku na najclementarncje ozirc zaveznika, ko je branil irredcntistiške strasti. Iz njega je govorila kri Sa vojske hiše, sosehuo starega očeta Alberta in očeta Viktorja Emunuelln. Nočemo se danes prepirati o tem, kako so ti vladarji paktirali z revolucionarnimi življi. Stvar je čudna, toda rešilo jo je zgodovina, ker je nje stremljenje šlo za tem, da združi domovino in jo osvobodi. Ako pa kralj Umberto izkazuje svoje simpatije sedanjemu irredentizmu, hlepi po tujem.
Avstriji ni vzroka, da bi se morala bati pre<l Italijo ali da bi Italijo varovala se svojim zavezništvom. Hrvatje in Slovenci so danes isti, kakor so bili pred Visom. Vendar pa naj bi bili naši odločilni krogi nekoliko previdneji v tem pogledu in naj bi ne bili brezbrižni z ozirom na dispozicijo v duhu kralja lTmberta. Še na jedno okolnost hočemo opozoriti. V Italiji raste in raste dalje sooi-jalistiška iu republikanska struja. Oficijelna društva v Italiji pa — ne da bi ee bila kaj naučila iz abesinskih dogodkov — Hunjnjo o pustolovstvih bodisi v Kitaju ali Tripolisu. Ni neverjetno, da v nje novih podjetjih zadene Italijo ista usoda, ki jo je zadela pri Aba Kariina. V tem slučaju, da bi potolažili revolucionarne življe in jim tlali kako zadoščenje, bi mogla Italija v svojem obupu zapri-čoti kako akcijo za osvobojenjc »tlačenih bratov v Avstriji«. Kdor čita italijanske liste, temu se to naše menenje ne bo zdelo ni pretirano ni predrzno, ampak vpraša se jednostavno: kaj more koristiti Avstriji zaveznik take sestave?!
DOPIS.
S Krasa, 24. aprila 1H99. (Odlikovani kmet Josi j> Forrir r Premer j i pri Komun in urkthtnji spomini, r izgled predragi kmetski mladini.) — (lav. dopis.)
Dne aprila t. I. je bil ne le samo za odli-kovanca, g. Josipa Forčič-a, bil je tudi za nas in za vsacega dobro mislečega človeka vesel iu pomemben praznik: to je bil dan, ko je e. kr. okrajni glavar sežanski, g. dr. Laharnar, donesel odlikovaneu od Njeg. Veličanstva podeljeni mu zlati križec za zasluge. —
Obči na rji v Preserjeh in mnogo drugih iz bližnjih in bolj odtlaljenih krajev so prihiteli na tu slavnost in so dokazali se svojim dostojnim vedenjem, da s«> pravi potomci naših dedov in pradedov. — Vsa vas v Pretierjn je bila izredno lepo o« ličena, povsodi je bilo videti le veselih obrazov, in strel iz topičev je p »večava 1 to slavnost. -— V posebno iliko pa je bila navzočnost gospoda Ivana viteza Nabergoja, veleč, dekana, več gg. uradnikov kakor gostov odlikovane«.
Da j«' bilo primerno, da je naš slavljenee do-segel vse to odlikovanje, temu v dokaz, naj zabeležim tu nekoliko, nam osivelim in še živečim vrstnikom znanih zgodovinskih črtic, ki segajo čez polovic«! tega stoletja nazaj. Iz tegn bo razvidno, kako resnih ur, žalostnih dnij in tužnih let so preživeli iste čase tudi naši kraški kmetje, oziroma dedje, in pradedje, in tudi mi z njimi, kakor tačasna njih deca.
Minoli so bili isti zlati časi, o katerih je pela moja pokojna sestra: « Draga mi kraška planina, polna si kruha in vina», — ko me je kakor učenca spremljala iz Gorice domov na počitnice.
A nastopili so žalostni časi — leto za letom.
Od leta 1H4H. burnih časov naprej prišle so j tudi na naš«>ga kmeta nezgoda za nezgodo: krompir je začel gnjiti in bati se je bilo, tla pridejo celo ob seme; pšenica iu drugo žito v obče je po- 1 stajalo smetljivo in kar je ostajalo, je uničevala huda suša od leta do leta.
Brc/število kobilic, trtne bolezni in razne druge nadloge so uničevale našega kmeta.
Ker isti čas še ni bilo železnic in komuni- i kacij kakor dandanes, je živež postajal od leta do leta dražji, tako, da je že lota 1854. cena poskočila tako, da je bil mernik koruze 4 gld. st. denarja ; cena pšenice čez ;> gld. ; oelega vina čez gld. in kraškega terana čez 40 gld. «kvinč». Ta cena, posebno vinu, se je vzdržavala od leta doleta. Poleg j nbožtvn in slabih letin se je leta 1H55. oglasila še , grozna morilka — kolera.
