Od L>ov. dalja
naročnin« mesečno 80 din, za inozemstvo 60 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din.
(JredniitTo: Kopitarjev« U1.6/IIL. TeL 40-01 do 40-06
Klene misli v težkem času
Za štiridesetdnevni post so objavili francoski škofje pastirska pisma, ki odsevajo vso resnobo sedanjega časa, ki je dozdaj od vseh narodov najbolj prizadel francoski. Ta pisma, iz katerih odseva tradicionalno globoko domoljubje francoskega episkopata, odkrivajo zmote in Slabosti, ki so Francijo po krivdi njenega političnega vodstva v zadnjih stoletjih strmoglavile v prepad. Toda škofje niso obupali nad domovino, marveč so prepričani, da se bo Francija morala zahvaliti za svoj preporod ravno nesreči, v kateri se bodo znova okrepile vse nravstvene vrline njenega ljudstva.
Nadškof v Aixu, Bois de la Villerabel, se v svoji postni poslanici zahvaljuje Bogu, da se je v trenutku popolnega poloma našel mož, ki se je posvetil Franciji, da ozdravi njene rnne in jo reši, zakaj brez njegove avtoritete, brez njegovega osebnega ugleda in brez njegove požrtvovalnosti, kateri ni enake v vsej deželi, bi ne bil mogoč narodni preporod, kateremu je maršal Petain že v tej kratki dobi položil važne temelje. Osnovna postava temu preporodu — nadaljuje škof — je dekalog, k; ni nravstvena postava samo za posameznika, ampak za ves narod. Načela krščanske pravice, reda in ljubezni ne smejo živeli samo v posameznih srcih za osebno pobožno življenje, ampak morajo prešinjati vse javne postave in naprave države.
Tudi škof v Ajacciju, Llosa, poudarja, kako je sama Previdnost božia Franciji dala maršala Petaina v enem najbolj usodnih trenutkov njene zgodovine. Očividno je bila božja volja, da Francijo reši zadnjih posledic njenih zmot in napak in je zato njeno usodo zaupal človeku, čigar oseba je tako zelo neodvisna od žalostne preteklosti in nekompromitirana, da ni nihče drugi bolj sposoben, da krmari ladjo, ki je doživela brodolom. Pogumni maršal, prost vseh utvar in laži prejšnjih oblastnikov, se opira na zlato srce ljudstva in zato episkopat trdno veruje, da se mit bo posrečilo ustvariti novo Francijo, v kateri bosta pravica in ljubezen urejevala socialne odnošaje državljanov, v kateri bo delo uživalo dolžno čast in v kateri vest ne bo samo vodila osebnega življenja, ampak tudi življenje državnega občestva. V tej Franciji bo krščanska družina zopet postala plo-dovita celica, ki bo vlila narodu neizčrpno življenje.
škof v Rodezu. Challiol, med drugim prav tako poziva Francoze, ftaj navdušeno sodelujejo z maršalom pri obnovi narodi in pravi: Ni več časa za nemarnost, brezbrižnost pa leno uživanje. Kakor moramo trdo delati, da pridelamo svoj vsakdanji kruh, tako moramo delati, da zopet privedemo do zimage duhovne moči evangelija. Najprej moramo zgraditi krščansko družino, ki naj nam vzgoji mladino, katere je narod vreden. Družina je prva in najboljša šola mladih src, ki naj poživijo Francijo in vpostavijo njeno veličino.
Podobno pravi v posebno klenih besedah škof v Agenu, Rodi6, da ne gre samo za to, da bi zgradili novo pročelje, ampak dušo domovini, v kateri bodo državljani zemske dobrine in užitke podrejali duhovnim vrednotam, katere nam je odkril Kristus. Delo obnove ne more uspeti, če bi zbirali stare kamne, ki so nosili prejtšnjo stavbo.
Mogočno kliče tudi škof v Avignonn, Llobet: »Poizkus, da bi se ustanovila Društva narodov in podobne mednarodne naprave, se ni posrečil, zakaj tam krščanska vera ni imela odločilne besede in zakon evangelija ni bil pravilo mednarodnega prava in postopanja. Le vera v Kristusa more zgraditi bodočo stavbo miru. In kar velja za mednarodno človeško občestvo, to velja tudi za Francijo. Zakaj bodoča Francija bo mogla sloneti le na notranjem miru plemenite tekme in na vzajemnosti vseh njenih stanov.«
Zelo lepo je tudi postno pastirsko pismo škofa v Perpignanu, Berarda, ki pokaže na eno najbolj Krvavečih ran Francije: vsihanje njenega naraščaja in beg z zemlje. Maršal — tako pravi škof —je dejal: »Zemlja ne umre, ona je Domovina. Polje, ki se spremeni v pustinjo, to je del Francije, ki umira; sveža ora-nica: to je del Francije, ki se obnavlja.« Škof poziva nato posebno "krščansko kmečko mladino (jaciste), naj pod zastavo maršala Petaina usidra novo in plodovito francosko družino na zemlji in v domovih, ki so posvečeni po nepre^ gledni vrsti prednikov, ki so delali in umirali ter se žrtvovali za krepost in veličino Francije.
Isti predmet obravnava škof v Puyu, Martin: Beg z dežele v množicah — pravi ■— je največje nravstveno in socialno zlo, ki je iz-podkopavalo Francijo. To zlo je treba lečiti s pravično in pametno postavodajo, ki bo preprečila, da ne bi tako ogromna površina Francije bila pustinja v rokah ljudi, ki nimajo interesa, da bi jo obdelovali. Pri tem socialnem delu pa ne smemo zanemariti vzgoje, ki mora v naši mladini zopet zbuditi ljubezen do zemlje, na kateri je edino prava sreča na zemlji. Zemlja in delo na njej tudi najbolj ohranja v narodu duha svobodoljubja in neodvisnosti. Najbolj važno pa je, da samo na zemlji raste zdrava družina, mati številnih otrok. Naj tudi narod v svetovni borbi zmaga — in naj bo to katerikoli narod — če ne bo imel številnega potomstva, bo končno le propadel in zemljo si bodo delili narodi, ki so plodoviti in to po pravih naravnih postavah in po pokorščini božji postavi.
škof v Montaubann, Theas, piše v svojem pastirskem pisjnu med drugim: Kakor črviva hiša, tako se je zrušila naša domovina. Le delo na vseh področjih nas bo rešilo. Toda samo delo na zopetnem pokristjanjenju Francije. Francija bo velika samo, če bo krščanska. Seveda jo sami dekreti državnega vodje ne bodo i spreobrnili. Francija se mora prostovoljno vrniti k Bogu po svojih družinah. Tisti, ki delajo pri Katoliški akciji, pa morajo vedeti, da ne gre sasac za zasebno, pobožnost, -ampak predvsem »a
OVENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik«.
Cek. ra&: LJubljana št 10.660 za naročnino in štev. 10.849
za inserat«. Uprava: Kopitar-
jeva uliea 6 TeL 40-01 do 4<W* Podruž.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.
Sedemurna seja turške vlade
Nemčija predlaga Turčiji nenapadalno pogodbo in želi, da Turčija posreduje med Grčijo in Italijo - Poročilo o angleški zasedbi Sirije
'Ankara, 6. marca. b. UP. Seja kabineta, katera je bila sklicana po izročitvi osebno Hitlerjeve poslanice predsedniku Inouiju, je trajala polnih 7 ur. Značilno je, da so podrobno pretresli ne samo politične, temveč tudi vojaške posledice novih razvojev na Bolgarskem. V političnih krogih, ki so po navadi poučeni, mislijo, da vsebuje osebna poslanica nemškega vodje dve načelni točki, in sicer:
1.	Sklenitev pakta o nenapadanju med Turčijo in Nemčijo in
2.	predlog, da Turčija posreduje med Italijo in Grčijo za sklenitev miru, pri čemer bi Turčija skupno z Nemčijo in Italijo prevzela neka določena jamstva do Grčije.
0 sklepih vlade niso znane nobene podrobnosti. Objavljene bodo šele potem, ko bo odgovor turške vlade izročen Nemčiji. Iz neslužbenih virov se je razširilo tolmačenje, da stoji turška vlada na stališču, da je pakt o nenapadanju med Turčijo in Nemčijo nepotreben, ker ti dve državi nimata skupne meje. Tega stališča ne spreminja niti dejstvo, da se nahajajo nemške čete v Romuniji in Bolgariji. Trdijo tudi, da Turčija ne bo sodelovala pri nobenem posredovanju med Grčijo in Italijo in prav v tem smislu je bila dosežena popolna soglasnost med Anglijo in Turčijo ob priliki zadnjih Edenovih razgovorov v Ankari.
Bern, 6. marca. Havas. Turška vlada se je sestala včeraj že drugič na sejo, da bi proučila poslanico voditelja Nemčije, piše berlinski dopisnik lista »Die Tat«. Dopisnik pristavlja, da je za sedaj Ankara glavni kraj nemškega diplomatskega delovanja. Po istem poročilu prepričuje Hitlerjeva poslanica Turčijo o dobrih nemških mnenjih do Turčije in pobija vse govorice o nemških težnjah glede Dardanel. (AA)
Nemška vojska v Bolgariji
Ankara, 6. marca. m. Po poročilih iz Sofije je imel kralj Boris danes daljše posvetovanje z nemškim poveljnikom v Bolgariji maršalom Listom. Na bolgarsko-grški meji je zbranih okoli 150.000 nemških vojakov, medtem ko je Grčija na nasprotni strani postavila okoli 90.000 mož. Vsak dam prihajajo na bolgarsko-grško mejo novi kontingenti nemških čet, medtem ko letalske sile opravljajo izvidniške polete in fotografirajo grške utrdbe.
Madžarski glasovi o nadaljnjem razvoju na Balkanu
Budimpešta, 6. marca. m. Poročila, ki so prispela danes iz Budimpešte o položaju na Balkanu, so si zelo nasprotujoča. List »Pest« poroča iz Rima in Berlina, da tamošnji krogi smatrajo, da je zelo malo možnosti za miroljubno rešitev aktualnih vprašanj. Nasprotno izgleda, da bo kmalu prišlo do novih vojaških akcij in da se v tem oziru že vršijo vse priprave. Glede grško-italijanskega spora v Rimu odločno odklanjajo vsako pobudo v smislu zaključitve kakšnega premirja, prav tako pa ta poročila tudi zanikajo. V rimskih krogih zlasti poudarjajo, da je vpliv Anglije v Atenah še zmerom tako močan, da ne morejo obstajati sploh nobeni pogoji za kakršno koM mirovno pobudo. V tukajšnjih diplomatskih krogih govorijo, da Nemčija še ne namerava napasti Grčije. Sedanjo dobo tolmačijo kot oddih, med katerim naj bi Grčija spremenila svoje stališče. Če do tega ne bi prišlo, bo tedaj Nemčija podvzela energične ukrepe.
Turški listi o stališču Sovjetov
Istanbul, 6. marca. United Press. Stališče, ki ga vivzema turški tisk do izjave sovjetske vlade glede nemškega vhoda v Bolgarijo, je različno. En del tiska meni, da je sovjetska vlada izpovedala svojo nevoljo in svojo nervoznost, ker se vojna približuje njenem iu življenjskemu prostoru C»lkdam«) ter da je izrekla svarilo, ki je »kot mrzla prha vplivalo na bolgarsko navdušenje« (»Tan«), drugi del tiska pa odkritosrčno izraža svojo nevoljo, da je Sovjetska zveza ostala spet samo pri ciničnih ugotovitvah, za katerimi skriva svojo lastno slabost in strah pred nemško vojaško močjo (*Vakit<), na/mesto da bi se bila postavila v bran, ko je vendar očividno, da so nemške vojaške priprave na Črnem morju mnogo bolj naperjene proti Sovjetski zvezi kot pa proti komur koli drugemu (»/Sabaft«). »DiumhurieU pa brez ovinkov pove, da se na Sovjete ni treba zanašati, ker spričo dosedanjih izkušenj bodo vsak nemški načrt na vzhodu vnaprej odobrili, samo da bi neurje, ki ga slutijo v bližini, mogli odvrniti proč od sebe in drugam. Toda vsi listi podčrtavajo dejstvo, da sovjetska moskovska radijska postaja sedaj že tretji dan neprestano v vseh jezikih ponavlja sovjetsko izjavo o Bolgariji.
Italijanski tisk o zadržanu Jugoslavije
Rim, 6. marca. b. Italijanski tisk Iskreno priznava v zadnjem času, posebno pa še te dni, da je zadržanje Jugoslavije popolnoma lojalno, pravilno in korektno. Jugoslovanska vlada pokazuje v tem izvanrednem razdobju evropske zgodovine, v katerem se odloča o bodočnosti celin, največji politični realizem. Kljub vsem težavam, katere prinaša sedaj vojna tudi nevtralnim državam, in kljub vsem poskusom, ki prihajajo od zunaj, da se Jugoslavija odvrne od poti, po kateri gre, vendar Jugoslavija prehaja preko mirno in z njej svojstveno vedrino, ne oziraje se na poskuse, da se pokvarijo njeni dobri odnošaji s sosedi, premaguje vse težave. Italijanski časopisi prinašajo izjavo, katero je dal jugoslovanski zunanji minister Cincar - Markovič švicarskemu časopisu »Journal de Geneve«, in poudarjajo posebno odlomek, v katerem je jugoslovanski minister dejal, da je cilj jugoslovanske politike vedno bil, da ohrani in goji dobre odnošaje s svojimi sosedi, posebno še z Italijo in Nemčijo, in da obvaruje državo, kakor tudi ves balkanski prostor pred vojnim požarom.
Podrobnosti o prehodu nemške vojske čez Donavo
0 tehnični strani prehoda nemških čet iz Romunije v Bolgarijo poročajo nevtralni listi iz Švice: Občudovanja vredno tehnično delo je bila predvsem zgradba mo6tov čez Donavo. Ob prelomu
18. in 19. stoletja do svetovne vojne so različne armade Donavo v vojne namene premostile pet-indvajsetkrat. Mostovi pa, ki so jih zgradili sedaj nemški pionirji, so višek vojne tehnike zadnjih stoletij. Bilo je, kakor da se razvija stroj z natančnostjo ure, brez vsake gneče, beganja ali odvečnih komand. Pionirji, ki so so šolali v svojih vojašnicah doma in na zapadni fronti, so zgradili mostove tako, da sta mogli dve koloni naenkrat prekoračiti ali na motorjih in tankih prevoziti most. Ker je Donava povsod preplavljena, so morali tudi zgraditi dohodne ceste skozi močvirje. Zaradi tega so pripravili rezervne dele, če bi se kaj pokvarilo. Pa no samo to, zoper kakšna iznenadenja so postavili tudi kritja in podstave za protiletalske baterije (flake) in ovire za morebitne napade po vodi. Mostovi so bili zgrajeni tako močno, da so nosili bojne tanke in motorje, na tisoče in tisoče tovornih avtomobilov in najtežje topove, ki so namenjeni za Solun, ako bi ga nemška armada zasedla in hotela braniti pred ladjami in izkrcevalnimi oddelki nasprotnika. Nemške kolone so korakale k mostovom po posebnih poteh vzporedno druga z drugo. Prišle so tik pred mostove rano zjutraj, kolone so bile dolge po več sto kilometrov, vštevši topove in drugi vojni material ter proviant. Kolone pa so stale tudi po stranskih poteh, ki se iztekajo v glavne ceste. Vsaka kolona je prišla točno ob zapovedanem času pred mostove. Značilno je, da so najprej prevozile mostove protiletalske baterije, ki danes sploh krijejo vsako četo na vojnem pohodu. Ob bregovih Donave so b*li postavljeni tudi tovorni žerjavi in na stotine velikih ladij. Nad korakajo-čimi četami so hrzele letalske eskadre. Prehod se je izvršil brez vsake nezgode.
Angleži zasedejo Sirijo?
Madžarska poročila o tajni pogodbi med Anglijo in Turčijo
Budimpešta, 6. marca. MTI. »Pester Lloyd« objavlja iz nemškega vira daljše poročilo o domnevah, kaj je moglo hiti prav ozadje potovanja angleškega zunanjega ministra Edena in šefa generalnega štaba generala D i 11 a v Turčijo, in kaj je bila vsebina dogovorov med Anglijo in Turčijo. Po Balkanu se med drugim širi tudi ta razlaga: da se je hotela angleška vlada v vseh podrobnostih dogovoriti s Turčijo glede zasedbe Sirije, ki jo namerava v kratkem izvesti. Sirija namreč leži med Tnrčijo in Palestino ter prekinja ne-
Jiosredno zvezo med angleškim in turškim ozem-jem. Neposredni stik pa bi bil neobhodno potreben že z ozirom na razne možnosti vojnih operacij v bodočnosti. Anglija želi imeti neposredno zvezo s Turčijo, da bi lahko svojo armado, kadar bo prišel čas za to, poslala v Turčijo. Toda potrebno je bilo. da sta se obe vladi zediniLi na neki skupni načrt. Sporazum je bil baje dosežen. Sporazum določa, da za enkrat zasedejo Sirijo angleške čete, toda po zaključeni zmagoviti vojni jo bodo zapnstile ter deželo prepustile Tnrčiji. Turčija je baje zahtevala pismeno zagotovilo angleške vlade, da bo Sirija po vojni res pripadla Turčij.i. Anglija se je dolgo otepala, da bi takšno obljubo podpisala i ozi-
rom na neprijetne posledice, ki hi jih takšna on-veznost imela pri urejevanju bodočih odnošajev s Francijo.
Istanbul, 6. marca. United Press. Po nekaterih balkanskih listih se je razširila novica, da sta angleška in turška vlada ob priliki bivanja angleškega zunanjega ministra Edena v Turčiji podpisali dogovor, na podlagi katerega bi Anglija zasedla francosko Sirijo, ki pa bi jo po zaključeni vojni prepustila Turčiji. V angleških in turških • krogih izjavljajo, da je ta novica fantastičnega izvora in ima propagandni namen. Angleška vlada jejpo svojem predsednika Chnrchillu dala Franciji zagotovilo, da bo njen imperij obnov ljen v vseh njegovih delih, zato je nemogoče, da bi sedaj, ko še vojna ni končana, razpolagala s francoskimi ozemlji v korist tretjim državam. Turčija pa je s Francijo v normalnih odnošajih in se ne bo pogajala s tretjimi državami o nsodi ozemelj, ki sicer spadajo v turški življenjski prostor, a so še vedno francoska last
Tako govorijo v obveščenih krogih v Ankari. Ne izključujejo pa možnosti, da ne bi francoske svobodne čete generala de Gaullea prevzele nadzorstvo nad Sirijo če in kadar bi to postalo potrebno.
Eden in Dill nazaj v Kairo »Popoln sporazum v vseh vprašanjih«
Atene, 6. marca. Reuter: Angleški eunanji minister Eden je po svojem obisku v Atenah podal naslednjo izjavo:
General Dill in jaz ara bila gosta Grčije v celo pomembnem trenutka. Zelo naju je ganil sprejem, ki nama je bil prirejen. Mi Angleži ie več mesecev z navdušenjem spremljamo junaški odpor grške armade. Z največjo pozornostjo smo spremljali sijajne napore tako poveljnikov grške vojske, kakor tudi grških vojakov, grške mornarice in grškega letalstva^ Sedaj smo sneli priliko, da se prepričamo o odločnosti Grkov in grških žena. V Atenah je bilo že pred 2300 leti objavljeno, da je tajna sreče v svobodi, tajna svobode pa je v junaštvu. Vi, Grki ste dali zopet nove dokaze svoje velike zgodovine. Mi v Angliji smo ponosni, da sta angleška mornarica in angleško letalstvo imela čast doprinesti k vašim sijajnim zmagam. Morebiti bo bodočnost težka, toda prepričani bodite, da svojih naporov ne bomo ustavili, dokler ne bo zagotovljena zmaga.
Eden ie general Dill sta odpotovala v Kairo. (AA).
Sooči je bilo objavljeno naslednje uraebo poročilo o Edetiovem obisku:
Zunanji minister Anglije Eden in načelnik angleškega generalnega stana general D i 11 sta prišla v Atene na uradni obisk. Eden in general Dill sta bila sprejeta v avdienco pri kralju Jurija in pri predsednika grške vlade Korizisu, s katerima sta
pobožno delo, ki naj zgradi božje kraljestvo na zemlji kakor ga Kristus prosi od Boga v očenašu. Napačna pobožnost je tista, ki bi človeka osamila od drugih. Krščanstvo je predvsem popolna vzajemnost, v kateri je vsak kristjan odgovoren za blagor drugega. Le taki apostolski delavci bodo mogli zgraditi novo Francijo.
Postna poslanica pariškega nadškofa, kardinala Sucharda, povzdiguje potrpljenje in vztrajnost v trpljenju, ki ga človek sprejme kot prostovoljno žrtev, da doseže zmago. Pred velikim polomom tega duha ni bilo v nas, zato nam je bilo poslano največje trpljenje, in požrtvovalnost, katera nam je naložena, bo pokazala resnično vrednost Francije. Če bomo znali biti potrpežljivi in vztrajni v duhu krščanstva, se bomo nravstveno preporodili; drugače ne. Kar se tiče praktičnih vprašani sedanipg-a časa.
je treba vestno izpolnjevati socialne zakone, ki branijo delavce. Narod mora ostati edin in složen,- le bratovska skupnost ga bo rešila. Te skupnosti pa ni v prepirih in zdrahah preteklosti, ampak le v bratovstvu krščanske vere.
Na koncu naj navedeimo še pastirsko pismo škofa v Annecyju, Cesbrona, ki predvsem poudarja važnost krščanske šole, ki vzgaja mladino. Mi — pravi škof — se ne borimo zoper osebe, ampak zoper splošno zlo, ki ga pa ne bomo mogli premagati, če otroci Francije ne bodo poznali Boga. Francosko srce je zlato, ki ga je pokrila rja; sedanje trpljenje jo bo, kakor upamo, očistilo. To delo mora opraviti družina, pa tudi šola, zato pozdravljamo prizadevanja maršala, ki nam ni samo vrnil versko šolo, ampak nam obeta, da nam bo dal tudi krščansko učiteljstvo.
se dolgo pogovarjala. Eden |e izrazil svoje navdušenje v zvezi z junaškim trudom in zmagami grške vojske. S svoje strani pa je Korizis izrazil globoko hvaležnost grške vlade in grškega naroda za dragoceno pomoč, ki jo nudi Anglija Grčiji v njenem boju s sovražnikom. Obe vladi sta skrbno proučili položaj na Balkana, kjer se ves njun trud nadaljuje v tej smeri, da se prepreči razširjenje vojne. Obe vladi sta .dosegli popoln sporazum v vseh vprašanjih, ki se tičejo položaja.
Vladna kriza v Grčiji?
Odločna grška zanikanja o krizi in o sklepanju miru z Italijo
Atene, 6. marca. Atenska agencija: Neki ru-immski list objavlja popolnoma izmišljeno poročilo, v kale;.e«n pravi: »Da verjetno obstaja kriza vlade v Grčiji, zlasti v primeru, če predsednik grške vlade ne bo sprejel angleških predlogov in da bo nova grška vlada, Id bo Sestavljena, pristala na sklenitev mini z Italijo, ker da Grčija odklanja priznanje obveznosti, ki jih je prevzela sedanja grška vlada.«
Vse te docela fantastične govorice se v Atenah najodločneje zanikajo. Sedanja grška vlada uživa glede svoje politike podporo vsega grškega naroda in grške vojsike, katere enodušnost se vidi iz njenega elana Razen tega pa sploh ni nobenih nesporazumov niti rezerv niti omejitev v ea vesti najnižjega Grka, kar se tiče sklepa, da bo Grčija še naprej korakala do popolne in končne zmage navzlic vsem žrtvam, ki so bile dosedaj storjene ia navzlic vsem grožnjam in nevarnostim, ki |ih vse-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zemnnska vremenska napoved za 7. marec: Prevladovalo bo oblačno na zapadni polovici, delno oblačno pa na vzhodnL Sem pa tja bo dež. Sneg bo padal v visokih planinah. Toplota se bo nekoliko dvignila.
Zagrebška vremenska napoved: Prevladovala bo oblačnost na zahodni polovici in delna oblačnost na vzhodni. Ponekod 1k> deževalo, v visokih hribih pa bo snežilo. Temperatura se
ho dvignila.
Ljubezen In sloga
Ii »Domoljubovega« članka »V pričakovanju nečesa«: Ljubezen je najmočnejši branik, najtrdnejša Maginotova črta v obrambi domovine. Narod, ki svojo državo ljubi z vsem srcem, zavedajoč se, da izven nje zanj ni pravega in svobodnega življenja, je najboljše poroštvo za srečo domovine. Mi vemo, da ima Jugoslavija ravno tukaj svojo najmočnejšo obrambno črto. In to je tista prava trdna točka, o kateri lahko nezmotljivo govorimo, ko se s tesnobo v srcu sprašujemo, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan. Brez strahu moremo stopiti tudi v najbolj usodne trenutke, ako nas spremlja vroča ljubezen do naše države Jugoslavije. Drugo, kar lahko s trdnostjo in gotovostjo ugotovimo v času nejasnosti in temne negotovosti, je ona prastara, toda vedno mlada resnica, da smo v slogi nepremagljivi Vihar, ki bi kdaj za-divjal nad nami, bi si polomil svojo silo ob naši slogi. Danes moremo z vso zadovoljnostjo in ponosom reči, da so narodi v Jugoslaviji složni in vedno pripravljeni, da nastopijo proti vsakemu sovragu, ki bi kršil njihove naravne pravice do svobodnega in enakopravnega razmaha. Jugoslavija je Svetopolkovo oporoko izpolnila. Njeno silo bi morda lahko upognila večja sila, zlomila je pa nikoli ne bo.«
Kaj naj pričakuje Jugoslavija od SSSR?
Sarajevska »Jugoslavenska Pošta«, za katero nihče ne more reči, da sovraži Rusijo in so-vjete, je objavila članek o »slovanski politiki« te slovanske države: »Ali je ruska država, slovanska, carska in pravoslavna vedno vodila svojo mednarodno politiko po nareku vseslo-vanskih potreb? Odgovor se glasi: ni. Nato govori o sedanji Sovjetski Rusiji in pravi: »Naše življenjske koristi zahtevajo, naj opredelimo svoje stališče do te velike države kot do evropske in svetovne velesile; pri tem se moramo ozirati na naše narodne in državne koristi. To je potrebno, da ne bo prevelikega navdušenja, pozneje pa prevelikih razočarani. Kjer se naši interesi krijejo, tam bo uspeh. Kjer se križajo, ne bodo pomagale nobene sentimentalnosti. Tako je bilo že s prejšnjo Rusijo, še bolj pa je danes s Sovjetsko zvezo.«
Srbi in država
»Napred«, glasilo dr. Iliča je objavil članek o Srbih in njihovi predanosti za državo, v katerem beremo tudi tele besede: »Sedaj prihaja perioda, v kateri je treba dobro odpreti oči. Srbi trpe in požirajo. Vedo, da je vojna povsod okoli nas. Razumejo, da mnogo mora biti, kakor je. Toda, ker dobro razločujejo, uvidevajo, da je mnogo, kar ne mora biti tako, kakor je. Zadnje mesece se dogajajo neke stvari, ki bodo omajale ravnotežje srbskega duha. Narod se je odzval vsem pozivom, vojaškim in državljanskim, izpolnil je vse dolžnosti, razumel je mnoge nerazumljive in nerazumne ukrepe. Hudo pa bo, če narod ne bo več razumel. To morajo imeti pred očmi srbski in hrvatski politiki. Videz je, kakor da se preveč zanašajo na privrženost, ki jo imajo Srbi do države. Nikjer ni' treba pretiravati. Vse ima svoje meje, pa tudi potrpežljivost srbskega naroda. Država mu je največja svetinja: vojska mu je VfcI8ca h"aša sila,' *Pfd' ftf tfebS-varovati; ve, da-oblast mora biti in da je treba ubogati; razume, da 6e v vojnem času ne sme vse pisati v listih in da se cene nekaterim kmečkim proizvodom maksimirajo, pa čeprav niso maksimirane cene tistih predmetov, ki jih kmet kupuje in ki so zanj neobhodni kot kruh. Toda narod pravi: država je zaradi naroda močna samo tako dolgo, dokler jo je narod voljan braniti in hraniti. Oblast mora biti oblast, vojska — vojska, služabnik — služabnik; kaikor vojak služi, tako davkoplačevalec plačuje davek, delavec dela, kmet orje in koplje. Vsak na svojem mestu in pri svojem delu. Toda tudi veliki, ne samo mali Kakor so Srbi, zlasti Srbijanci prvi čutili, kaj je treba storiti, da se popravijo stare napake, tako bodo tudi prvi videli, kaj ni na mestu: zloraba pravic, izkoriščanje narodne ijubezni za državo, nepotrebna strogost, nekaznovane opustitve in nezasluženi dobički, nesorazmerje žrtev in nagrad. Srbi so bitno politični narod. Njih je treba vprašati in poslušati. Kot vsi kmetski narodi so tudi oni potrpežljivi, toda kot vsem južnjakom jrm lahko prekipi. Modro je izkoriščati moč naroda; nrvarno je zlorabljati njegovo privrženost državi.«
Prepoved štrajkov?
V zagrebškem »Jutarnjem listu« beremo: »Kakor smo zvedeli, pripravljajo na merodajnih mestih uredbo v svrho preprečitve vseh štrajkov v naši državi Ko merodajni krogi izdelujejo to uredbo, jemljejo kar najbolj v poštev zavarovanje potrebn" garancije, da bodo morale biti upravičene delavske zahteve v celoti upoštevane.«
Padanje rojstev v Subotici
»Subotičke novine« pišejo: »Iz matičnih £njig smo dobili podatke o številu rojenih, umrlih in poročenih na področju subotiške občine. Rojenih je: Bunjevcev 1187, Madžarov 587, Nemcev 39, Židov 37, ostalih Slovanov 197, skupaj rojenih 20+7. Toda v mestu samem sploh ni prirastka, ampak je v resnici število rojenih za petdeset manjše od števila mrtvih. Ta primanjkljaj so kar na tihem umetno dopolnili in dodali še za 166 oseb prirastka. Če bomo sami sebe varali, bo !e hujše. Poglejmo resinici v oči. Ne mežimo! Odgovorni smo! Bog, lastna vest in človeška družba bo zahtevala račun. Umrlih je bilo vsega 1S81 frojenih 1R31). Od tega je bilo med umrlimi 660 otrok izpod dveh let. Poročenih je bilo 867 paTOV.
Sedemstoletnica frančiškanov v Bosni
Tudi v Sarajevn bodo letos velike svečanosti sarajevskih in bosanskih katoličanov o priliki 1300 letnice pokristjanjenja Hrvatov. Po dosedaj predvidenem programu bo začetek junija velika verska manifestacija; v njenem okviru bo posvetitev znobljubljenega svetišča fra Nikole Taveliča in pa nove impozantne zgradbe frančiškanskega bogoslovja. Istočasno s to proslavo bodo slavili bosanski frančiškani 700 letnico svojega delovanja v naših krajih. Bosanski »ujci« so, kakor vsi dobro vemo, zelo zaslužni za noš narod katoliške vere v Bosni in Hercegovini ter so s svojim delom v preteklosti mnogo storili za njegov narodni in družabni napredek Treba se je samo spomniti dela fra Matije Divkoviča, fra Jukiča, fra Grge Martina. Buconjiča in drugih, pa bomo razumeli veličino njihovih žrtev, ki so jih doprinesli za uuuioviuo. {«jugošlavenska Polta«^
Položaj delavstva v Sovjetski zvezi
Ko eo v letu 1917. komunistični agitatorji sprožili komunistično revolucijo, je bilo njihovo glavno geslo, da bo »proletariat« razproletarlzi-ran. Ze v prvih letih je komunistični režim objavil celo vrsto ukazov in ukrepov, Ui naj bi pospešili io omogočili, da bi bil ta cilj dosežen Oblastniki bo poklicali delavce na prva in vodilna mesta, ustanavljali m delavske fakultete ln delavske univerze in na ta način bi ee ustvarila posebna plast »proletarske inteligence«, ki bi imela dostop do vseh mest in vseh položajev.
Ko se je polegel prvi val revolucionarnega navdušenja, so morale vodilne osebnosti kmalu uvideti, da e tem delom država ne bo mogla daleč napredovati in čim več odredb in ukaztjv je bilo objavljenih, tem več vode so prilivali vsem tem ukrepom. Ukazi ki pa so bili v zadnjih mesecih sedanje vojne objavljeni v Kremlju, pa naravnost dokazujejo, da 6e je zaključila tista doba, ko se je toliko govorilo o tem, da je bila komunistična revolucija izvedena zato, da bi dvignila in osvobodila proletarce. V teh dneh so bili objavljeni ukazi, ki r>oostrujejo delovne pogoje, de-lopusti in dela prosti dnevi so bili zelo omejeni, delovni čas je bil povsod podaljšan za eno uro, dasi se že dosedaj delovni čas ni spoštoval, ker se je na delavstvo izvajal pritisk, Češ, da naj iz političnih ozirov opravljajo akordno delo, nadure, dvojno delo itd Najprej so komunisti odpravili nedeljo in praznike kot dela proste dneve in uvedli častne dneve, ko se ni delalo. Ti dnevi so bili že v letu 1931. omejeni, sedaj pa so jih omejili še enkrat.
Delavci nimajo nobene svobode pri izberi obrata ali namestitve. Vsak delavec mora politično oblast prositi, če sme spremeniti svojo zaposlitev sli pa namestitev. Toda niti to sovjetskim oblastem ni zadostovalo. Pred nekaj tedni so v Kremlju objavili zakon, s katerim odrejajo naravnost uvedbo obveznega in prisilnega dela in nikjer na svetu nasilnost teh odredb ni tako stroga, kakor v sovjetski zvezi. Nad milijon mladeničev mora sedaj vsako leto vstopati v določene obrtne in industrijske šole , ki jih morajo obiskovati 6 mesecev do 2 leti, nato pa morajo 4 leta opravljati obvezno delo v državnih podjetjih in jim tako sploh ni dovoljeno, da bi si prostovoljno izbirali poklic ali pa po svojih sposobnostih stremeli za delom, ki bi jim odgovarjalo.
Najbolj značilna stran tega zakona o obveznem delu delavstva pa je v tem, da se v sovjetski zvezi ukinja brezplačen pouk na visokih Šolah,
g
jleg tega pa še v viSJlh razredih srednjih šol. osedaj so sovjetske oblasti trdile, da proletarski dijak ne plačuje nobenih šolnin, ampak, da ga celo država plačuje. Sicer je res država dosedaj nakazovala dijakom štipendije od 70 do 150 rubljev na mesec, to pa je bilo komaj zadosti, da so se dijaki lahko vzdrževali v bornih stanovanjih in hranili po kantinah. Sedaj pa Je vse to odpadlo, brezplačnega pouka ni več, in v sovjetski zvezi se zopet uvaja načelo, da se bo šolal lahko samo tisti, ki bo lahko plačeval.