Naše ljudstvo je bilo vse zbegano. — Trn- j moma so odhajali naši kmetski ljudje z mavho t na rami na Kranjsko, Štajersko in v druge kraje 1 prosit miloščine, da so preživljali sami sebe in dru- ' žino od leta do leta in tako ohranili dedščino svojih očetov do boljših časov. —
Nekteri so šli z razno kupčijo po svetu, da bi 1 si kaj prislužili ; in med temi bil je tudi naš da-I našnji odlikovanec, g. Forčič, kteri je prehodil po-j leg drugih dežel tudi Dalmacijo iu Crnogoro. Kar I je videl po svetu dobrega, je skušal porabiti doma.
Ko je naš odlikovanec videl, da so se jnje-| gove prve poskušnje v kmetijstvu še precej dobro \ obnesle, in so polegli burni časi, je ostal popol-i uoma doma na kmetijstvu.
Nikdo se ni bolj razveselil novo ustanovljene tačasne kmetijske šole iu naprav za povzdigo kmetijstva, nego naš g. Forčič; vse te naprave so bile zanj poleg lnše Božje, sama svetišča. — C i tal je posebno pridno vse kmetijske časopise in ako ni umel česa, zatekel se je peš v Gorico v kmetijsko šolo. — Vsako za povzdigo kmetijstvu priporočano stvar, naj si bode seme, rastlina ali živalstvo, naznanjeno po kmetijskih listih, jo je moral kupiti, da je delal potem poskušnje. —
Bil je prvi med našimi vinogradniki, ki se je oprijel vinogradarstva po novem zistemu. — Ko se je naš vrli g. Alojzij Strekelj, sedaj službujoči v Zadru na kmetijski šoli, bil izšolal in kakor pravi strokovnjak kmetijstva doma bival, bila sta naš dobri *.h>že» in g. Strekelj vedno enega duha, enega mišljenja.
Udeleževal se je se svojimi pridelki iu poskusi od leta do leta vseh deželnih razstav kmetijstva, na katerih je bil vsikdar odlikovan ali s pohvalo, "uli s svetinjo, ali celo se zlati (cekini), kar vse varčno hrani doma v spomin.
A ne misli, dragi čitatelj, da je on vse to delal le v svojo korist! Naš g. Forčič nima pravnih naslednikov, torej tudi ne skrbi za njih pri-hodnjost. On je hotel le pokazati, da bi se dalo tudi pri nas uvesti mnogo koristnega in zholjšati kmetijstvo, in da po umnem kmetovanju in varčnosti se tudi pri nas na Krasu da zadovoljno in pošteno živeti!
On se je držal in se drži vedno starega izreka naših prednikov: «Moli in delaj!®
Nič ni maral, če mu ni šlo vse po sreči in če so nekateri iz gole zavisti norca delali iz njega. '
Naše dobro misleče ljudstvo je začelo prihajati do Forčiča od bližnjih in daljnih krajev in posebno pred trgatvijo so si ogledovali našega slavljene* posestvo. In videvši lepi pridelek so pričeli mnogi posnemati Forčičeve izglede. Tako vidiš dandanes vse milno na novo napravljenih vinogradov in na novo nasajene «ri parije* itd., vse tako urejeno kakor je naš g. .los. Forčič delal pred leti in še vedno dela vse v povzdigo kmetijstva in v blagor človeštva!
A konečno se obračam do tebe, draga mi mladina, in posebno do istih, ki pravijo, «da ni vredno več obdelovati zemljo, ker se ne splača ter pravim : vedite, da ni lepšega stanu, nego je kmetski stan, če se živi po njem. Ta stanje pošteno preživil rod za rodom naše dede in pradede. — Mladina vedi, da kmetski stan preživlja tudi vse druge stanove! A vsi drugi stanovi so mnogo bolj težavni, nego je kmetski stan ; kajti isti morajo v otroških letih s trebuhom za kruhom, česar kmetu vendar ni potrebno, ker ima doma dela in tudi cjela*. — Bodite previdni in ne obračajte hrbta svojemu čislanemu kmetskomu stanu, tiin več varujte si dedščino svojih vrlih dedov iu skrbite za umno obdelovanje svojega zemljišča! — Posnemajte našega odlikovanca g. Josipa Forčiča in naj bo tudi vam geslo kakor je njemu: Delo, poštenje, značaj!	Fran Buno.
Politični pregled.
TR8T, *2H. aprila 18H9.