Sovjetske oblasti pravijo, da je ta odredba prišla zaradi tega, ker se je zboljšal materialni položaj sovjetskega delavstva. Prav tako pravijo oblasti, da hočeio z obvezno Šolnine odstraniti z višjih učillSč postopače in lenobe. Na koncu pa pravijo okrožnice čisto tiho, da je bilo to potrebno zaradi tega, ker so izdatki v zvezi s splošnim stanjem tudi za šolstvo zelo narasli.
Ta zadnja naredba bo najbrž tista, ki je vplivala na vse spremembe v sovjetski zvezi. Izdatki ta oboroževanje so zmeraj večji. Prav tako stane sovjetsko zvezo velike vsote denarja uvedba lastnega režima v priključenih novih pokrajinah. Vse te nove razmere silijo vlado še bolj na polje »realne politike«, ki zahteva, da se čimprej pomečejo med staro šaro vsa načela bivše komunistične revolucije.
Ko so sovjetske čete zasedle pokrajine ob Baltiku in na jugu, so tam našle še fepe in polne zaloge različnih dnevnih potrebščin. Velike tn dobro založene trgovine v Rigi, Tallinu, KoVnu in Černovicab so bile hitro izpraznjene. Po ulicah teh mest odmeva vedno več lesenih podplatov, kajti sovjetski častniki so hitro popisali vse zaloge in jih odposlali drugam. V zadnjem času draginja jx> vsej Sovjetski zvezi silno narašča, dasi so zaloge zmerom manjše in se prad trgovinami še bolj kot dosedaj pojavljajo dolge kače tistih, ki upajo, da bodo lahko kaj kupilL Vlada je prepovedala zvišanje mezd. Izvoz se pospešuje, pa ne samo v Nemčijo. Najvažnejše sirovine se izvažajo in jih na domačem trgu ni mogoče več dobiti.
Delavstvo v sovjetski zvezi ni prizadeto samo materialno, ampak tudi izgublja sleherno upanje, češ, da bi se lahko kdaj uresničilo načelo o organizaciji proletarske države. Delavstvu dostop v šole ni več mogoč, vojaški rok je bil podaljšan, prisilno delo se izvaja tako, da se znižuje mezda. Vse to pa 60 ugotovitve tistega delavstva, ki je krvavelo zaradi tega, ker je verjelo, da v Sovjetski zvezi proletariat ne bo več proletariat
Posveti škofov v Zagrebu
Zagreb, 6. marca b. Davi ob devetih se je začelo posvetovanje poslovnega odbora katoliških škofov Jugoslavije, kateremu predseduje nadškof dr. Stepinac. Posvetovanju prisostvujejo vrhbosan-ski nadškof dr. Šarič, splitski škof dr. Bonefačič, senjski škof dr. Burič, djakovski škof dr. Aksamo-vič in hvarski škof dr. Pušič. Posvetovanje bo še jutri Kakor smo obveščeni, se nahajajo na dnevnem redu notranja vprašanja katoliških cerkev v Jugoslaviji.
Japonski poslanik na našem dvoru
Belgrad, 6 marca. m. Iz Budimpešte je danes dopotoval novi japonski poslanik Tošitaka Okubo. Na postaji je sprejel jap.' poslanika, ki je akreditiran pri naši in madžarski vladi s stalnim sedežem V Budimpešti, tajoik	t-Vesnič. Gosp. Tošitaka Okubo bo uradno obiskal našega zunanjega ministra dr. Cicar-Markoviča, nato pa bo sprejet pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu zaradi predaje poverilnih listin.
Zadušnica za pokojnini kraljem Alfonzom
Belgrad, 6. marca m. Danes dopoldne ob 10 je bila v cerkvi Kristusa Kralja v Krimski ulici slovesna zadušnica za pokojnim bivšim špansfeim kraljem Alfonzom XIII. Requiem je služil nadškof <lr. Ujčič in eo se ga udeležili: zastopnik Nj. Vel. kralja pomočnik maršala dvora dr. Ivan Babič-Gjalski, zastopnik predsednika vlade načelnik Kinič, kmetijski minister dr. Čuibrrlovič, poveljnik mesta Belgrada general Petrovič, diplomatski zbor razen nemškega poslanika, ki je trenutno odsoten, v imenu Bosancev, obsojenih na smrt v veleizdajniškem procesu, ki jih je rešil e posredovanjem pokojni kralj Alfonz, senator Popovič in prof. Čirovič, tajniki in načelniki, ki so zastopali člane kraljevske vlade in drugi. Po končanem Requiemu je opolnomočeni španski minister Garica Cami sprejemal 6ožalja.
Policijski ukrepi v Splitu za varnost tujega imetja
Zagreb, 6. marca. b. Pred nekaj časa je zvedela policija, da se pripravljajo atentati na imovino tujih državljanov, kakor tudi na imovino naših državljanov vzdolž jadranske obale. Odposlani organi zagrebške policije so prijeli 3. t. m. v Splitu najeto plačano družbo naših ljudi, skupaj 8 oseb, ki bi morala izvršiti te atentate. S tem v zvezi so odkrili tudi skladišče teh plačancev z večjo količino težkih efcrazitnih in vnetljivih nabojev. Krivci se nahajajo v zaporih zagrebške policije, katera jih bo po končani preiskavi izročila sodišču.
V Vojvodini groze povodnjl
Subotica, 6. marca. b. V Subotici je položaj divjih im podtalnih voda zelo nevaren, ker je nekoliko tisoč oseb ostalo brez strehe. Po službenih podatkih so podtalne vode poškodovale in uničile na področju Subotice in še posebno na salaših 630 hiš, ki so bile zgrajene iz slabšega materiala. Včeraj se je mudil v Subotici inž. Djukič, svetnik banske uprave, katerega so na kraju samem obvestili o stanju podtalnih in površinskih voda. Imel je tudi daljše posvetovanje s šefom tega odseka mestnega poglavarstva inž. Kosto Petrovičem. Naš dopisnik je zvedel, da je uradno ugotovljeno, da vse vodovje prihaja iz Madžarske v našo državo, ker je teren pri nas nekaj nižji. Položaj v Subotici postaja zadnje čase vse težji. Skoda na poškodovanih ali uničenih hišah znaša okrog 2 milijona dinarjev, vendar to še ni vse, ker so pod vodo tudi mnoge njive in mnoga poročila pravijo, da so pod vodo tudi mnogi vinogradi, posebno v bližini državne meje proti Madžarski.
Meurje na Jadranu
Občinske volitve v treh občinah
V nedeljo eo bile volitve v občini Pazarište pri Perušiču. Postavljeni sta bili listi HSS in lista »nezavisnih«. Zmagala je lista HSS. V moravskem okraju so bile tudi volitve v dveh občinah. Tu je bilo postavljsnih več list JRZ, ki je tako pobrala vse glasove.
Belgrajske novice
Belgrad, 6. marca m. Tukaj se mudi bivši poslanec Martin Steblavnik, ki je v zadevah gornje-grajskega okraja posredoval tudi pri g. predsedniku dir. Kulovcu, kateri se je živo zanimal za vsa vprašanja in g. poslancu obljubil, da se bo za njihovo rešitev vsestransko zavzel.
Danes je bila seja Zveze kmetijskih zbornic kraljevine Jugoslavije. Nekateri so urejevali gradivo za jutrišnji redni občni zbor. Slovensko kmetijsko zbornico sta zastopala predsednik Martin Steb-lovnik in tajnik dr. Pergar.
Posveti izvoznikov sadja
Belgrad, 6. marca. m. Združenje Izvoznikov kraljevine Jugoslavije je imelo danes državno konferenco izvoznikov sadja, ki so se je udeležili izvozniki sadja iz vse države. Konferenci je prisostvoval predsednik Kostič. Pretresali so najvažnejša vprašanja, ki se tičejo izvoza sadja. Na konferenci so sestavili tudi resolucijo, v kateri zahtevajo, da se mora kvantitativna predaja sadja izvrševati na naši meji, kvalitativna pa na inozemski postaji. Od ravnateljstva za zunanjo trgovino pa zahtevajo, da se vse blago plačuje z akreditivi
Tolmačenje o prometu s tujimi devizami
Belgrad, 6. marca. Zaradi neenakega izvajanja predpisa čl. 1 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, je finančno ministrstvo izdalo sledeče tolmačenje: Pod trgovino (prometom) s tujimi plačilnimi sredstvi se razumejo: Sklepanje pogodb o nakupu in prodaji, izmenjavi, jKisojilu, in transferju, ki imajo za predmet tuja plačilna sredstva. Pod devizami v smislu teh predpisov se razumejo vsa tuja plačilna sredstva in terjatve v tuji valuti. Pod tujimi plačilnimi sredstvi se v smislu prej navedenih predpisov razumejo: vsak efektivni tuji denar, v kolikor ni umaknjen iz prometa in v tem primeru vse dotlej, dokler ne poteče rok za njegov umik iz obtoka. Vsi na tujo valuto se glaseči plačilni nalogi, akreditivi, kreditna
(Nadaljevanje s 1. strani)1
baje ta vojna politika. Nikoli torej grška vlada nI bila tako neomajna, kakor je sedanja grška vlada, ki je pravo poosebljeni« vse grške narodne politike. (AA).
Se ni preloma med Grčijo in Bolgarijo
Trst, 6. marca b. »Piccolo« piše, da je atenska vlada izdala svojemu poslaniku v Sofiji nalog za odhod iz Bolgarije. Medtem se je pa pozneje premislila, tako da do prekinitve diplomatskih odnošajev med Grčijo in Bolgarijo za sedaj ne bo prišlo, ker se v Atenah bojijo, da ne bi prelom z Bolgarijo neugodno deloval na nemško-grške od-nošaje. Ponovno poudarjajo, da se Grčija ne nahaja v vojni z Nemčijo.
Eden že v Kairu
Kairo, 6. marca b. Radio službeno poroča; Zunanji minister Eden je prišel iz Aten v Kairo, kjer ee bo še tekom današnjega dne 6estal z južnoairi-škim generalom Smutsom.
Italijanska razlaga
Rim« 6. marca Štefani poroča iz Bema, da eo med bivanjem Edena v Atenah prišla na dan osnovna nasprotja med Anglijo in Grčijo. Eden da je nenadno priletel v Atene in tako prisilil grške državnike, da so morali takoj sesti okrog mize in se razgovarjati Grški ministri da so mu raztolma-čili, da se Grčija nahaja v težavi in da ne ve, kaj se bo zgodilo Eden da je nato zagrozil grškim ministrom, da bi Anglija v primeru grškega izdajstva postopala z Grčijo tako, kakor je s Francjjo postopala pred Oranom im Dakarjem. V istih krogih da šepečejo tudi, da je Eden dal angleškemu poslaniku v Belgradu neko sporočilo, ki naj ga nese v Belgrad Ker Eden potem sam ni prišel v Belgrad smatrajo, da poslanikova naloga ni bila uspešna.
Bauksit tudi na Madžarskem
Budimpešta, 6. marca. MTI: Budimpeštanski list »E r t e s i t e« piše: V bisarski županiji v krajih, ki so bili z dunajsko razsodbo vrnjeni madžarski, se nahajajo velika ležišča boksita. Zaradi čedalje večjega povpraševanja po boksitu na svetu nastaja vprašanje izrabe teh ležišč, Rešitev tega vprašanja pa je otežkočena zaradi tega, ker v okolici teh ležišč ni nikjer premoga. Sedaj proučujejo možnost, da bi uporabljali vodno pogonsko silo. Krogi, ki se bavijo s tem vprašanjem, bi radi zgradili na kraju samem tovarno aluminija, kar bi odgovarjalo gospodarskim koristim teh krajev in bi olajšalo celotno prometno vprašanje. (AA.)
Nemška trgovska politika
Berlin, 6. marca. DNB: O priliki lipskega ve-lesejma prinaša »Berliner Lokal Anzei-g e r« posebno prilogo, ki je posvečena nemški zunanji trgovini.V tej prilogi je med drugim ponatisnjen tudi članek, ki ga je svetnik ministrstva dr. Schultze objavil v glasilu berlinske trgovsko-industrijske zbornice. Članek pravi med drugim: Z zavzetjem prostranih krajev v Evropi je Nemčija ne samo znatno ojačila svojo gospodarsko kapaciteto, temveč je v veliki meri razširila možnost za varnost Evrope s tretjimi državami za uvoz istih stvari; > ki so potrebne za njeno gospodarsko živ-
trebo, da se prilagodi morebitni angleški blokadi. V tva-i.' ljnjem delu svoje razlage poudarja, da je stahv*1 a nemške zunanje trgovine kazala stalno povečanje nemškega izvoza in čedalje bolj pomembno poživljanje gospodarskega prometa z zasedenimi kraji, zlasti z Belgijo, Nizozemsko in Norveško. Druga značilnost nemške zunanje trgovine je intimno sodelovanje z Italijo na gospodarskem polju in v zvezi s tem čedalje bolj tesno gospodarsko sodelovanje z Nemčijo na eni strani ter Madžarsko, Romunijo in Slovaško na drugi strani. Razen tega dokazuje statistika tudi znaten napredek v trgovinskem prometu s Sovjetsko zvezo, Švedsko, Jugoslavijo, Švico in Bolgarijo. Nemški izvoz se v zadnjih mesecih ni dvignil samo po količini, temveč tudi po vrednosti. Gibanje cen nemških izvoznih izdelkov je bilo zelo ugodno, Prav tako je treba opozoriti na gospodarske usluge, ki jih je Nemčija izkazala gospodarskemu življenju zasedenih držav, katerim je dala na razpolago svoj klirinški sistem za plačilni promet s tretjimi državami. S tem je Nemčija znatno prispevala k ponovni oživitvi gospodarskega življenja in vsakdanjega življenja sploh v teh državah. Ti ukrepi predstavljajo prvi korak za prehod od dvostranskih k mnogostranskim sporazumom za plačilni promet. S tem sistemom je močno olajšan poprej tako zapleni sistem transfe-rov, obenem pa je storjen nov praktični korak za osvoboditev evropskega denarnega sistema od zlata. (AA.)
pisima, poštne nakaznice, čeki, menice in vrednostni papirji, ako so izdani v tujini. Pod kovanim zlatom se razume zlati denar, zlati dli-kati, ki so bili umaknjeni iz prometa, pa naj bodo prevrtani ali ne. (AA)
Split, 6. marca. b. Snoči okrog sedmih je divjala nad otokom Bračem huda nevihta, Med nevihto je udarila strela v strelovod pomorskega svetilnika Ražanj na najzahodnejšem rtu otoka Brača, v takozvanih »Splitskih vratih«, nedaleč od mesta Milna. Strela je šinila s strelovoda v hišo, kjer so se nahajali svetilničar in njegov pomagač, ter 27 letni mornar Dragotin Mandič. Strela ie mestu ubila Mandiča, .
robnik po •avictja. Italijanske mornar Iške čete odhajajo v ujetništvo.
8t»v. 55.
»SLOVENECc, petek 7. marca 1941.
Sb-aa 8
Po afriških in
V Albaniji
evropskih bojiščih
Italijanska poročita
Nekje v Italiji, 6. marca. Slefani: Službeno poročilo št. 272 glavnega stana italijanskih oboroženih sil se glasi:
Grško bojišče: Nič pomembnega. Naša letala so bombardirala pristaniške naprave na otoku Mitilene. (AA)
Italijanski tisk o letalskih bitkah v Albaniji
Rim, 5 marca. Štefani. Posebni letalski dopisnik »Messaggera« poroča iz Albanije podrobnosti o letaNki bitki med približno 50 angleškimi letali in skupino italijanskih lovskih letal, ki jih je bilo mnogo manj, pa se jim je vendar posrečilo, da so odbili sovražne bombnike od italijanskih postojank med bombardiranjem ob albanski obali in so sovražna letala zapodila v beg. Ob 15.30 so angleški bombniki začeli z napadom na italijanske parnike. V skupini je priletelo 10 angleških bombnikov, v njihovem spremstvu pa je bilo približno 20 »Spitfirejev« in prav toliko »Glouce-.sterjev«. 18 italijanskih lovskih letal je patrolira-lo nad italijanskimi parniki v višino približno 4 tisoč metrov Naenkrat se je podpolkovnik, ki je poveljeval italijanskim parnikom in svojim oddelkom lovskih letal takoj navpično spustil nad sovražne bombnike. Ko so italijanska letala priletela iz oblakov, so se znašla pred sovražnimi lovskimi letali. Dasi je bil sovražnik v številčni premoči — razmereje je bilo 3:1, so se italijanska lovska letala razdelila in medtem, ko je ena skupina napadla bombnike, je druga skupina izvedla napad proti sovražnim lovskim letalom. Drugo za drugim sta bili sestreljeni dve letali vrste »Gloucester«. Ostala italijanska letala so istočasno preprečila sovražnim bombnikom napad na parnike in pri tem sta bili sestreljeni dve sovražni letali Bitka je trajala vsega osem do devet minut, ko ie bilo sestreljeno še neko drugo letalo vrste »Gloucester«, en »Spitflre« pa se je zrušil v plamenih. Takoj nato so bila sestreljena še tri angleška letala, na žalost pa tudi dve italijanski lovski letali Tedaj so se sovraina letala že umikata.in prenehala z nadaljevanjem boja, ki je postal brezuspešen zaradi hitrega posega italijanskih lovskih letal. (AA)
firška poročilu
Atene, 6. marra. Atenska agencija poroča: Poročilo št. 130 grškega generalnega štaba se glasi:
Manjše krajevno delovanje izvidniških oddelkov ter krajevno močnejše delovanje topništva po nekaterih odsekih albanske fronte. Obojno letalstvo je bilo živahno.
Grki preurejajo vojsko, da zavarujejo Solun
Atene, 6. marca. b. UP. Medtem, ko traja na albanski fronti živahna topniška delavnost z obeh strani, grško vojno poveljništvo premešča svoje oborožene sile da bi zavarovalo Solun. General Papagos je poklical nove letnike rezervistov pod orožje. Pošiljajo jih na albansko bojišče, da zavzamejo tamkajšnje postojanke, dočim preizkušene edinice s tega bojišča prevažajo na bolgarsko mejo.
Na zahodu
Nemška poročila
Berlin, 6. marca. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča:
Nemške čete v Bolgariji so 5. marca prispele na točke, ki so bile vnaprej določene, navzlic slabemu terenu, ki ga je bilo treba obvladati.
Neka naša podmornica je potopila nadaljnih 9000 ton sovražnikovega brodovja. S tem se je skupna tonaža, katero je dozdaj potopila ta podmornica, dvignila na 27.000 ton.
Nemška ogledniška letala so z uspehom bombardirala vojaške naprave v Portsmouthu, Med drugim so bili doseženi zadetki na vojašnicah in v državnih ladjedelnicah. Na morju blizu vzhodne škotske obale je naš bombnik uničil z bombo sovražnikov minolovec.
V času od 27. februarja do 5. marca je sovražnik izgubil skupno 23 letal, od katerih je bilo 16 letal zbitih v spopadu, pet letal je uničilo protiletalsko topništvo, dve letali pa je zbilo protiletalsko topništvo vojne mornarice. V to število niso všteta tista sovražnikova letala, ki so bila uničena na samih letališčih. V imenovanem razdobju je nemško letalstvo izgubilo 15 letal.
Vojna na morju
Newyork, 6. marca. A A. DNB: Mornariški krogi objavljajo, da je bil angleški tovorni parnik »Politicien« (7930 ton) potopljen. Parnik je
bil potopljen na poti med Halifazom in Anglijo. Prav tako se je zvedelo, da je bil potopljen tudi angleški parnik »Rapalocord«. (AA.)
A ngleška poročila
London, 6. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
Ponoči je sovražno letalstvo le malo delovalo. V zgodnjih večernih urah je padlo nekaj bomb na neko naselje na južni angleški obali. Poročil o kakšni škodi ali o žrtvah še ni.
Letalski podniaršal (brigadni general) Breese se je smrtno ponesrečil pri nekem poletu v aktivni vojni službi.
Napadi na Nemčijo
Berlin. 6. marca. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Danes je sovražnik poskušal prileteti z več svojimi bombniki nad severno Francijo. Poskus se je izjalovil ob silovitem odporu nemških lovskih letal in nemškega protiletalskega topništva. Od 16 sovražnikovih letal, kolikor jih je sodelovalo pri tem poletu, jih je bilo 6 sestreljenih. Niti včeraj, niti ponoči se nad nemškim ozemljem ni pojavilo nobeno sovražnikovo letalo.
London, 6. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
Naša bombna letala so včeraj podnevi napadla pristanišče in ladjedelnice v Boulogne v Franciji, kjer so izbruhnili požari. Druga skupina je nadaljevala izvidniški polet nad severno Francijo. Pri povratku je prišlo nad Rokavom do hujše letalske bitke v višini 10.000 m. Eno sovražno letalo je bilo z gotovostjo uničeno, 6 drugih pa tako hudo poškodovanih, da so najbrže padla v morje, toda zaradi višine, v kateri se je razvil boj, končnega uspeha ni bilo mogoče ugotoviti. Trije angleški lovci se niso vrnili.
Napad na Lofote
London, 6. marca. Reuter: Admiraliteta uradno poroča, da je bilo pri zavzetju Lofotskih otokov, ki leže nedaleč od norveške obale, ujetih 215 nemških vojakov. (AA.)
V Afriki
Nemška poročila
Berlin, 6. marca. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
V	Sredozemskem morju so nemški bombniki v spremstvu nemških lovskih letal uspešno napadli letališče Haifa na otoku Malti. Prav tako so bile z velikim uspehom napadene vojašnice. Več sovražnikovih letal je bilo uničenih na samem letališču. Naša lovska letala so ta dan stopila v borbo s sovražnimi lovskimi letali in zbila tri sovražna letala.
V	Severni Afriki so nemški bombniki z velikim uspehom napadli sovražnikova letališča.
Italijanska poročila
Nekje t Italiji, 0. marca. Štefani. Poročilo št. 272 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi:
Severna Afrika: Živo ogledniško delovanje kopenske vojake in letalstva. Letala nemškega letalskega zbora so bombardirala 4. marca eno izmed sovražnikovih letalskih oporišč.
Vzhodna Afrika: Na odseku pri Kerenu smo izvedli protinapad na sovražnikove čete, ki so se ponoči skušale prebiti skozi naše črte. Ujeli smo več sovražnikovih vojakov. Sovražnik je izvedel več letalskih napadov na več krajev v Eritreji. Pri tej priliki ni bilo žrtev, škoda pa je bila malenkostna.
Oddelki nemškega letastva so večkrat napadli sovražnikova letalska oporišča na Malti. Močno so bila bombardirana letališča, letala na tleh in topniške postojanke. Med temi akcijami so bila v spopadu zbita tri letala tipa »Hurrican«. Druga tri letala raznih vrst so bila uničena na tleh.
A ngleška poročila
Nekje t Abesiniji, 6. marca. Reuterjev dopisnik Gordon Young, ki se nahaja pri abesin-skih četnikih, ki so zavzeli utrjeno mesto B u -r j e, poroča, da je bilo mesto dobro utrjeno in da so Italijani imeli v njem dve brigadi posadke. Izpraznili so mesto že v torek. Prihodnja važnejša postojanka na poti v prestolnico Addis Abebo, ki leži še 310 km daleč, je utrjeno mesto D e b r a M a r e o s , ki se nahaja kakšnih 70 km od Bu-rye. Debra Marcos najbrže ni bolj utrjeno, kakor je bilo Burye. Glavna ovira za napredovanje čet-nikov proti Addis Abebi je sedaj grdo, strahotno razklano, 1500 m globoko korito Modrega Nila. Četniško gibanje se širi po vsej zahodni Abesiniji.
Strateška važnost Malte
Ne mine skoraj dneva, da ne bi v vojnih poročilih brali o vsakodnevnih napadih italijanskega, v zadnjem času pa tudi nemškega letalstva na
Malto, To ii lahko samo tako razlagamo, da je
Malta vojno oporišče prvega reda. Gotovo je Malta najbolj utrjen vojaški tabor v Sredozemlju. Njeno pristanišče La Valeta, ki spominja na velikega mojstra janczovcev, pa je gotovo najboljše zavarovano sredozemsko pristanišče. Malta leži sredi pota med Gibraltarjem in Suezom ter tako učinkovito varuje pot v Indijo. Za Angleže je v sedanji vojni razen tega predragocena opazovalna točka. Z Malte morejo ščititi svoje ladje, ki plovejo skozi sicilsko ožino in ki prevažajo vojni material na Grško in v Egipt, istočasno pa tudi nadzirajo nasprotnikovo delovanje v Sredozemskem morju. Malta more učinkovito preprečiti dovoz čet in vojnih potrebščin iz Sicilije v Afriko. Tudi močno utrjeni italijanski otok Pantelerija je pri tem ne more ovirati. Malta je danes ena izmed vogelnih točk, ki jih tvori trdnjavski kvadrat
Krf—Malta—Kreta In Dcrna oziroma Benghari. V tem sestavu je Malta za Angleže neprecenljive vrednosti.
Vendar ne smemo prezreti, da je vrednost tega sredozemskega otoka predvsem vrednost pomorskega oporišča Malta ie od pomorske strani prav gotovo nezavzetna. Toda mnogo bolj ranljiva je za zračne napade. Ravno zaradi tega pa 6e napadi iz zraka tudi neprestano nadaljujejo in sistematično uničujejo njene utrdbe in letališča. Namen Nemcev in Italijanov je, ds bi z zračnimi napadi tako ohromili obrambo otoka, da bi kasneje bil mogoč napad tudi od morske strani. V tem primeru bi se Italijani seveda na otoku izkrcali in se polastili predragocenega otoka.
Verjetno se bodo v tem pravcu nadaljevala prizadevanja Nemcev in Italijanov nad Malto in okrog nje. Nekateri domnevajo, da je bila Malta predmet zadnjih razgovorov med nemškim in italijanskim pomorskim poveljnikom. Angleži se zavedajo nevarnosti, ki jim od te strani preti in zaradi tega z vsemi silami branijo to važno pomorsko postojanko.
boljše, pr^dirjete -pfrzanesljivo-^ 7
navadne temeljito
Sporazum med Francijo, Tajsko in Japonsko v tajsko-indokitajskem sporu
Tokio, 6. marca. Domei. Japonska, tajska in francoska vlada so objavile skupno službeno sporočilo, ki pravi, da so japonska, tajska in francoska vlada dosegle popolen sporazum glede vseh vprašanj, s katerimi se je pečala mirovna konferenca v Tokiu, ki jo je sklicala japonska vlada, da posreduje mir med Tajsko in francosko lndokino. Francoska in tajska vlada sta obe sprejeli japonske predloge glede dokončnega pomirjenja med Tajsko in lndokino ter glede bodoče meje med obema ozemljema. Podrobnosti bodo določene pri nadaljnjih pogajanjih, ki bodo v Tokiu, dokler ne bo podpisan dokončni mir. Premirje med Sia-
mom in lndokino, ki je bilo časovno omejeno, so sedaj podaljšali na nedoločen čas Nobena stranka ga ne sme kršiti, razen, če jo službeno prijavila željo, da se premirje spremeni in je potekla določena doba po odpovedi.
Ncw York, 6. marca. DNB. Iz Batavije v Nizozemski Indiji poročajo, da so oblasti odredile, da se na mnogih krajih postavijo tako imenovane »obrambne točkec, ki bodo služile za zaščito prebivalstva pred letalskimi napadi, kakor tudi kot obrambna oporišča v borbi proti morebitnim padalcem.
Dva ujeta italijanska generala v spremstvo angl. častnikov na letališču v Kairo.
Uničeni italijanski tanki na bojišča pri Nibewi (Sev. Afrika).
Vprašanfa in odgovori v Spodnjem domu
o Bolgariji, Sovjetski zvezi in angleški suhozemski vojski
Londoo, 6. marca. Reuter. V spodnjem domu so ministri odgovarjali na vprašanja poslancev. Med drugimi sta dala važne odgovore državni podtajnik Butler in vojni minister Margesson.
Državni podtajnik Butler je odgovoril na vprašanje, zakaj je Anglija prekinila diplomatič-ne odnošaje z Bolgarijo. Butler je v odgovor prebral noto, ki jo je angleški poslanik v Sofiji Rendell izročil bolgarski vladi in kjer je poudarjeno, da je nemogoče ohraniti diplomatične zveze z državo, ki je dovolila nemški vojski prihod na svoje ozemlje, da od tamkaj oeraža ali oa celo napade zaveznike Anglije. ** v
Na vprašanje, kaj je angleški vladi znanega o stališču S o v j e t o r do nemškega vhoda v Bolgarijo, Butler ni dal nobenega odgovora, predsednik zbornice pa je vprašalcu raztolmačil, da to vprašanje ni na dnevnem redu.
Na vprašanje o položaju angleške oborožene sile je vojni minister Margesson dolgo odgovarjal in opisal ves napredek angleške suhozem-
ske armade od začeka vojne dalje pa do zadnjih velikih manevrov, v katerih se je angleška armada vadila v obrambi proti nemškemu vdoru. Nemški vdor v Anglijo, je dejal vojni minister, je velika in resnična nevarnost. Toda vrhovno poveljstvo je proučilo vse možnosti, ki bi jih nasprotnik mogel uporabiti in proti njim organiziralo obrambo. Veliki manevri so pokazali, da je angleška armada pripravljena na vse. Vojni minister je govoril tudi o bitkah v Belgiji in Franciji ter razodel, da je Anglija od Dunkerque-a rešila 85% svoje armade. Rešila je tudi skladišča južno od reke Somme. Mnogo vojnega materiala hvala Bogu še ni odšlo v Francijo, mnogo materiala je bilo na potu iz Amerike v Francijo in je bilo prepeljano v Anglijo. Skupne izgube angleške oborožene sile od dne 1. decembra 1940 do 11. februarja 1941 na vseh bojiščih Evrope in Afrike znašajo 1.774 mrtvih in ranjenih. Mrtvih je 438. Nato je govoril o uspehih v Libiji in v vzhodni Afriki ter pristavil, da bi bile operacije seveda hujše, če bi imeli za nasprotnika Nemce, kar pa ne jx>meni, da se italijanska vojska ne bi bila zelo hrabro borila.
Bivši romunski kralj pobegnil na Portugalsko
Z njim je zbežala tudi Lupescu
Lizbona, 6. marca. United Press. Portugalske oblasti so v zadregi, kaj naj napravijo z bivšim romunskim kraljem Karlom in njegovo priležnico, ki sta prišla z napačnimi potnimi listi iz Španije čez mejo na Portugalsko. Bivši kralj in njegova priležnica Lupescu sta bila internirana nekje v okolici Seville, toda imela sta možnost, da sta se v spremstvu policije mogla gibati v okolici. Včeraj sta se spet peljala na sprehod, a je kraljev avtomobil pustil policijske vozove za seboj, se hitro zasukal proti meji, jo dosegel še prej, preden je obmejna policija dobila navodila. Kari je šel peš čez mejo, kjer ga je čakal avto nekega poljskega diplomata, ki ga je spravil dalje v Lizbono. Vse dragocenosti, ki jih je Kari vzel iz Romunije s seboj, je delno že prej erečno pretihotapil čez mejo, delno pa jih je spravil čez pri včerajšnjem begu. V Lizboni govorijo, da »e bo z Lupescovo in vsemi dragocenostmi preselil ▼ Ameriko.
Berlin, 6. marca, b. O begu romunskega ex-kralja Karla iz Španije se je zvedelo naslednje podrobnosti:
Bivši kralj je zapustil hotel »A n d a 1 u a i a Palače« v avtomobilu v družbi svoje priležnice Lupescu. (Wolf.) Pozneje so avto našli prazen v okolici Bajado«. V njegovem spremstvu je bilo več oseb, katere so šeie pred kratkim prišle iz Portugalske v Španijo. Po najnovejših vesteh sta prispela Karel in gospa Lupescu v Lizbono, kjer sta se nastanila pri nekem prijatelju zdravniku.
Weygand pri Petainu
Viehf, 6. marca. Havas: Vladni zastopnik v Afriki general Weygand je včeraj prišel v Vichy.
Ziirich, 6. marca. b. »Neue Ziiricher Zeitung« poroča iz Vichyja:
General Wevgand je prišel po daljši odsotnosti iz Francije danes prvič v Vichy. Imel je dolg razgovor s poglavarjem države maršalom Petainom. Kakor trdijo poučeni krogi so bila predmet tega razgovora vprašanja francoskih kolonij, katere stoje pod upravo generala Weygan-da. Admiral Darlan, ki se trenutno nahaja v Parizu, bo prišel danes popoldne v Vichy in določeno je, da se bodo pogajanja nadaljevala v podrobnostih.
Rim, 6. marca. b. Agencija Štefani poroča iz Vichyja, da sta admiral Darlan in Laval včeraj kosila. Po kosilu sta imela daljši sestanek. Po poročilih iz Vichyja bo Laval menda v kratkem odpotoval iz Pariza na svoje posestvo v bližini Vichyja.
Verski pouk v ljudskih šolah v Franciji
Francoski uradni list prinaša z datumom od 25. februarja postavo o zopetni uvedbi verskega pouka v francosko ljudsko šolo. Za verski pouk sta namenjena dva dneva v tednu, podeljevali ga bodo vreoučitelji-duhovniki Za zdaj je ta odredba začasna, ker se bo šola temeljito reformirala tudi v pogledu tistega nravstvenega pouka, ki so ga dozdaj morali podajati učitelji sami, brez ozira na cerkev ali krščanstvo.
Obenem je izšla uredba, ki določa, da morajo dobiti podporo za nadaljevanje študija na srednjih ali drugih šolah tudi učenci zasebnih šol. Framasonske vlado preteklih desetletij so namreč dosledno odrekale vsako podporo mladini, ki se je šolala na zasebnih verskih šolah. To je bila seveda velika krivica, ki je imela namen da vernim katoličanom, oziroma njihovi mladini kolikor moč oteži višji pouk. Ta odredba, ki je bila v sramoto »svobodomiselnim < režimom, je sedaj odpravljena. Značilno je, da sploh ni bila zakonita, kar nam veliko pove za presojo tako imenovane ljudske fronte, ki se je toliko ponašala z demokracijo in njeno >upostavitvijo po vsem svetu.. .<
Stani 4
> SLOVENEC«, ptfelt 7. marca 1041.
Stev. 55.