Deželni glavar gorilki in alovenski poslanci. Deželni glavar goriški, dr. vitez Pajer, je doposlal voditelju goriških Slovencev, dru. Antonu Gregorčiču, pismo, čegar vsebina odgovarja popolnoma politiški individuvalnosti istega viteza Pnjerja. Najprej povdarja izrecno, da nimamo ni-kakega mandata ni od vlade ni od italijanskih poslancev, vendar pa dodajo svoje osebno menenje o utifiii, ki ga je prejel v občevanju se svojimi italijanskimi tovariši. Veselilo gaje, da more zagotoviti, kako so bili vsi užaljeni, ko so morali čuti očitanje, da pobijajo vse opravičene zahteve slovenskega prebivalstva in njega zastopnikov, ko so vendar uverjeni, da niso odklonili nobene zahteve, ki se je stavila na korist slovenskega prebivalstva, na parlamentaren način in na podlagi pravice pravičnosti, človeko-| ljubja in javnih gospodarskih vprašan).
Čitatelj, ki si pazno sledil dogodkom v deželnem zboru goriškem, primi se za glavo in strmi!! Toliko elasticitete v potajovanju notoriSkih resnic! Ali gospod vitez Pajer je previden mož, zato je | pridodal hkratu zavarovanje: a) da noče soditi, kaj je pravično in kaj je krivično, in b) da Italijani niso pobijali nobene slovenske zahteve, v kolikor ni bila na škodo italijanskemu prebivalstvu ! Ali dragi gospod vitez Pajer, to je tista mrtva I točka, na kateri so obtičali goriški odnošaji, vpra-i sanje: kako umevajo italijanski poslanci, kaj je pravično in kaj krivično?! To je ravno nesreča, da Italijani smatrajo za krivico sebi vsako najdrobnejo drobtinico, ki so jo dobili ali jo zahtevajo Slovenci!! Dokler Italijani ne dobe jasnejih pojmov o tem razlikovanju, sploh ni možno govoriti o kakih pogajanjih. Gospod dež. glavar se jo torej potrudil prav zastonj. In kaj naj hasnejo vsa njegova prizadevanja, ki jih obljubuje v svojem pismu, ko pa pravi sam, da nima nikakega mandata?!
Sicer pa je dobil g. vitez že v »Adriatische Post« odgovor na njegovo snubitev, liečeni list opozarja gospoda viteza in njegove tovariše, d a so slovenski poslanci povsem zložni med seboj iu da je ni nobene moči, ki bi mogla razbiti to zložnost. Več slovenskih poslancev je izjavilo celo, da sploh ne vstopijo v nikaka pogajanja, dokler deželni zbor ne izvrši sklepa deželnega zbora in ne najme posojila za vipavsko železnico!
In poleg vipavske železnice je učiteljsko vprašanje. To se mora rešiti. »Adriatische Post« obvešča torej Italijane, da Slovenci ne drže prav čisto nič na njih obljube, dokler ne čujejo pozitivnih pogojev.
Tako je. Preveč skušenj imamo že, da bi puščali, da bi nas še nadalje — naj se nam odpusti trda beseda — imeli za norca.
Fanslavizemin pangermanizem. Petro-grajski list «Nov. Vr.» črta paralelo med pangermani-
/
zrnom in panslavizmom. Panslavizem ne sega preko želje, da bi se Slovani združili v ukupno kulturno delo. Jednakost in jednakopravnog slovanskega plemena z drugimi je jedina zahteva do Nemcev, in le časovne okolnosti jim nalagajo dolžnost, da morajo moralno nastopati proti sebičnim načrtom pen germanizma. Sedaj pa — pravi «Novoje Vremja*
—	ko je pangermanizem jel stezati roke po Balkanu, mora nam biti jasneje nego kedaj, da je Avstrija seveda ne germanska, ampak jednakopravna Avstrija — neizogibno potrebna n a m in s I o v a ust v u injpripravljeni smo zaklioati s Palaekim, da bi morali ustvariti Avstrijo, ako bi je ne bilo.
Domače vesti.
Stara pesem. Pišejo nam: Gospod urednik! Kaj ste prezrli oni članek v zadnji številki lista »Lavora tore«, ki govori o odnošajih ribičev — Oožotov v naših krajih.
Opozarjam vas torej, da so fložotski ribiči — seveda po menenju rečenega soeijalistiškega lista
—	sami ubogi zlomki, proganjani po nedolžnem. Zato jim hoče »Lavoratore« iti na roke, da ostanejo zmagovalci.