GaspCfdaMtvo
Obdavčenje vojvodinskega kmeta
V včerajšnji številki smo poročali, da predlaga belgrajska agencija »Jugoslovanski kurir« uvedbo posebne davčne doklade za kmetijstvo. To uvedbo sedaj »Jugoslovanski kurir« ponovno zagovarja in navaja še tele razloge:
Vrednost kmetijske proizvodnje v lanskem letu se ceni na 40 milijard dinarjev. Ta vrednost temelji predvsem na primarnih proizvodih, t. j. rastlinskih proizvodov. Samo vrednost letine koruze ceni Kurir na 12.5 milijarde dinarjev. Ker znaša zemljarina letno 560 milij. din, se lahko reče, da plača kmet komaj 1.4% državi za davke. To je bilo mogoče upravičeno pred dvema letoma.
Nato navaja tale primer računa: leta 1938 so znašali proizvodni stroški koruje povprečno 75 din za metrski stot, povprečna prodajna cena koruze pa je bila 95 din, kar pomeni torej 26.61 več kot so znašali proizvodni stroški. Sedaj pa znašajo proizvodni stroški skupno z dajatvami največ 120 din, prodajna cena pa znaša 250 din, kar pomeni, da prodajna cena presega proizvodne stro-
ške za 108.3%. Na ta način znaša zaslužek pri koruzi okoli 6 milijard din. Če bi država od tega vzela samo 5%, bi mogla dobiti znesek 300 milij. dinarjev. Razumljivo, da tega specialnega davka ne bi moral niti mogel plačati kmet, ki ne proizvaja, odn. kmet, ki ima največ 5 oralov obdelane zemlje, toda popolnoma pravično je in razumljivo, da se te izredne, toda minimalne materialne žrtve v korist splošnih interesov zahtevajo od ostalega kmetijstva.
Vsekakor je treba tem glasovom posvetiti mnogo pozornosti, ker je dejansko kupna moč kmeta v Vojvodini izredno narasla, ne da bi kmet tamkaj prispeval v toliki meri k sedanjim izrednim izdatkom. Končno navaja Jugoslovanski kurir še, da je bilo od 57 kmetijskih ministrov, kolikor smo jih imeli doslej, bilo samo 9 ministrov, ki so prišli iz aktivnih proizvodnih krajev. Ker je tudi današnji kmetijski minister iz pasivnih krajev, se razume, da so glavna načela njegove kmetijske politike čim večje olajšave in čim številnejše koncesije kmetu.
Za rudarske In topilniške upokojence
Ban naše banovine g. dr. Natlačen je naklonil decembra 1940 iz sredstev bednostnega londa za regulacijo pokojninskih prejemkov rudarekih staro-upokojencev (rudarjev in topilniških delavcev), zavarovanih pri Bratovskih skladnicah v dravski banovini, znesek 1,000.000 din, ki je bil že v decembru 1940 izplačan. Ker se je izkazala nujna potreba, da se regulirajo tudi prejemki rudarskim novoupo-kojencem, ki so zavarovani pri Bratovskih skladnicah, je g. ban naklonil z odlokom z dne 28. februarja 1941, VI. št. 24510-48, iz sredstev bednostnega fonda za regulacijo prejemkov novenipokojenim rudarjem in topilniškim delavcem za leto 1941 izredno podporo v znesku 1,000.000 din, ki sc bo izplačevala Glavni bratovski skladnici v Ljubljani v 10 zaporednih mesečnih obrokih.
Poziv prevoznikom oseb
Kr. banska uprava poziva podjetja, ki izvajajo obrt rednega prevažanja oseb z motornimi vozili in nameravajo za poletno sezono 1941 izpremeniti svoj sedanji vozni red in cenik, da ju ugotove in pred-lože v predpisno odobritev do 20. marca letos.
Novi vozni red avtobusnih podjetij stopi obenem z železniškim voznim redom v veljavo dne 5. maja 1941.
Podjetja se morajo pri sestavi voznih redov ozirati na vozni red železnice, poštnih avtobusov in tudi nedržavnih avtobusnih podjetij, zaradi česar je v primeru možne kolizije potrebna sporazumna ugotovitev.
O novem poletnem železniškem voznem redu 6e morejo podjetniki poučiti pri načelniku železniške postaje, o poletnem voznem redu poštnih avtobusov pa pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani.
Pri sestavljanju voznega reda je treba premisliti in uvaževati vse v poštev prihajajoče okolnosti. Naknadno izpreminjanje voznih redov med sezono ne bo dopuščeno.
Prekasno predloženi vozni redi ne bodo odobreni in bo ostal v veljavi dotedanji vozni red. Poleg tega prihajajo v poštev kazenske mere.
Podjetniki, ki voznih redov, odnosno cenikov ne nameravajo izpremeniti, naj to prijavijo, in sicer, kar na poziv, s takse prosto vlogo ali z dopisnico.
Kralj, banska uprava dravske banovine V Ljubljani, dne 6. marca 1941.
Naša trgovska mornarica
Po podatkih Zveze lastnikov pomorskih ladij, v kateri je včlanjenih 20 paroplovnih družb, ne-včlanjeni so samo 4 večji in 8 manjših lastnikov, je imela v začetku leta naša trgovska mornarica 81 enot za dolgo plovbo, s koncem leta 1940 pa samo še 66. Število enot v veliki obalni plovbi se je zmanjšalo od 12 na 11, dočim je število enot v mali obalni plovbi ostalo nespremenjeno 92. Skupno se je število enot naše trgovske mornarice zmanjšalo od 185 na 169, torej za 15, tonaža pa od 393 449 na 312.898 br. reg. ton, torej za 20.551 ton (20%). Od velikih enot je bilo 7 prodanih, 9 pa izgubljenih. Od prodanih sta bila 2 potniška parnika, 7 pa tovornih, ki so bili večinoma starejši.
Skupna tonaža naše trgovske mornarice je znašala na koncu zadnjih let:
	br. reg. ton		br. reg. ton
1930	322.676	1936	370.388
1931	3f;2.728	1937	379.942
1932	375.649	1938	413.823
1933	352.177	1939	393.449
1934	332.606	1910	312.898
1935	365.014		
Problem obnove našega plovnega parka je zelo težaven, ker sedaj ni sploh te možnosti. Poročilo z zadovoljstvom ugotavlja, da pri izgubah ladij ni bilo niti ene človeške žrtve naših mornarjev.
*
Carinske spremembe. Z odlokom finančnega ministra so zmanjšane carine za pisala v ostalem lesu, trski ali papirni masi, tudi z glavico iz navadne kovine ali kosti, celuloida in sličnih materij, čma iz št. 247 točka 4a uvozne carinske tarife od 240 na 216 zlatih din za 100 kg. — Nadalje je izdan odlok finančnega ministra, s katerim se plačuje za polvaljano železo, iz tar. post. št. 536, ki ga uvažajo industrije pločevine za izdelovanje pločevine do konca leta 1941, carina v znesku 5 zlatih din za 100 kilogramov po pogojih, katere predpiše minister financ. Minister financ je nadalje pooblaščen to ugodnost podaljšati tudi za vse naslednje leto.
Poraba francoskih internih dinarjev za stari izvoz. V zvezi z okrožnico št, 111 z dne 1. novembra 1940 je izdalo devizno ravnateljstvo okrožnico št. 16, v kateri obvešča vse pooblaščene zavode, da morejo domači izvozniki blaga izvoženega iz naše države v Francijo pred zaključkom premirja v juniju 1940 do popolnega plačila odnosnih svojih terjatev izkoristiti interne dinarje francoskih upnikov, v kolikor gre za predmete, za katere je v tem času obstajala možnost plačila na ta način. Interni dinarji francoskih upnikov morejo biti i«ko-riščani v navedeno svrho samo v višini odstotkov, določenih za posamezne predmete. Vsebina okrožnice 111. z dne 1. novembra 1940 pa ostane še nadalje v veljavi.
Prijava cen. Proizvajalci, uvozniki in veletr-gcvci dobe obrazce za prijavo cen predmetov, ki so
prvič pod nadzorstvom od dne 20. februarja letos, pri Zvezi trgovskih združenj, Ljubljana, Trgovski j dom, Gregorčičeva ulica 27.
Zajednica za kože in usnje na Hrvatskem. Dne I 3, t. m je bila ustanovljena glavna skupščina Za-jednice za Ikožo na Hrvatskem v Zagrebu. Za predsednika Zajednlce je bil izvoljen g. Stanko Kosem, ravnatelj karlovške usnjarne, za podpredsednika Anton Baum in inž. Franjo Vedriš, nadalje so bili izvoljeni, oz. delegirani tudi ostali zastopniki v upravo zajednice in je bil izvoljen tudi nadzorstveni odbor.
Racioniranje potrošnje mesa v Italiji. Zamisel uvesti karte za meso v Italiji je naletela na velike težave, ki so jjredvsem v veliki različnosti konzuma. Povprečna potrošnja mesa v Italiji enaša letno 15 kg, toda v Lombardiji 31, na Siciliji pa niti 7 kg. Zato pa bodo uvedeni posebni seznami pri mesarjih, kjer bodo vpisani odjemalci obenem s svojimi družinskimi člani. Mesarji bodo potem na osnovi teh seznamov prodajali meso.
Vpisi v zadružni register; Nabavna in prodajna zadruga pekovskih mojstrov v Celju, zadruga z omejenim jamstvom, prvi član uprave Mlaker Rudolf; Zadružna elektrarna v Dolskem, zadr. z om. jamstvom, prvi član uprave Zaje Janez; Kmetijska živinorejska zadruga »Ekonom«, zadr. z om. jamstvom, predsednik upravnega odbora Koman Albin, Strojna zadruga v Št. Vidu na Planini, zadr. z om jamstvom, prvi član uprave Kranjc Ivan. — Pri Gospodarski zvezi v Ljubljani je bila vpisana sprememba pravil. Izbrisan je bil član upravnega odbora Lekše Anton, vpisani pa Špindler Jože, dr. Jan Branko, Simonič Zdravko in Berkopec Tone, slednji trije iz Ljubljane, prvi iz Sv. Aane v Slov. goricah.
Likvidacija; Gospodarska strojna In vodovodna zadruga za občino Metlika, r. z. z o. z.; Strojna zadruga, r. z. z o. z. v Boštanju ob Savi.
Borze
Dne 6. marca 1941.
Denar
Nemška marka 17.72—17.92 Ameriški dc'ar 55—
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 17,607.426 din, na belgrajski 11,160.000 din, od tega 84.941 in 432.000 mark, 220.267 švic frankov in 7728 dolarjev. — V efektih je znašal promet na belgrajski borzi 485.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji:
London 1 funt....... 174.57- 177.77
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00
Ženeva 100 frankov..... 1028.74—1038.04
Ljubljana — Svobodno tržišče:
London 1 funt.......215.90— 210.10
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00 - 53l().00
Ženeva 100 frankov..... 1271.10—128110
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 100 mark...... 1772.00—1792.00
Solun 100 drahem ...... 37.50 den.
Belgrad — Zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 37.15— 37.85
Curlh. Belgrad 10, Pariz 7.325, London 16.875, Newyork 431, Bruselj 69, Milan 21.70, Madrid 40, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockholm 102.60, Oslo 98.50, Kopenhagen 83 50, Sofija 4.25, Lizbona 17.25, Budimpešta 85, Atene 3.00, Carigrad 3.375, Bukarešta 2.125, Helsingfors 8.75, Buenos Aires 99.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 477.50—479.— v Zagrebu — v Belgradu 477.50—478.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—102, agrarji 56—57, vojna škoda 477.50 do 479, begluške obveznice 85—86, dalm. agrarji 80.50—81.50, 8% Bierovo posojilo 106—108, 7% Bierovo posojilo 101—102, 7% posojilo Drž. hip. banke 105—106, 7% stab. posojilo 97—99. — Delnice: Narodna banka 6900—7000, Trboveljska 380 do 390, Kranjska industrijska družba 142 denar.
Zagreb, Drž. papirji: 7% inv. pos. 100 denar, agrarji 56 50 denar, begi. obv. 86.50 blago, dalm. agr. 81 blago, 6% šum. obv. 80.50 blago, 4% sev. agr. 56.50 denar, 8% Bler. pos. 107 denar, 7% Bler. pos. 102 denar, 7% pos. Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. pos. 98 denar. — Delnice: Narodna banka 7000 denar, Priv. agr. banka 208 denar, Trboveljska 390 blago.
Belgrad. Drž papirji: 7% inv. pos. 100 denar (101), agrarji 57 denar, voj. šfc. promptna 477.50 do 478.50 (477 50), begi. obv. 85.25—85.75 (85.75), dalm. agr. 80.38—80.50 (80.50), 6% šum. obv. 80 denar, 4% sev. agr. 56 denar, 8% Bler. pos. 110 blago, 7% Bler. po«. 101 — 103. — Delnice: Narodna banka 6.850 blago, Priv. agr. banka 250 denar.
2itn! trg
Novi Sad. Ječmen: bač. srem. 5.70—5.80. — Fižol: bački beli brez vreče 2% 640—642.50. — Tedenca neizpremenjena.
ŠP O R T
Bilanca Planice: 46krat nad 100 metrov
Kar je dala letos Planica, je preseglo vsa pri-fekovanja, tudi ona najdrznejša. Mi smo dobili pravo množico f>oletov nad 100 m, dosegli so fantastični svetovni rekord 118 m, za polnih 11 m nad dosedanjim, ki je stal od 1. 1938, a kar je za nas najvažnejše, kar dva Jugoslovana sta presegla 100 metrsko znamko ter sta se s tem uvrstila kot drugi narod na svetu med one, ki so prvi prešli 100 metrsko znamko v smuških f>oletih.
Za pravilno ocenitev tega uspeha je dobro poklicati v spomin prve rezultate iz Planice pred > sedmimi leti, ko je Birger Ruud dosegel 92 m. Takrat tujina ni hotela verjeti resničnosti teh vesti, dokler niso Norvežani potrdili, da je bilo vse pravilno izmerjeno. Ko je bil za naslednjo prireditev izdan propagandni plakat z oznamo 100 m in vprašajem, je završalo na Norveškem, da hoče Jugoslavija izzivati nemogoče stvari in ustvariti krivo tolmačenje rezultatov v smuškem športu. Ko je 1. 1936. Bradi prvič preletel 101 m, so nam prorokovali Norvežani, da bomo ubili šport, da čez nekaj let sploh ne bomo imeli skakalcev, Bradi pa da je gol primer in da ta njegov uspeh ničesar ne pomeni za bodočnost smuških poletov. Leta 1938. je Bradi takoj prvi dan dosegel 101.5, 101.4 in nato 107 m, lani pa sta poleg Bradla nova dva skakalca prišla na 100 metrsko znamko.
Letošnja prireditev nam je dala tako prvi dan rezultat 100 m, 99 in pol m in novi jugoslovanski rekord od 95 m, ki ga je postavil Finžgar. Drugi dan smo dobili 10 poletov nad 100 m, ki jih je jx>stavilo pet Nemcev, tretji dan pa so šli enostavno vsi Nemci nad 100 m, dva od njih pa sta se na 1 m približala Bradlovemu svetovnemu rekordu 107 m. Jugoslovani smo dobili v Zupanu tretjega smučarja, ki se je povzpel nad 90 m, izstavil je rezultat 96 m, četudi s padcem, toda zelo redki so v svetu skakalci, ki so se povzpeli nad 90 m. Novšak je šel ta dan v stilno dovršenem jx>letu dvakrat nad 90 m.
Zadnji dan so dosegli tekmovalci med 90 in 112 m prav vsak meter, razen 96, 97 in 110 m. Ta rezultat kaže veliko izravnanost tekmovalca in potrjuje, da so vsi rezultati do 112 m doseženi stvarno in povsem normalno, ne pa slučajno, in da so smuški poleti nad 100 m postali stvarnost. Mi, ki živimo v bližini Planice, ne moremo tako mčno presoditi učinka teh rezultatov na šjx>rtni svet, kot bo ta v tujini. Tam bodo šele strmeli nad napredkom, ki ga je dala smuškemu športu Planica, strmeli nad deležem, ki so ga prinesli Slovenci v smuški šport in ki ni nič manjši kot svetovna senzacija, nič manjši kot vsi svetovni rekordi zadnjih sedem let, vsi nad 85 in do 118 m, nič manjši kot nova šjjortna disciplina sluških jioletov.
Ena sama prireditev v Planici je porušila svetovni rekord 107 m, postavila novega na 108, dvakrat 109, 111, 112 m in končno 118 m. Kdo more na kaj podobnega pokazati v svetu, niti v drugih š|wrtnih disciplinah svetovni rekordi tako ne padajo. Človek komaj lahko pojmuje, kakšen napredek je to, kej je vse svetu dala Planica ln kaj vse pri teh začetnih rezultatih svet še lahko pričakuje od nje. Še dolgo nismo pri koncu. Planica ima še nešteto možnosti, ki jih bo odkrila bodočnost in za katere je podlaga 46 poletov nad 100 m na eni sami prireditvi!
Pomemben !n nič manjši ni za nas uspeh naših fantov. Trojica naših se je povzpela nad 90 m, dvojica nad 100. 11 skakalcev, naših domačih, je letos poizkušalo na veliki skakalnici v Planici, na največji na svetu. Pokazali so, da jim poguma ne manjka, pač pa znanja, in če se bodo pošteno lotili treninga v smuku in skokih, ne bomo v zadregi za sjiosobne skakalce. V zvezi s tem bo zanimalo, da je dobil stilno najboljši skakalec Gering od sodnikov 17, 17.5, 18 in 18 točk za stil, naš Novšak pa 16, 17, 17 in 10 točk za 103 m, ker se zaradi dotika, odnosno padca mora odbiti 10 točk. Finžgarjeva ocena za stil je znašala 14, 6.5 (zaradi dotika manj 10) in 9 (zaradi dotika manj 10) točk.
Zanimivo je primerjati, kako so bili doseženi rezultati v Planici
v letih nad 80—90 90—94 95—99 nad 100 m
1934	21 (3 p) 2(1 p) — —
1935	43 (4 p) 14 (2 p) 5 —
1936	9 (2 p) 10 (—) 6 (1 p) 1
in da se je v vse te rezultate uvrstil le Novšak z enim samim poletom 89.5 m, letos pa je bilo samo med Jugoslovani
19 (2 p) 3 (—) 2(1 p) 2 (2 p)
to se pravi, da bi Jugoslovani sami dali danes boljšo prireditev brez inozemcev, kot je bila senzacionalna v letu 1934, kjer mi šo nismo igrali nobene vloge v rezultatih.
Kaj je z jugoslovanskim rekordom ?
Jugoslovanski rekord znaša' 95 m in ga je postavil Finžgar. S padcem pa je prišel na 96 m Zupan, z dotikom na 101 m Finžgar in na 103 m Novšak. Rezultat teh treh poletov za nas ni manj vreden, ker sta posebno zadnja dva rezultata bila postavljena z dovršenim poletom v zraku, Finžgar je le v počepu in z dotikom rok odsmučal, Novšak pa je po izvršenem poletu šele v ravnini šel v sneg.
Pred Planico je bil svetovni rekord 84 m in je le en človek na svetu bil v stanju doseči to znamko — Birger Ruud. Danes je dala Planica celo vrsto raznih tekmovalcev, ki so dosegli svetovne rekorde, celo raznih manj slovitih in poznanih, in dala je 10 tekmovalcev iz Nemčije m dva Jugoslovana, ki so doslej edini v svetu prešli 100-metrsko znamko nič manj kot 55 krat na vseh dosedanjih prireditvah. Ali je mogoče pri teh in enakih rezultatih še ugovarjati, da ni Planica odkrila nove discipline smuških poletov?
Zavest, da imamo mi tako sijajno športno napravo, da nns v sedmih letih nihče na svetu ni dosegel in ne prekosil, da jo bomo mogli vedno bolj m vedno več izkoristiti za naše, jugoslovanske smučarje, ki so pred Planico imeli najdaljši skok 62 m, vse to mora vzbujati v nas globoko hvaležnost genialnemu graditelju planiških skakalnic inž. Stanku Bloudku, ki si je s tem svojim delom postavil neizbrisno mesto v zgodovini smu-škega športa sploh in še prav posebej Jugoslovan- J skega.	\
V nedeljo začnemo...
Naš ligaš odpre v nedeljo spomladansko sezono. Za partnerja je izbral Viktorijo iz Karlovca, kateri dolguje revanž še od lanskega leta, ko je v Karlovcu doživel poraz. Gostje so lepo izglajena celota, kar je razumljivo spričo bližine dobrih zagrebških klubov, ki pogosto prihajajo v Karlovec. Upamo, da bo nedeljska tekma privabila primerno število gledalcev, saj smo dolgo časa bili brez nogometne prireditve v Ljubljani.
Podprimo SK Ljubljano !
Denarna kriza, ki nadleguje dandanes vse sloje, tudi športnim klubom ni prizanesla. V večjih mestih, kjer imajo klubi svoje stalne obiskovalce pri tekmah, stvar še nekam gre, ker se dobi še vedno toliko obiskovalcev, da ni treba biti klubom v skrbeh, kaj bo jutri, toda v manjših mestih, kakor je Ljubljana, pa klubi ne morejo živeti brez tuje pomoči. Ker pa te običajno ni, si pomagajo, kakor pač morejo.
In tako si hoče tudi SK Ljubljana sedaj pomagati na ta način, da pridobi veliko število članov potom nagradnega tekmovanja, ki bo na velikonočno nedeljo. To bo namreč veliko nagradno žrebanje na igrišču SK Ljubljane, za kar je pripravljenih 200 praktičnih daril v skupni vrednosti 100.000 din. Iz tozadevnih lepakov »Zagrabi srečo«, ki jih je izdala SK Ljubljana, je vse razvidno. — Vpiši se takoj za člana SK Ljubljane in pravico boš imel do žrebanja.
Tekme vojaških smučarskih patrol
Na Jahorini so se vršile smučarske tekme za prvenstvo naše vojske. Tekme je vodil general g. Ceda Jovanovič, tehnično vodstvo pa je bilo v rokah g. majorja Ignjata Kraljeviča. Prvi dan so tekmovale patrole na progi 30 km, pri čemer je bilo treba tudi streljati. Zmagala je patrola planinske brigade, katero je vodil poročnik Drago Crnobori, v patroli pa so bili: narednika Martin Brumec in Vladislav Jazbec ter kaplar Anton Pogačnik. Patrola je rabila za progo 3:22;45. Od 15 strelov jih je pogodila 10. Na drugem mestu je bila patrola kraljeve garde, ki je rabila 3:26:4, na tretjem je bila patrola druge armije s časom 3:35:5, na četrtem pa patrola primorske armije s časom 4:4:4.
Kakor vse druge vojaške tekme letošnje zime so tudi te tekme na Jahorini pokazale velik napredek in dokazale, da se smučarski šport v naši vojski sistematično goji. In tudi zanimanje je pri vsakih vojaških tekmah večje tako pri oficirjih kot pri vojakih.
Alpska kombinacija na Jahorini
Zadnjo nedeljo in ponedeljek 60 bile na Jahorini tekme v alpskih disciplinah za prvenstvo Jaho-riae, pri katerih so bili doseženi naslednji rezultati:
Smuk:
1. Štefan Eržen (Hašk, Zagreb) 4:35.4. 2. Podbukovšek Slavko (Smučarski klub Sarajevo) 4:42.1. 3. škerlj Ivo (Velebit, Sušak) 4:54. 4. Primožič Adolf (Sm. klub Belgrad) 4:57.4. 5. Antonov Vladimir (Maraton, Zagreb) 5:04.
Slalom:
Rezultati pri seniorjih so bili: 1. Podbukovšek Slavko 2:16.8. 2. Škerlj Ivo 2:196. 3. Lapajne Franc (Hašk, Zagreb) 2:24.2. 4. Eržen Štefan 2:25.2. 5. Primožič Adolf 2:35.2. 6. Legat Viljem (Sm. klub Sarajevo) 2:40.8.
Alpska kombinacija:
1. Podbukovšek Slavko 99.78 točk. 2. Eržen Štefan 79.10. 3. Škerlj Ivo 95.82. 4. Primožič Adolf 91.58. 5. Lapajne Franc 88.49 točk.
Pri juniorjih pa je bil prvi Sreten SuSič 100. 2. Šmider Anton 71.04. 3.' Bruno Južnič 70.10 točk.
Ženski tenis Nemčija : Jugoslavija dne 16. do 18. maja v Zagrebu
Nemška in jugoslovanska ženska teniška reprezentanca se srečati v dneh 16. do 18. maja t. 1. v Zagrebu, kjer bosta tekmovali za pokal Nj. Vel. kraljice Marije. Zmagovalec iz tega srečanja bo nastopil proti zmagovalcu Madžarska : Italija, za kar pa termin še ni določen.
Vesti Športnih zvez, klubov in društev
S. T. K. Moste. Drevi ob 20 bo pri Bajen »e. Sftanpk vseh igralcev. Sestanek Je zaradi nedeljskega gotttovanja posebno za igralce prvega moštva zelo važen.
S. K. Planina — lahkoatletska sekcija. V ««!>"'t
8.	t. m. bo ob 15 na Stadionu obvezen kantry-trentng za naslednje atlete: Košir, Knez, Proj, Jerman I. in II., Potočnik, Kocutar, Cebulj, Žele, Sedej in Jovan. Nadalje opozarjamo atlete, da rs udeležujejo rednih treningov, ki so vsak ponedeljek, sredo in petek, vsakokrat ob 15.30.
S. K. Slavila. Pozivamo vse aktivne Igralce na obvezen sestanek danes ob 20 v klubski sobi. Vaino zaradi nedeljske tekme. Kdor ima opremo še doma, naj jo prinese s seboj. — Tajnik.
Občni zbor Slovenske kolesarske zveze bo v nedeljo, dne 9. marca ob 10 dopoldne v Mariboru, v lov-ksi sobi hotela Orel. Dnevni red: 1. pozdrav in poročilo I. p. predsednika; 2. volitev dveh zapisnikarjev in dveh overovateljev zapisnika; 3. volitev verifika-eijskega odbora; 4. čitanje zapisnika I. rednega občnega zbora; 5. poročilo upravnega odbora; 6. poročilo nndzornega odbora; 7. volitev novega odbora; 8. pred. logi ln s.klepi; 9. slučajnosti. — V slučaju, da občni zbor ne bi bil sklepčen ob določeni uri, se isti preloži za eno uro pozneje, nakar sklepa brez ozira na število navzočih z istim dnevnim redom. — Konferenca bo v soboto ob 20 v istih prostorih.
ZFO
Akademija zasavskega okrožja
Iz programa, katerega smo objavili včeraj, je razvidna vsestranska pestrost in razgibanost akademije. Posebno zanimiva bo orodna telovadba, pri kateri bo med drugimi nastopil tudi član odseka našega okrožja in obenem član zvezne vrste br. Janež Karel. V^p, ki se zanimajo za našo akademijo, vabimo, da si pravočasno rezervirajo vstopnice v predprodaji pri br. Gradišku v Gospodarski kreditni banki do sobote opoldne. V nedeljo, dne
9.	marca t. 1. pa bodo vstopnice na razpolago v
Ljudskem domu v Mostah od 10 dopoldne dalje. •
Zasavsko okrožje. V nedeljo, 9. III. t. 1. bo
ob 9 dopoldne v judskem domu v Mostah generalka za vse sodelujoče pri akademiji. Istega dne ob 9 dopoHne bo v prostorih FO Sv. Peter okroini »vel. Zastopnike odsekov opozarjamo, da prinešo s seboj poročila in staležne liste rednih članov (tekmovalni red). — Odbor.
Telovadna akademija D. M. v P.
Telovadno akademijo bosta priredila FO in DK Dev. Mar. v Polju v nedeljo, 9. t. m. ob pol 4. Akademija bo obsegala 18 točk in bo pokazala, kaj so ee fantje in dekleta naučili v zimskem času. Vljudno vabimo naše prijatelje, zlasti pa starše, da se akademije udeležijo. Vstopnice se dobe v predprodaji.
Kako se razvija pri nas trgovina z umetninami
Nekatere stvari, ki mečejo čudno senco na naše sodobne kulturne razmere
Ljubljana, dne 6. marca 1941.
Že večkrat smo imeli na tein mestu omeniti nekaj lepega, kar se razvija v zadnjih časih pri nas na Slovenskem. Silno se je razvilo in dvignilo zanimanje za slovenska izvirna umetnostna dela in po naših meščanskih stanovanjih postaja vedno bolj »moderno« ali pa »na mestu«, da vise po stenah pristna in lepa deia naših slovenskih umetnikov. Tudi javne ustanove na vse mogoče načine zelo dobrodejno podpirajo našo slovensko umetnost in danes se lahko reče, da so razmere na slovenskem umetnostnem trgu v zadnjem času nekaj čisto drugega, kakor pa so bile na pr. še ob začetku 20. stoletja. V tem pogledu vsekakor spadamo v skupino mladih narodov in kakor si hočemo z drugimi sredstvi izoblikovati svoj način narodnega in duhovnega življenja, tako hočemo hitro dohiteti tudi v kulturnem pogledu vse, kar nas obdaja in gre hitro svojo pot naprej. Vsekakor je to vse pravilno, toda ta zagon prinaša s seboj tudi vse polno napak in motenj, ki so nekatere zelo smešne in nekoliko celo značilne za rod, ki se je vrgel v ta vrtinec, nekoliko so pa tudi žalostne, ker so se tudi v tem pogledu že pojavili čudni izrastki, ki nam pač niso v nobeno čast in v nikakšen sloves.
Kdo najbolj kvari trgovino z umetninami
Lahko bi danes že rekli, da precejšnja večina ljudi pri nas, ki se zanima za umetnostna dela in jih želi kupovati, že približno loči tovarniška dela od izvirnih del. Tako lahko pričakujemo, da se bodo iz naših premožnejših stanovanj počasi umaknila razna dela verskega in posvetnega značaja, ki so jih in jih še izdelujejo razne — navadno židovske tovarne — kar na tisoče in v serijah. Saj se celo zgodi, da se za najlepše dogodke v človeškem življenju, tako za poroke, godove, nove maše in podobno svojci med seboj še vedno obdarujejo s slikami takega tovarniškega izdelka in tako vise po naših stenah še vse preveč silno barvite in osladno lepe slike z verskimi ali pa posvetnimi prizori. Take slike danes že postajajo nadlega za tiste, ki jih morajo nato iz roda v rod čuvati ali pa izobešati, da ne žalijo darovalca. Med nami samimi pa je danes že dovolj pristnih slovenskih umetnostnih del, ki so mogoče nekoliko dražja od tovarniških izdelkov, so pa vendarle vsebinsko in oblikovno vse nekaj drugega kot pa tisto tuje breme, ki se še prodaja pri nas.
Toda ta »kičasta konkurenca« ni več tako občutljiva, pač pa se zlasti v Ljubljani in v manjših slovenskih mestih ustavlja vedno več mladih, skoraj premladih slikarjev in rezbarjev, ki prodajajo lastna dela. Po navadi se predstavljajo kot žrtve razmer, izjavljajo vam, da obiskujejo šolo »Pro-budo« v Ljubljani ali pa podobno šolo drugod, nimajo pa več sredstev, da bi svoje študije nadaljevali. Pač pa so trdno prepričani o svojem talentu, o svojih sposobnostih itd., toda hude ovire in okol-nosli jim onemogočajo nadaljevanje študij. Včasih, pred kakim dobrini desetletjem, so se s tem poslom pečali največ razni obubožani ruski begunci, danes pa je zlasti v Ljubljani že lepa vrsta pravih »borznih skupin«, ki imajo po Ljubljani dobro razpredene mreže, da vedo potrkati tam, kjer bodo ujele kakega kalina, ki bo rad plačal za sicer slikovito pisano delo srednje dobre denarje. Neredko se zgodi, da med sklepanjem kupčije zaudarja iz takega »sodobnega bohema« tegoben vonj po prevelikem zauživanju alkohola, toda prodajalec se bo že znal izogniti očitku o prevelikem spoštovanju pijače s tem, da je alkohol pač največji zaveznik siromaštva in obupne borbe s težavami vsakdanjega življenja, ki je zabeljeno še z grenkim očitanjem, da razmere ne dopuščajo izživljanja v pravem poklicu.
Če pa ne gre na to struno, tedaj se pa zgodi tudi to, kar se je pred časom prigodilo nekje v Ljubljani pri sicer imenitnem zastopniku uglednega sloja. V pisarno je prišel tak »ribič v kalnem« in se kar na hitro predstavil za — Groharja, ki je prišel k »ljubitelju umetnosti« prodajat svoje izvirno delo. Drzna sleparija se je posrečila in kupec, ki ni vedel, da je Grohar že zdavnaj mrtev, je z molkom sklenil zakriti blamažo.
Vse te težave in težke razmere vplivajo na svoj način na razvoj v trgovini umetnostnih del. Marsikdo ve dobro za vse te dogodke in za razmere, ki gonijo take nazovi-umetnike po naši zemlji. Toda nekateri mislijo, da morajo z njimi računati, kajti nedavno se je tudi v Ljubljani zgodilo, da je neki tak turobni razočaranec pri nekem bančnem ravnatelju z revolverjem v roki »izsilil« prodajo svoje slike. Ne verjamemo, da bi dotičn.i ravnatelj delal v resničnem strahu, ugodil je pač revežu, ne da hi ga smatral za izsiljevalca. Toda vse to samo dokazuje, kako nezdrav je pri nas še trg za trgovino z umetnostnimi delu
Dela mojstrov so v veliki ceni
Poleg teh čudnih znakov, ki osvetljujejo negotove temelje sedanje umetnostne trgovine, pa se razvijajo redne in lepe kupčije z deli naših pravih in resničnih mojstrov. Največje je skoraj zanimanje
za dela naših slovenskih impresionistov; to zanimanje pa je razumljivo, saj je v zadnjem času izšlo precej monografij in študij o naši prvi najpomembnejši slovenski umetnostni struji. Iz raznih okoliščin se je v teh dneh najbolj razširilo zanimanje za Jakopičeva dela in po Ljubljani se zlasti rado poudarja, da je »Jakopič sedaj en vogue«. Toda tudi v tem okviru se že dogajajo stvari, ki zopet mečejo čudno senco na naše sodobne kulturne razmere.
Kadar se kje kdaj ukrene kaj večjega in obsežnejšega, tedaj je pri vsaki stvari takoj polna skaz zraven, ki hočejo pri tem ali onem dogodku kar največ zaslužiti ali pa nevedneže oslepariti. Tako se danes najbrž dobro razvija trgovina z Jakopičevimi deli, toda prav tako je že »javna tajnost«, da se ravno v teh časih širi in prodaja kar cela kopa »ponarejenih Jakopičev«. Na takih Jakopičevih slikah je podpis prav dobro ponarejen in približno je tudi že ugotovljeno, kdo te »Jakopiče« ponareja in jih spravlja v promet. Saj so pri vseh stvareh približno iste skaze na delu! Vsega je nazadnje tudi kriva nenaravna vnema ined nekaterimi krogi za dela, ki so pač »en vogue«, toda pri tem es malokdo vpraša, če je danes resnično mogoče »Jakopiča« dobiti za tako ceno, kakor se prodajajo te poanrejene Jakopičeve slike. Sploh pa je storija
s podpisi na Jakopičevih slikah še zelo zanimiva in se bo pač pojasnila najbrž šele čez desetletja.