Nad kom? vprašam jaz sedaj. Nad kom drugim, nego nad našimi domačimi ribiči! To je stara pesem laških soeijalistov tržaških: domačin naj bi makari izkrvavel v imenu »bratov-stva«, v imenu »mednarodnosti«, v imenu »huma-nitete«, potrpežljivo prenašaje vso arogancijo in ne le neznosno, ampak tudi nezakonito, veljavne pogodbe nesramno gazečo konkurenco; stradal naj bi in propadal materijalno ter se pogubljal; Oožoti pa naj bi delali prav vse, kar hočejo. Domačin naj bi molčal in trpel, ako noče, da ga kakov tržaški socijalist ne loputne po glavi z lopato — človekoljubja !
Pogodba mej Italijo in Avstrijo, uravnajoča ribištvo v našem vodovju, ki je itak skrajno neugodna za domače ribištvo, je taka, da smemo reči, da je morda ni druge države, ki bi hotela dovoliti ino-zemoem takih olajšav, ki bi hotela tako grešiti proti najelementarneji zahtevi zdrave naeijonalne ekonomije, otvorivši vrata na stežaj tujcem za izkoriščanje njenega lastnega vodovja v konkurenco proti nje lastnim državljanom. Naši ljudje jadiku-jejo — pojte le pogledat v sv. Križ! —, opravičene tožbe v parlamentu o postopanju laških ribičev so na dnevnem redu in vse prosi, naj bi se storilo kraj temu neznosnemu stanju. Že določila pogodbe mej Italijo in Avstrijo glede ribištva v naših vodah so torej skrajno neugodne za domačo obrt. Ali da bi se Oožoti držali vsaj teh določil! Kaj še! Kaj so njim mar pogodbe. Saj se tu ču-tijo — gospodarje. Kar v obraz pravijo našim ribičem: tu smo mi doma, to morje je naše! Če se je pa kedaj dogodil redki slučaj, da so kompetentni organi kaj storili, da bi zavrnili laške ribiče v meje, določene jim po pogodbi, pa hitro prisopiha kakov tržaški soeijalisliški list,, da dotične organe v imenu »človekoljubja« zmerja s »poliziotti«. Tako dela »Lavoratore« v svoji zadnji številki, ker je neki pilot blizo Gradeža zalotil nekaj laških ribiških bark! Pa tudi na trgu v Trstu da se dela laškim ribičem velika krivica, ker se domači ribiči — branijo konkurence tujcev.
Vidite, to jo stara pesem tržaških soeijalistov : ko gro za kakega italijanskega podanika, tedaj bi hoteli načelo »človekoljubja« izvajati do skrajnih posledic, z domačinom pa nimajo ni kakega usmiljenja ! Seveda, saj vedo, da jo Čožot Italijan, avstrijski ribiči pa so Hrvatje in Slovenci! Živelo tako — »človekoljubje«!	Okoličan.
Tako daleč smo že! Iz Istre nam pišejo: Nedavno temu je potoval po Istri neki gospod iz Ljubljane. Možu se je videlo, da pripada k inteligenci in da ve marsikaj. Ne menč se za naše menenje, je uprav fanatično zabavljal na »farje«. Videl je, kako neljubo nam jo to, ali nič ni pomagalo: žalil nas je dalje v naših čutstvih v — naši hiši. To je menda vendar *— če že druzega ne — skrajno breztaktno. Opisavali smo mu naše razmere, slikali mu ljute boje, ki jih moramo vo-jevati za svojo narodno ekzistenco. Predočili smo mu, da je rešitev možna le tedaj, ako napnemo VSi vse sile. Dokazovali smo mu, da bi bil to zločin na narodni bodočnosti, ako bi se hoteli cepiti
v stranke, da torej ne morem« pogrešati nikogar. Povedali smo mil tudi, kako uzorno vrSi slovanska duhovščina v Istri svojo narodno dolžnost, kako zvesto in udano tleli z narodom vse trpljenje. Vse zastonj: zabavljal je dalje v svoji brezobzirnosti, a pri doda I potem — m takrat nas je zazeblo v dušo — : »Vi se morate boriti za na n k I nos t, ker vam teče voda v grlo. Nam v Ljubljani pa ne treba tega, mi smo liberalni in smo lahko tudi mednarodni !!«
Vsaki komentar k tem besedam bi bil odveč. Tako daleč so torej priveli sedanji boji na Kranjskem, da so ljudjo zgubili vsaki zmisel za celo-kupnost naroda, da ne morejo ometi več, da se boji, ki se bijejo na točkah periferije, hijejo za — vseh!! Gospodje v Ljubljani, brez razlike strank, naj gledajo, kaj delajo! Taki izreki pričajo, v kako usodno smer je zašlo mišljenje prebivalstva vsled sedanjega klanja. Morda pride dan, ko bodo ro-
doljubje na Kranjskem obžalovali, da niso _ ko
so določali smčri javnemu življenju — malce gledali preko mej svoje ožje domovine. Da le ne bo prepozno.
Občinske volitve v Ljubljani. Na včerajšnji ožji volitvi je bilo oddanih I1H0 glasov. Izvoljeni so bili kandidatje uarodno-napredne stranke, in sicer so dobili Dimnik 713, Mallv 713, Turk 714, Tosti 712 in P rose no 700 glasov. Kandidatje takoimenovane združeno opozicije so torej propadli. Nemci se niso udeležili volitve.
Raznoterosti Iz Ljubljane. \.A Ljubljane nam pišejo dne 25. aprila: Deželni zbor ima danes sejo, v kateri bo rešeno več točk narodno-go-spodarskoga obsega. Tudi realkine stvari pridejo na vrsto, t. j. zakon, ki bo imel odstraniti sedanje škandalozne razmere iu zlasti teptanje slovenskega jezika, ter ta učni zavod spraviti na tisto stopinjo kulturnih svetišč, na kateri mora stati. Do sedaj pa je bil ta zavod gnezdo, kjer so nemškonaeijo-nalni profesorji gojili — pangermanski zarod, in to tak zarod, s katerega rngoviljenjem se mora baviti sedaj — kakor ste že poročali — deželno kakor kazenski) sodišče, oziroma državno pravdništvo. — Sedanji! zasedanje deželnega zbora bo trajalo še do prvo polovice meseca maja. — Občinske volitve, ki se vrše te dni, so zelo živahne, zlasti zaradi tega, ker se jih udeležujejo tudi Nemci. Jutri bo volil II. razred. — Narodno društveno življenje je postalo v Ljubljani zelo živahno. Minole dni je imelo pevsko društvo »Ljubljana« svoj redni občni zbor. Predsednikom jo bil izvoljen {že tretjič) g. Anton Gutnik, mag. pol. ofic., njegovim namestnikom g. Ivan Pavšek, blagajnikom g. Makso Armič, tajnikom g. Radivoj Korene, odborniki pa gg. Feld-stein Albert (arhivar), Oerni) Ivan, Kranjo Filip, Kramar Josip, Potokar Dragotin iu Pavšek Avgust. Zadnjo nedeljo je napravilo društvo prvi svoj letošnji izlet. Novi predsednik, znan kakor energičen in trudoljubiv narodnjak, privede društvo zopet na veljavno in ugledno stopinjo s tem, da pripomore društvu do nekdanjega tolikanj priljubljenega »mešanega zbora«, uredi in okrepča zadnja tri leta tolikanj oškodovano gmotno stanje. Čast takemu predsedniku! — Dne 10. t. m. je imelo svoj redni občili zbor »Bolniško in podporno društvo pomočnih iz zasebnih uradnikov za Kranjsko«. Društvo ima 2000 gld. premoženja iu je obhajalo letos svojo desetletnico, Bolniščnine in podpor je izplačalo v tem času že nad 1200 gld. V novi odbor so bili izvoljeni gg.: Anton Gutnik, preds., Kandare Kr. pod preds., Sežun Albert tajnikom, Bezenšok Aru. blagajnikom, odborniki pa gg.: Oton Pelini, Hafner Josip in ITauptman Josip. — Ljubljana šteje letos 12(5 društev.
Slovenska Matica bo imela dne 3. maja oh 5. uri popoludne svojo CXVIL od borovo sejo v Ljubljani v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila predsedništvn. 2. Odobrenje zapisnika o CX VI. odborovi seji. 3. Poročilo o računih za leto 1898. 4. Poročilo o letošnjih društvenih knjigah. Poročilo o pripravah za občni zbor. (>. Tajnikovo poročilo. 7. Slučajnosti.
Veselica na vrtu pevskega društva »Kolo« ne bo dne 2<S. maja, kakor jo bilo javljeno svoje-časno, ampak dne 4. junija t. 1.
Da se je spremenil dan, je vzrok ta, da se morajo tamburaši vežbati za nastop na veselici »Bratovščine sv. Cirila in Metvda«, ki bo v nedeljo dne 30. t. in, ua vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu.
Prosimo bratska narodna, društva, naj tvoje eventuvalne veselice uravnajo tako, da se ne IkmIo križale z veselico »Kola«.
Odbor pev. društva »Kolo«.
Postile stvari. Dne H. maja t. I. bo društvo c. kr. poštarjev in poštnih odpraviteljev za Kranjsko, Primorje in Dalmacijo ohdržnvalo v Spljetu (v Dalmaciji) XVIII. redno glavno skupščino ter ob enem II. letno skupščino društvene bolniške blagajne c. kr. neeraričnega poštnega osohja. Na * dnevnem redu bo med drugim tudi volitev društvenega odbora.