Kakšna pa je trgovina z deli sodobne umetnosti
Zastopniki sodobne slovenske moderne umetnosti se tudi ne morejo ravno preveč pritožiti zaradi nezanimanja na slovenskem trgu. Toda v tem pogledu se že dogajajo nekatere molnje, ki pa so najbrž bolj socialnega kakor pa trgovskega značaja. Med našimi umetniki je mogoče še vedno premalo zavesti o potrebi stanovske organizacije, ki bi slovenske umetnike ščitila in jim pomagala zlasti v materialnem pogledu. Med mlajšimi se že na žalost vedno dogaja, da tega ali onega umetnika razmere prisilijo, da mora svoja dela prodajati pod ceno ali v okoliščinah, ki nato nujno vplivajo na kvalitetno rast posameznih slikarjev ali kiparjev. Umetnik, ki zabrede v materialne težave, kmalu postane žrtev tega ali onega prekupčevalca, ki del ne plačuje več po njihovi vrednosti, ampak plačuje samo bedo in stisko slikarja ali pa kiparja. Prepričani smo, da bi se z malo dobre volje med umetniki dala doseči ustanovitev takega fonda ali pa podpornega odseka, ki bi preprečeval, da bi danes pri tem povečanem zanimanju in živahnejšem razvoju trgovine v umetnosti še kdo lahko izrabljal bedo ali pa socialno stisko tega ali onega nadarjenega slovenskega umetnika Sodobne razmere so take, da se mlajšemu rodu ni treba več tako bojevati s težavami na našem trgu, kakor pa se je moral rod okoli začetega našega stoletja, zato pa se naj te razmere danes naslonijo še na trdnejše temelje stanovske zavesti in zdrave medsebojne povezanosti.
Higienska šolska kuhinja v Ljubljani odprta
G. ban je slovesno odpri šolsko kuhinjo Higienskega zavoda v Ljubljani
V četrtek, 6. marca 1941 je bila v prostorih poslopja Poliklinike, v oddelku za zdravstveno zaščito učencev, na Aškerčevi cesti 6, odprta zgledna šolska kuhinja. Slovesnost je počastil gospod ban dr. Marko Natlačen, ki ga je sprejel in
Pozdravil ravnatelj Higienskega zavoda g. dr. irc. Pozdravil je tudi navzočne uradne osebnosti, tako prometnga šefa dr. Sušnika in gg. ravnatelje in ravnateljice ljubljanskih gimnazij in meščanskih šol. Še posebej je pozdravil odbor gospa in sicer: gospa banica dr Natlačenova, dr. Gosarjeva, dr. Golijeva, dr. Drobničeva, ravn. Remčeva, ravn. Osanova, Sadarjeva, ki imajo posebno skrb za to šolsko kuhinjo. Nato je sledil
Govor g. bana
Mladina je bodočnost naroda. V teh kratkih besedah je izražena velika in resnična misel. Današnja mladina bo čez kaj časa predstavljala naš narod in ga vodila. Zaradi tega nam ne more biti vseeno, kakšna je naša mladina, ali je telesno močna in duhovno zdrava, ali pa morda telesno propada in duhovno hira. Naša dolžnost in dolžnost vsega naroda je torej, da se za mladino brigamo in da storimo vse, kar je v naši moči, da ohranimo svoj narodni naraščaj telesno in duhovno zdrav.
Naš slovenski narod ni narod bogatinov; več, mnogo več je med nami siromaštva kakor pa bogastva — tako po mestih kakor tudi po vaseh. Žalostno dejstvo je, da velik del naše mladine živi v velikem pomanjkanju, da nima niti primerne niti zadostne hrane, tako da dejansko strada. Taka mladina se ne moie telesno pravilno razviti, trpi pa tudi njen duhovni razvoj; taka mladina narodu ne more prinesti boljše in lepše bodočnosti.
Mnogi med našim narodom so uvideli resnost in važnost tega vprašanja in se lotili tudi njegovega reševanja. Bili so predvsem srčno dobri učitelji, ki so, od najbliže opazujoč veliko bedo med svojimi učenci začutili potrebo, da pomagajo stradajoči šolski mladini. Lotili so se v ta namen organiziranja šolskih kuhinj. Pridružila so se jim razna humanitarna društva, kakor Rdeči križ, Protitu-berkulozna liga itd. Zainteresirali so za svoje delo tudi oblasti, občine, krajvne šolske odbore, banovino itd. Tako so polagoma nastale v mnogih ljudskih šolah šolske kuhinje, ki dajejo najsiromaš-nejšim šolskim otrokom kosilo, ponekod tudi zajtrk, malico ali večerjo. Delo, ki je bilo v preteklih letih v šolskih kuhinjah izvršeno za izboljšanje prehrane šolskih otrok, zasluži popolno priznanje in pohvalo.. Je to eminentno karitativno delo, ki pa je istočasno neprecenljive vrednosti za narod in državo. Dokazuje nam, da imamo — hvala Bogu — še mnogo Idealnih in nesebičnih delavcev, ki radi pomagajo, ne da bi za svoje delo zahtevali plačilo.
Mnogo šolskih kuhinj, ki so bile ustanovljene gotovo iz najidealnejših nagibov, pa je s svojim
delovanjem kaj kmalu prenehalo Pojavljajo se razne nevšečnosti, napram katerim ;e premnogokrat idealizem prešibek, da bi jih premagal. Toda ustanova šolskih kuhinj je za naraščaj in bodočnost naroda tolike važnosti, da bi jim bilo treba trajen obstoj zajamčiti in to, ako ne gre drugače, s strani javne roke, Prodreti mora že končno tudi v naši javnosti zavest, da smo vsi dolžni nositi stroške vzgoje in izobrazbe naše mladine da mora biti poskrbljeno tudi za siroto in otroka siromašnih staršev, ki mu sami ne morejo dati. kar mu je za normalen telesni razvoj in za njegovo primerno izobrazbo potrebno Skrb za zdravje, vzgojo in izobrazbo mladine ne sme biti samo zadeva staršev, marveč dolžnost celega naroda in krivično bi bilo torej, ako pustimo vso težo tega bremena samo na starših, ki tega morda pri še toliki skrbnosti in požrtvovalnosti ne zmorejo. Pritegniti je treba predvsem tudi tiste, ki sami nimajo otrok in ki torej vsaj posredno danes ničesar ne žrtvujejo za naš narodni naraščaj, in pritegniti bo treba tiste, ki bi v razmerju svojih dohodkov in svojega premoženja mogli v ta namen mnogo več žrtvovati. Na ta način bo mogoče dobiti dovolj sredstev, da se bodo šolske kuhinje ustanovile povsod tam, kjer je to potrebno, in da bo vsaj za prehrano naše šolske mladine najnujnejše poskrbljeno, da ji ne bo treba stradati.
Šolska kuhinja Higijenskega zavoda v Ljubljani, ki jo danes odpiramo, je bila ustanovljena z odlokom bana dravske banovine z dne 16. janu-arfk 1941., Zgodilo se je to na posebno priporočilo rajnkega Imintstra proSVete dr. Antona Korošca in ministra za socialno politiko in narodno zdravje, ki sta naročila, naj se tudi pri vseh zdravstvenih ustanovah osnujejo posebne šolske kuhinje.
Ta šolska kuhinja ima posebne naloge in se razlikuje od drugih šolskih ali dijaških kuhinj. Njena glavna naloga bo, da ureja in dopolnjuje prehrano pri tistih svojih varovancih, ki jih v to določijo zdravniki na podlagi splošnega in podrobnega zdravniškega pregleda. Za sprejem v to kuhinjo torej niso odločilni samo socialni razlogi, marveč poleg teh še posebno zdravstveno stanje dijaka. Tako je n. pr. med učenci, ki so bili do danes sprejeti v to kuhinjo, ugotovljeno takole zdravstveno stanje: slabokrvnih 46, specifična sprememba na hilusu 32, slabotnih 31, podhranje-nih 15, pljučno bolnih 7, živčno bolnih 2, želodčno bolnih 2.
Ugotovljeno je pri tem, da bolujejo nekateri na dveh ali treh navedenih boleznih. Namen je, da se sprejmejo v prehrano tudi učenci, ki jim je potrebna posebna dietična hrana, ki je pa doma ne morejo dobiti,
Z ustanovitvijo te šolske kuhinje je dana zdravnikom na oddelku za zdravstveno zaščito učencev možnost, da v primerih, ko ugotavljajo dan za dnem različna oškodovanja, izvirajoča iz nezadostne ali napačne prehrane, takoj lahko nudijo
Nov most čez Dravo pri Dravogradu
V »Služb, listu« banske uprave je razpisana gradnja novega kamenitega mostu preko Drave v Dravogradu. Proračun je predviden na 6,505.300 din, kar je vsekakor lepa vsota, ki jo bo država investirala v kraj, ki je bil do sedaj popolnoma eapu-ščen. Uresničila se je s tem davna želja Dravo-grajčanov in vsega okoliškega prebivalstva. Sedanji leseni, dotrajani most niti daleč ne odgovarja
Letalo in podmornica sta se srečala. Slika nam kaže italijansko letalo nad Sredozemskim morjem,
ki se sreča s podmornico.
Škof. odbor Kat. akcije v Ljubljani
vabi
več potrebam močnega in težkega prometa, ki se steka iz Mežiške in Mislinjske doline v Dravsko dolino.
Most bo imel tri 40 m dolge like in bo celotna dolžina mostu znašala 154 m. Širina vozišča z obojestranskimi hodniki je predvidena na 9 m. Most bo iz granita ter ne bo v okras samo Dravogradu, temveč vsej Dravski dolini.
Glede gradnje same bo delo zelo olajšano, ker se nahajajo kamnolomi granita v bližini in to v Vuzenici in Šmartnem pri Slovenj Gradcu, kjer obratujejo kamnoseška podjetja. Na razpolago je tudi kamnolom na Viču pri Dravogradu. Potrebne gramoznice, ki nudijo odličen betonski material, pa se nahajajo okoli 1 km od Dravograda. Fundiranje mostu ne bo delalo nikakih težkoč, ker je v globini 1 m na mestih, kjer se bodo gradili oporniki in podpore, živa skala, kar bo gradnjo opornikov zelo olajšalo. Zaradi tega se s strani gradbenih podjetij pričakuje veliko zanimanje. Tudi pridni domači delavci in vozniki komaj čakajo, da bodo prišli do zaslužka. V letošnjem letu je predvidena skozi trg Dravograd tudi modernizacija ce6te, tako da bo v doglednem času ves ter reguliran in urejen Dravograjski okraj bi na ta način imel lepo urejeno svojo prestolnico, ki bo v okras in ponos vsemu okraju. S tem pa bodo v tako prometni točki kakor je Dravograd, končno urejene tudi prometne žile, ki bodo odgovarjale gospodarskim potrebam.
^ Naročite »Slovenca« takoj i
»Pod svobodnim soncem«
V slikah1 ^ Od nedelje, 9. t. m. dalje! *
ob drugi obletnici kronanja papeža Pija XII,
na
papeško proslavo
ki jo priredi
v nedeljo, 9. marca 1941 ob II dop. v veliki dvorani hotela »Uniona«
Spored:
1 PapeSka himna. 2. Orientirajmo se po papežu
.— govori akademik. 3 Dr. Kimavec: Ti si Peter
—	pojo dijaki z Rakovnika.
4.	Vdanost Cerkvi in papežu
—	govori akademičarka.
5.	Dr. J. Gržinlil: Aklamacije
—	pojo dijaki z Rakovnika.
6.	Papeltvo in naS Čas
—	govori ured. Fr. Kremžar.
7.	Povsod Boga — pojo vsi.
Vstopnine ni 1 — Prostovoljni prispevki za kritje stroškov se hvaležno sprejemajo.
učinkovito pomoč — ne v obliki recepta za zdravila — marveč v obliki nakaznice za obed v šolski kuhinji. Temu namenu bo seveda moralo odgovarjati tudi poslovanje kuhinje, ki bo morala dajati otroku tako hrano, da jo bo rad z mžil, da bo torej okusno pripravljena morala pa bo dajati tudi hrano v zadostni množini. Z ozirom na posebno nevarna leta pubertete je sprejem učencev omejen na starost od 10 do 15 let. V izpolnjevanju svojega prvega namena je torei ta šolska kuhinja tesno povezana z delovanjem šolskih zdravnikov.
Drugi namen te šolske kuhinje pa je, da služi v svojem poslovanju kot vzor vsem drugim šol-sk im kuhinjam, tako v pogledu racionalne sestave jedilnikov, kakor tudi glede priprave jedil in prostorov. V izpolnjevanju tega namena se naslanja vodstvo te šolske kuhinje na poseben gospejin odbor, ki mu gre pravica in dolžnost soodločanja v vseh zadevah v okviru tega namena.
Za vzdrževanje te šolske kuhinje je deloma poskrbljeno, deloma pa bo treba še poskrbeti. Ker je mogoče sprejeti do 300 otrok, ne da bi bil obrat preobtežen, bo treba misliti na stalno in zanesljivo finančno podlago Letni proračun za bodoče šolsko leto znaša pri 100 varovancih 135 000 din; za tekoče šolsko leto so sredstva kolikor toliko že zbrana. Prispeval je Fond za zdravstveno zaščito učencev, v katerega plačujejo učenci letno po 20 din, znesek 35.000 din, banovina iz svojih sredstev je prispevala 15.000 din, Higienski zavod pa 18.000 din, skupaj 68.000 din, kar bo predvidoma zadostovalo za prehrano 100 učencev do konca tekočega šolskega leta.
Ko odpiramo to novo šolsko kuhinjo, izrekam predvsem zahvalo ravnatelju Higienskega zavoda, ki se je osebno mnogo trudil in ki mu gre predvsem zasluga, da moremo danes to novo ustanovo odpreti. Zahvaljujem se častitim damam, ki so blagovolile vstopiti v gospejin odbor in ki jim od srca želim, da bi bilo njihovo delo od Boga blagoslovljeno, tako da bo donašalo trajnih in čim večjih koristi mladini, ki bo v teh prostorih uživala svoj vsakdanji kruh, in narodu, ki naj bi se mu ta mladina za dobrote, ki jih bo tu prejemala, oddolževala s pridnim učenjem in vzornim vedenjem ter živo ljubeznijo do naroda in države. *
Po teh toplih besedah g. bana sta spregovorila učenec Barlič Anton in učenka Šefran Olga zahvalne besede g. banu in gospejinemu odboru. G. bana z banico in goste sta ravnatelj g. dr. Pire in ga. dr. Lunačkova vodila po skrbno opremljeni kuhinji in ostalih prostorih. Kakor je razvidno iz jedilnikov, bo mladina v tej šolski kuhinji dobivala zares tečno in zdravo hrano. Veseli smo, da se je ta prekoristna ustanova odprla, saj si za obstoj svojega naroda in domovine ne moremo ničesar bolj želeti, kakor da bomo imeli zdravo mladino.
Pogreb sto štiri in pol letne ženice
Središče, 5. marca.
Središče, ki je znano po svojih posebnostih, je doživelo včeraj zopet izreden dogodek: pokopali smo Terezijo Čurin roj. Kolarič 9. sept. 1836 v župniji Sv. Bolfenk na Kogu.
Po njeni visoki starosti, ki jo je dočakala, hi marsikdo sodil, da je bila po-kojnici bogvekako s cvetjem posipana življenjska pot. Temu pa ni bilo tako. Starše je razmeroma zgodaj zgubila; mati ji je umrla z 32^ in oče s 45. leti. Kot 28 letno dekle se je poročila z Jurijem Curinom in imela pet otrok. S 40. leti je postala vdova. Živela je revno življenje in morala se ie veliko truditi, da je pre-živila svoje otroke. Dolga leta je živela kot vini-čarka v bolfenski župniji. Da si je poleg revnega viničarskega zaslužka priborila še kak »krajcar«, je nosila dvakrat na teden peš od Sv. Bolfenka v Varazdin sir in smetano na trg, je torej prehodila vsakikrat najmanj 40—50 km. Ko je izpolnila 81. leto se je preselila v Središče k svoji hčeri Kati, da bi tu počakalo smrti, ki jo tudi je po 23. letih.
Ostala je sveža skoraj do svoje smrti. Vprašali so io včasih, če je prijetno tako dolgo živeti. Odgovorila je. da še šteti ni prijetno do slo. kaj šele živeti. Vedela je iz svoje mladosti marsikaj povedati, pa zmeraj bolj v šaljivi obliki, tako da so jo radi obiskovali, da so se pri njej nasmejali.
Smrt je prišla razmeroma hitro. Njena hči Kata, ki ji je skozi 23 let zelo ljubeznivo stregla, ji je tudi oskrbela jako doslojen pogreb. Središka godba ji je brezplačno na zadnji poli igrala. —• Naj v miru počival
81ru 0
>SLOVENECc, pefeS 7. marca IML
Mvfi 88»
$ho£ute novice
Koledar
Petek, 7. marca: Kvatre} Tomaž Akvinski, »poznavalec in cerkveni učenik; prvi petek.
Sobota, 8. marca: Kvatre; Janez od Roga, »poznavalec in ustanovitelj reda; Beata, mučenica.