Železniška družba je dolžna odškodovati svoje nastavljencc v slučaju ponesrečenja na železnici. Dne 21* novembra 1H'.I7. je premikača Ivana Novaka povozil parni stroj. Vsled te nesreče so mu morali odrezati nogo. Državna železnica, v katere službi se je nahajal Novak, pa se je branila izplačati holnino, na kar je hromi pre-mikač tožil družbo za 25.000 gld. bolnine, Družba je zanikala to tirjatev, izgovarja je se, da je dolžna plačati samo rento za po nesreče nje. Trgovsko sodišče v Pragi pa je bilo drugačnega menenja in je dne 17. t. m. obsodilo državno železnico ua (»(KM) gld. odškodnine za bolečine in na povrnitev stroškov.
Celjski nemčurjl pred sodiščem. Ko jo
bila minolo leto meseca avgusta velika slovensKa pevska slavnost v Celji, so celjski neuičurji metali j na Slovence kamenje in gnjila jajca ter jih polivali z vsakovrstnimi tekočinami. Minole dni je j stalo devet oseb pred sodiščem, obtoženih hudo-j delstvn javnega nasilstva. Orožniki so za obtožence izpovedali jako neugodno. Vendar je sodišče rešilo j krivile vmc obtožence.
Kmotka Je eksplodirala! Nekemu redarju, ki je čakal včeraj na hodnikih kazenske proture, se je dogodilo včeraj, da mu je smotka eksplodirala v rokah. Kadil je smotko za 21/- nvč. Ko so ga pozvali na razpravo — kjer je imel biti zasli-' šan kakor priča — je hotel pogasiti smotko, da bi shranil še ostali del. V istem hipu jo smotka eksplodirala s precejšnjim pokom, tako, da so uradniki hiteli od vseli strani skupaj. Redarja je precej ranilo na levi roki. Pepel, ki je ostal od smotko, so dali v preiskavo sodnemu izvedencu tiru. Znm-pariju, ki je izjavil, da hi bilo utegnilo zadušiti redarja — toliko plinov se je razvilo ob eksploziji — ako l»i se bila eksplozija dogodila tedaj, ko je redar še kadil. D dogodku so hitro obvestili fi-j naneno oblast, ki je hitro izvršila natančno pro- . I iskavo v oni tobakarni v ulici Donota, kjer je redar kupil smotko. O tem dogodku se seveda govori po vsem mestu iu splošno so radovedni, kako ukrene sedaj finančna oblast glede prodaje smotk.
Proti lil učenj 11 živali. Iz Kanala nam pišejo: Res potrebno bi bilo, da bi se zakon o niu-činju živali izvrševal nekoliko ostreje. Pa ne le po velikih mestih, ampak tudi po deželi. V Gorici imajo poklicane oblasti dovolj prilike, da se lahko prepričajo na svojo oči, če opazujejo vozove iz soške doline. Na enega ali par konj nakladajo bremena na bremena iu se ne brigajo za to, da že voz sam telita do 15 kvintalov. In na tak voz nakladajo še 30—40 kvintalov blaga. In vso to težo morajo vleči dva ali trije konji. In kaj še le, ko je deževno vreme iu so ceste blatne. Vožnja je težka, žival trpi, da je groza, in vozniki kriče in preklinjajo, da je grdo. Voz je preobložen, žival se upira iu ne more dalje. Ali pri vozniku ni usmiljenja. Iz Gorice do Kočinja je dolga cesta in ročinjski klanec je hud. Žival je že utrujena, kako naj vleče po tem dolgetn klancu?!
Istotako delajo ljudje z dežele tudi z voli, ko vozijo v Gorico. Žival je medla in slabo krm-ljena. Ako hi oblasti nekoliko strožjo izvrševale zakon proti mučenju živali, bi imelo tudi ljudstvo nekoliko strahu. Uvela naj iti se kaka kontrola glede teže vozov, morda uiadna tehtnica v Gorici.
Istotako mučijo konje tudi v Gorici, zlasti oni, ki vozijo omnibuse. ()tl zjutraj do zvečer mora vlačiti uboga žival. Ali res ni nobenega usmiljenja ? !
0 nesreči v Harkov Ijali. O kamenoseku Petru Živicu, o katerem smo sporočili včeraj, da ga je zemlja zasula v nekem kamenolomu nad Bar-kovljami, doznajemo na našo žalost, da se mu je stanje shujšalo. V kamenolomu jo bila včeraj komisija, a ponesrečenega je zaslišal v bolnici pro-
iakovalni avčtnik Petronio. Kamenolom j«- last Aleksandra Cesar«'.
I/ pred de/, sodišča. U.'1-letni j»i>ar Edvard Caselli je dobil včeraj 1H meseeev ječe radi »-ljnfije in tatvine. Obdolzen je 1»i 1 veČ takih činov.
Različne vesti.
Maščevanje na smrtni posteiji. I/ Napolja
prihaja vest, ki kaže veliko maščevalnost italijanskega ljudstva. Mlada (riuscppina Napodani je ležala na smrtni postelji. »1'rej, nego umrjem«, je rekla s komaj slišnim glasom ljudem, ki so stali krog njene postelje, »hi se še rada spravila z sosedo (Nirieetto Vaio.« Ko je soseda došla, vsa žalostna, jo je holniea pritisnila k sebi, toda mesto da hi jo hila poljubila v znak sprave — ji je odgriznila pol nosa. Z velikim trudom so iztrgali nesrečno dekle iz »objema« bolnice, ki je hotela svoji ohsovraženi sosedi odgrizniti še ostalo polovico nosa. Sedaj sem zadovoljna in rada umrjem«, je rekla bolnica na to in je umrla kmalo potem. Ranjeno dekle so prevedli v bolnico.
Pravosodno ministerstvo toženo od čevljar-Ijarskega učenca. Pred državnim sodiščem je bila dne 'J'J, t. m. razprava vsled tožbe čevljarskega učenca Stanislava Bockenski iz Tarnova ki je tožil pravosodno ministerstvo, za odškodnino radi kazni, ki se mu je bila prisodila po krivem. Toži telj je bil leta 1HU7. obsojen od okrajnega sodišča v Tarnovu na mesec dni zapora. Po prestani kazni se je pokazalo, da je bil čevljarski učenec obsojen po krivem, vsled česar je bil slednji popolnoma oproščen, ko se je uvelo novo pravno postopanje.
Na podlagi zakona, po katerem se morajo od-škodovati oni, ki so po nedolžnem prestali določeno kazen, je Bochcnski zahteval od pravosodnega mi-nisterstva HO ghl. odškodnine, kar je bil z zaporom prestanim po nedolžnem, prikrajšan na dobi njegovega učenja za mesec, dni in mu je bilo torej možno postati pomočnikom še-le mesec dnij pozneje. Za ta mesec dni je zahteval 7;> ghl. oškod-nine za zgubljeno plačo, a o gld. za obrabljenje njegove obleke v zaporu. Justično ministerstvo je odbilo to njegovo zahtevo. Na to se je učenec pritožil na državno sodišče. Isto je obsodilo pravosodno ministerstvo, da mora Boehenskemu tekem štirinajstih dnij plačati gld. in sicer ;{<) gold. kakor odškodnino za enomesečno zgulio zaslužka in t> gld. za obrabljenje obleke v zaporu. Pravica še vendar ni popolnoma izmrla, tudi ne za najniže proti najvišim!
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje veati.)
Koper Seja deželnoga zbora, ki je imela biti danes, se je odložila in bo v petek ali soboto.
(il'ftllpp 21 >. (Deželni zbor.) Komisija, kateri je bil nalog, da prouči predlog za protest proti rabi ij 14. je dovršil svojo delo. Poročilo opisuje žalostno notranjo položenje v Avstriji vsled bojev mod Nemci in Cehi. Poročilo protestu je proti v porabi i; 14. za uredbo jezikovnega vprašanja iti napada vlado ter označa pot, po kateri bi moralo hoditi ministerstvo ako hoče doseči pomirjenje.
Itudiiiipesta V <iuti, komitat Komorn, je včeraj nastal požar, ki je uničil iMJO hiš. Posedaj so izvlekli iz ruševin trupla štirih dečkov in šestih žensk, toda bati so je, da je bilo še več žrtev na življenju. Na delil za rešenje ljudi je zgubil življenje tudi neki orožnik.
Diiuaj 2l>. Predsednik ukupnoga račuuišča, bivši rninisterski predsednik, grof Ilohemvart, je umrl. (Grof Hohen\vart seje porodil v letu 1K24. Dne T. februvarja 1K71. je bil imenovan minister-skini predsednikom, toda njegovo ministerstvo je padlo že v oktobru istega leta. Lota 1*7;$. je bil izvoljen državnim poslancem od kmečkih občin Kranj ter je prevzel vodstvo po njem imenovanega kluba in konservativcev sploh. Predsednikom najvišega računišča je bil imenovan dne 1K. doc. 1KH4. Za Hohenuartom je izginila jedna najmarkantnejih prikazni iz politiškega življenja avstrijskega.)
London 20. »Times« objavljajo ukupno poročilo ruskega finančnega ministra \Vhitte-a o ru-sko-angleških trgovinskih odnošajih. Poročilo pravi, da je Anglija jedino tržišče, na katerem moro Rusija dobiti vzravnavo za sedanjo depresijo njo poljedeljstva. Istotako je poštevati Rusijo kakor tržišče za najemanje ruskih posojil.
Potrti od najgloUikeje žalosti, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pro/.alostno vest o smrti gospoda
ŠTEFANA RIBARIĆ,
t l iro v ni v Trstu,
ki je sinori ob 7. mi v o)>. letu svoje dobe, previden se sv. zakramenti za uniinijore, mirno v (lospodu zaspal.
Pogreb zemskih ostankov milega pokojnika se hode vršil v četrtek ob H. uri popoludne iz ulice Porta št. 1 (ogel ulice Conti). TRST, dne 2(i. april« IS!)!).
Marija, soproga.
Angela, Mihovil in Ivan, otroci.	Anton in Uršula, stariši.
Anton, Simon, Mihovil in Josip, bratje.
Našemu si. občinstvu!
Podpisani naznanjam, da imam v ulici Conti Št V. 2 dobro urejeno in z vsem potrebnim kakor moko, sladčieami itd. založeno
HT pekarno. "TU
Kruli pečom po krat na dan ter ga pošiljam na zahtevo na dom. — Sprejemam tudi domače testo v peko.
Z vsem spoštovanjem
Ivan Pahor.
„Hotel Nazionale"
v Trstu, Via Vleuua št. 4
nahaja se v bližini kolodvora južne* železnice pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v I. nadstr.
Cena od 00 novi. naprej.
V pritličju nahaja se tudi „Restaurant Nazional«" elegantno opravljen, preskrbljen vedno in ob vsalcej uri i gorkimi in mrzlimi jedili. Toči se: fino plzensko pivo ia Culrabach-ovo črno pivo, najbolje dalmatinsko „Apolo di Lima'- in istrsko vino ter razna vina v boteljkah, vse po smernih cenah.
Lastnik je slovan-dalmatinec. Govori se slovenski in hrvatski.
Nas!anjaje se na geslo: „Svoji k svojim" priporoča se slavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obilea obisk	udani
Josip Serdarovič,
lastnik.
Kašelj, hripavost in prsni katar
ublažuje in zdravi
pravi planinski kaše\) olajšaj oči sok
z „Deželne lekarn« pri Mariji Pomnguj" M. Leusteka v Ljubljani.
(Jena 1 steklenice 50 novč. Razpošilja se /. obratno poŠto najmanj 2 steklenici.
Velika hiša
v Motovunu zraven slovečih Skoeijanskih jam, H ure od Trsta in '/a ure hoda od železnične postaje Divača, ob živahni prometni cesti Reka-Trst, z dvema kuhinjema, z dvemi obširnimi podzemeljskimi kletimi, h 14 krasnimi sobami s posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letoviSčnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obširnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejenim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj
na prodaj
Proda se tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go-stilničarsko in štacunarsko obrt.
Vsled njene lege na tako živahnoj prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsako-vrstnin ldagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razum navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam.
Vse pobiltvo z vrtom in parkom vred, dalo bi ae tudi v najem po dogovoru.
Natanjčneja pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-čiču v Matavuna, pošta Divača.
Pomladansko zdravlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj „TisočeraI cvet" (Mllleflori).
(isti kri ter je izvrstno sredstvo proti ouim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvČ. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRMMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki trg.
Tudi za 55 nvč. v murkah dopošlje se franko.
Išče se
čevljarski učenec, ki je že nekoliko priučen. Sprejme ga takoj Josip Kolb, ulica Sette Fontane št. 2.
URAH
sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice.
Friderik Colja,
niznašalec „Edinosti" in vratar, Via Solltario It. 8.
w Službo
v kaki trgovski ali odvetniški pisarni išče izobražen Slovenec z lepo pisavo in vsestranskimi praktičnimi izkušnjami, vešč poleg slovenskega tudi nemškemu in hrvatskemu jeziku. Dotični lahko nastopi službo takoj. Blagovoljnih ponudeh se prosi na „6. H. 56" poste rostante Trst, glavna pošta.
Nova centralna čevljarnica
v Trstu.
Via Maleauton štv. 2.
Bogat izbor čevljev
za gospode, gospe in otroke.
Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah.
„A G RIC O L"
Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mrčeaov
raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T r e n t i n a, I s t r e, Goriš k e in pri t u k. polj ed oljski družbi izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseh parasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okiižujejo trte, sadna drevesa in zelen jad. Navodilo, kako rabiti »A g r i e o 1«, na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Zastop in zaloga na (ioriškem pri gosi). Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg 16, na dvorišču.