Letopis
7. marca 1714. lata j« bil sklenjen mir v Rastattu,
ki je končal trinajstletno ^ansko nasledstve-no vojno. Razdeljena je bila mogočna španska svetovna država, ki je prenehala biti evropska velevlast. Tudi Franciji je vojna Škodovala, Ludvik XIV. ni mogel vsiliti Evropi francoske prevlade in ni dosegel ivojega življenjskega smotra, vendar pa je bila Francija rešena vedne nevarnosti, da jo napadejo Habsburžani z dveh strani, iz Nemčije in Španije, saj so v Španiji zavladali namesto Habsburžanov francoski Bourboni. Spretna politika Viljema III. je dvignila Anglijo kot Franciji enakopravno silo ter utrdila njeno gospodstvo, na morjih, ki se je zanje bojevala s Spanci, Francozi in Ho-landci. Anglija se ni trudila, da bi dobila nove posesti na evropskem kontinentu, ampak je obrnila vso pozornost na oceansko in kolonialno politiko, Holandija, do tedaj prva sila na morju, je prenehala biti velevlast, pač pa ce je Franciji in Angliji kot tretja evropska velesila pridružila Avstrija, ki je s španskimi obrobnimi deželami (Italija, Belgija) in pridobitvami v turških vojnah ogromno povečala svoj obseg,
7. marca 1850. leta se je rodil ▼ Hodoninu na Mo-ravskem Tomaž G. Masaryk, češki državnik, filozof ln sociolog, prvi izvoljeni predsednik češkoslovaške republike. V mladosti kovaški vajenec je postal pomožni učitelj, nato profesor v Pragi. Leta 1880 je prestopil iz katoliške cerkve v protestantsko, nato pa postal prostozidar. Kot filozof je pozHlvist v smislu Comtea in Spencerja, tvorec tako Imenovane realistične smeri. Masarykovo življenjsko delo je bila osvoboditev Čehoslovakov, med svetovno vojno je namreč prepričal antantne sile, posebno Ameriko, o neizogibnosti samostojne češkoslovaške države na razvalinah avstro-ogrske monarhije.
7. marca 1891. Jeta je umrl na Dunaiti Fran Miklošič, največji slovanski filolog Njegova primerjalna gramatika je bila v svoji dobi mo-numentalno delo, kt pa ima še danes svojo ogromno vrednost. Miklošič je pokazal jezikoslovno zgradbo slovanskih jezikov v velikem obsegu, jo pojasnil in napravil pristopno vsemu svetu. 7. marca 1918. leta je bila sklenjena mirovna in prijateljska pogodba med »belo armado« maršala Mannerheima in Nemci. Nemške čete so prišle nato pod generalom von Goltzom Fincem na pomoč in prisilile nato Ruse, da so t mirom v Dorpatu priznali neodvisnost Finske. 7. marca 1921. leta so zavezniške sile vkorakale v Franklurt a. M., da si zasigurajo plačevanje vojne odškodnine. 7. marca 1936. leta so nemške čete zasedle demilitarizirano Porenje, versajska mirovna pogodba se je začela rušiti,
Rovi grobovi
+ V Ljubljani je umrla ga. Karolina Freyer.
Pogreb rajne bo jutri ob 3 popoldne z Zal, kapelica •v. Petra. Naj počiva v miru!
■f V Ponikvi je umrl g. Anton Štor, predsednik občine in posestnik. Pogreb bo dane« ob pol 10 na farno pokopališče. Naj mu sveti večna luči
+ V Ljubljani je umrla gospa Helena 8 a •
jr e r roj. Petričič. Pogreb rajne gospe bo jutri ob pol enajstih Izpred hiše žalosti, Resljeva c. 15, k Sv. Križu Blag ji spomini
+ V Ljubljani je umrl g. O a j B e k Anton, uradnik državnih železnic v pok. Pogreb pokojnika bo jutri ob pol treh z Zal, kapela sv. Jakoba. Naj mu sveti večna luč!
+ V Ljubljani je umrla gospa Cecilija Klini a n e k , vdova po trgovcu. Pogreb nepozabne bo jutri ob štirih popoldne izpred hiše žalosti, Gledališka 16, na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva.
^ Naročite »Slovenca« tako] l
»Pod svobodnim soncem«
V slikah l ^ Od nedelje, 9. t. m. dalje!
—	Za letofaifo veliko noč bomo razveselili •voje prijatelje in znance e voščili na umetniških razglednicah, ki jih bo izdala Slovenska straža, S tem bomo hkrati podprli tudi narodnovzgojno in narodnoobrambno delo Slovenske straže.
—	Dve novi knjigi sa postni čaa je izdala Družba sv. Mohorja: »Svetega Hieronima izbrana pisma«, I. del, poslovenil dr. Fr. Ks. L u k m a n , 312 strani. Broš. 56 din, vez. 72 din. »Pisma o trpljenju« spisal Vilko F a j d i g a, strani 92. Broš. 20, vez. 30 din. Udje Družbe sv. Mohorja dobijo knjigi ca 25% ceneje.
—	Diplomirali v febrnarjn 1941 in prejeli diplomo filozofske fakultete so ti-le kandidatje in kandidatinje: Gavran Mijo fr. Ignacij (filozofska skupina), Gerk Stanislava (pedagoška skupina), Kranjc Antonija (romanska skupina), Malovrh Vincenc (geografska skupina), Pavlica Andrejina (germanska skupina), Putrih Ljud-
mila (pedagoška skupina), Rauber Franc (klasična skupina), Schatfer Mihael (izjemna skupina: a) nemški jezik s književnostjo, b) francoski jezik s književnostjo, c) latinski jezik in jtižnoslovanska književnost.)
—	Nesreča mladega družinskega očeta. Krojač Vid Skoda iz Kotoribe je prišel z vlakom v Soboto. Rad bi se zapeljal do Cankove in ie kmalu našel ftripravnega človeka, ki se mu je ponudil, da ga za 350 din nagrade pripelje e avtomobilom v zaželeni kraj. Čakati je moral dva dni v Soboti, da se je ponudila ugodna prilika, nato pa 60 ponoči krenili na pot. V avtu so bili še trije mlajši moški, Se preden so prišli do cilje, je mladega moža doletela nezgoda, ki je skoraj neizogibna na taki poti. Prepeljali so ga soboško bolnišnico, ker ima natrto kost v stegnu, ostali trije pa so brez poškodb. — Krojač Skoda je komaj 32 let star in je oče 5 otrok.
—	Cestna dela v Prekmurju. Letošnji proračun 6oboškega okr. cestnega odbora je zelo skrčen in je dosegel samo 914.000 din, čeprav bi morala biti za kritje najnujnejših potreb na razpolago najmanj 2 milij. din. Med cestnimi deli je predvidena samo gradnja novega mosta v Polani, ki bo stal 300.000 dinarjev. Nadaljevala se bodo tudi cestna dela v Salovcih s preložitvijo ceste in gradnjo novega mosta, za katerega je bil lani sestavljen proračun na 800.000 din. Zgrajenih bo še več propu6tov za vsoto 100.000 din; če bo kaj več kredita, pa pride v poštev gradnja mosta v Dolnji Slaveči.
—	Avtobusni promet v Prekmurju stalno narašča, čeprav so pogoji za nadaljnji razvoj čedalje težji. V obratu sta dve progi, ki jih vzdržuje poštna direkcija, in sicer ena ie Dolnje Lendave čez Do-brovnik in Bogojino v Rogaševce, druga pa iz Gornje Lendave čez Črensovce v Dolnjo Lendavo. Obe progi te križata v Soboti. Žal je nemoteno obratovanje na obeh progah vedno ovirano: enkrat je vzrok omejitev porabe bencina, drugič pomanjkanje avtobusa, tretjič pa slabo stanje cest, tako da na nobeni progi zveza ne ostane vse leto v veljavi. Kljub temu pa avtobusni promet nezadržano narašča. Statistika navaja, da je bilo leta 1934 prevoženih 11.049 potnikov in je bilo 157.180 din dohodkov. Leta 1937 je šte-vilo potnikov prekoračilo 20 tiso, dohodkov pa je bilo 272.000 din. V letu 1939 je bilo že 37 300 potnikov in 437.000 din dohodkov. V preteklem letu 1940 je število potnikov spet naraslo za okrog 9000 ln je znašalo rekordno število 46.793, dohodki pa so se povzpeli za skoraj 100.000 din na 531.950 din. Po šestih letih imamo torej v Prekmurju štirikrat večji promet, ki bi pa prav gotovo dosegel še večjo številko, če bi imeli na razpolago večje in boljše avtobuse in pa boljše ceste.
—	Tragična nezgoda mlinarskega vajene«. V
GajSevcih v ljutomerskem okraju je služil pri nekem tamošnjem mlinarju za vajenca 19-letni Jožel Spindler. Proti večeru je med delom po nesreči prišel z desnico med jermenje, ki mu je strašno raz-mesarilo roko tn mu jo zlomilo v zapestju, v pod-laktu in v laktu. Nesrečnega fanta so pripeljali v soboško bolnišnico. Oblast 6e zanima za morebitne druge vzroke nesreče.
—	Cigan zbežal s petstotakom. Trije Židje so ▼ Prekmurju prekoračili mejo in obljubili ciganu 200 din nagrade, če jih pripelje po varni poti V Soboto. Ko eo okrog dveh zjutraj na soboškem trjju hoteli poravnati račune, so izročili ciganu petstotak, naj ga gie menjati v nek lokal, v katerem so še opazili luč. Sami se niso upali, ker so se bali, da jih ne opazi stražnik. Cigan je vzel bankovec in zbežal po trgu, tujci pa za njim. Ko so ga dohiteli, so mu vzeli denar. Ker so takrat prišli mimo neki Sobočani, ao vsi skupaj odšli, da izmenjajo bankovec. Cigan je dobil 200 din, ostalo pa so si potniki razdelili. Trdili so, da hi brez denarja ne mogli na vlak, ker so prinesli s seboj samo petstotak. Bili so zelo slabo oblečeni in so bili namenjeni v Zagreb.
—	Protituberkulozni dispanzer se zahvaljuje podjetju Premru iz Martinjaka za podporo 200 din jetičnini bolnikom.
Barve v gorah
je bil naslov predavanju, ki ga je predsnočnim imel znani alpinski strokovnjak g. Smolej z Jesenic v Irančiškanski dvorani v Ljubljani. V začetku predavanja je g. Smoleja predstavil občinstvu predsednik Alpinističnega kluba »Skala« prol. J. Ravnik kot strokovnjaka barvne iotografije Nato je govoril g. Smolej, ki nam je razložil razvoj flore v naših gorah. A besede so bile samo 6lab prizvok prekrasnim slikam, ki so ves čas predavanja spremljale predavalčeve besede. Vsako prikazano 6liko, vse delo g. Smoleja, smo spremljali z vzkliki začudenja, saj si človek ne more misliti, da je mogoče s fotografijo tako živo zajeti prirodne krasote. Prav take so bile tudi predavalčeve besede, ki so bile polne pesniškega navdiha. Govorjene so bile zares iz srca za srce. Vsa flora naših gora, kakor: Golice, Črne prsti, Mangrta, Špika itd. se je kar živo raz-cvitala pred nami. V drugem delu predavanja smo slišali in videli prirodne krasote naših gora, kot vzhod sonca in zahod, nevihte, oblačno nebo, vse spet tako lepo podano z besedo in 6liko, da je občinstvo, ki ga je bila dvorana do poslednjega kotička polna, vsa navdušeno spremljala besede in slike. Ob koncu tega prelepega predavanja smo bili vsi prežeti s krasoto naših gora. Zares smo hvaležni g. Smoleju za prelepi večer, in malo imamo predavanj, ki bi občinstvo tako navdušili, kot je bilo predavanje g. Smoleja. To je bilo zares nekaj posebnega, razumemo pa tudi, da je imel g. predavatelj premnogo truda, preden je »ustvaril« toliko lepih 6lik. Bodi mu v zadoščenje vsaj to, da smo mu vsi poslušalci in poslušalke iz srca hvaležni. Upamo, da g. Smolej še pride v Ljubljano in nam še nudi kaj tako lepih večerov,
Smrtna nesreča v Dubrovnika
Pri Sv. Jakovu v bližini Dubrovnika sta trčila skupaj dva osebna avtomobila. Pri tem je izgubil življenje upokojeni poštni ravnatelj
Velika sleparija z živili v Osijeku
Organi tržnega nadzorstva v Osijeku so to dni izpeljali obsežno kontrolo življenjskih potrebščin. Pregledali so mleko, ki ga dovažajo v mesto, prav tako pa so preiskali trgovine, kakor tudi trge in prekupce, ki dovažajo živila iz okolice v mesto. Pri preiskavah, izvršenih v trgovinah, so ugotovili, da imajo trgovine ponarejen cimet, poper, kakao, kavo in že drugo kolonialno blago. Pri dveh trgovcih so našli poper, ki je bil ponarejen s pomočjo tako imenovanega surogata »sip«. Drobno zmleta paprika je bila večkrat ponarejena tako, da so ji dodali do 50% moke. Kakdu pa je bil
primeAan škrob. Naprodaj pripeljano mleko je bilo deloma posneto, deloma pa so mu dolili vode. V nekaterih primerih je znašal dodatek vode mleku 8—37%. Posneto mleko pa je bilo 15—80% manj vredno. Vsega skupaj so organi ovadili 18 oseb, ki bodo tudi primerno kaznovane. Dotičnik, ki je prodajal do 80% posneto mleko, bo dobil denarno kazen v višini 10.000 din. Morda bi bilo tudi kje drugje dobro, napraviti slične preglede o kemični sestavi kolonialnega blaga in o kakovosti mešane robe, ki se prodaja pod imenom mleko.
Ila zapoved kraljice
Tragična ljubezen angleške kraljice Elizabete do grota Essexa
ERR0L FLYNN BETTE DAVIŠ
Premiera danes
v KINO MATICI
Warner Bros.
v Ercegnovem Milan Musič. Njegov avto je bil
od udarca dobesedno zdrobljen. Zanimivo je to, da od drugega avtomobila, v katerem se je vozilo pet potnikov, ni bil nihče niti ranjen, dasi je tudi ta avtomobil pretrpel težko škodo.
Dr. Maček In nemški poslanik na kmečkem vozu
Te dni je obiskal nemški poslanik na našem dvoru, gosp. vou Heeren, podpredsednika naše vlnde, dr. Vlad. Mačka, na njegovem posestvu v Ktipincu blizu Zagreba. Posestvo si je nemški poslanik ogledal na kmečkem vozu, ki ga je vodil sam dr. Maček. Voz je bil kar preprosto improviziran. Gostje <0 sedeli nn lesenih deskah, pod nogami pa so imeli naloženo seno.
Parnik potopil motorno ladjo
Predsnoči je v makarskem pristanišču parnik »Crikvenica«, ko je zapuščal pristanišče, udaril v motorno ribiško ladjo, ki je last Kleme Nola iz Podgore. Ribiška motorna ladja je prevažala ribe iz Podgore v Makarsko. da jih tam naloži na parnik. Parnik je na dvoje preklal motorno ladjo, ki je takoj nato utonila.
Staro cerkev so Izkopali
V Trogiru pri Splitu so kmetje pri kopanju vinograda naleteli na ruševine stare cerkvice. Na izkopanem vinogradu se lepo vidi množica rezljanega kamna, ki je služil cerkvi za pločnik. Našli so tudi ostanke oken. stebre, cerkvene ograje itd. Na enem izmed stebrov so našli tudi rimski napis. Prav tako so našli rimski relief s štirimi podobami. Najbrž gre za cerkev sv. Lovrcnca, ki je bila zgrajena v osmem ali devetem stoletju.
Še nekal o »Durmitor|u«
Dubrovačka plovidba je dobila pred dvema dnevoma obvestilo iz Londona, da se v so-malskem pristanišču Kismaju, ki so ga nedavno Angleži osvojili, nahaja nepoškodovan dubrovniški parnik »Uurmitor«. Tako je sedaj končno vendarle popolnoma pojasnjena usoda parnika in njegove posadke.
Tihotapstvo cvete na obali
Okrog Šibenika se vedno bolj razvija tihotapstvo. Na jprej so tihotapili žito in moko, zdaj pa tihotapijo spet meso, mast ter druga živila. Zanimivo je tudi to, da se z druge strani tihotapijo večje količine popra in drugih pred-metbv, katerih izvoz je v rednem stanu tam zabranjen.
Javorje pri črni
Obdarovanih je bilo 15 revežev v Javorju a blagom jn živili, za kar se iskreno zahvaljujemo. Izrvršilo se je to zlasti v času, ko je bila pomoč najbolj potrebna in dobrodošla. Žerjav je pokazal že mnogokrat veliko smisla v skrbi za reveže in uboge otroke, kar je posebno hvale vredno ter se vsestransko udejstvuje v karitativnem oziru.
Trbovlje
Osebna vest. Prestavljen je g. kaplan Franc
K a č k Sv. Magdaleni v Mariboru. Na njegov mesto je prišel g, Avguštin Stancer iz Sv. Petra pod Sv. Gorami.
Predraga elektrika. Z novim letom se je zvišala državna trošarina na električni tok, ki se rabi za razsvetljavo. Vodstvo naše Zadružna elektrarne pa je povišalo tudi za 50 par ceno za motorni tok, dasi država tu ni zvišala trošarine. Tako velja sedaj električni tok za motorje, ki delajo le čez dan, 2.50 din za kv. V Ljubljani pa ne stane niti en dinar, ker ima elektrarna od tega korist, če se porabi čez dan tok za motorje v obratne in industrijske svrhe, občina pa, če se povzdiguje in napreduje obrt, To je mogoče v Ljubljani, kjer velja elektrika za motorje samo 90 par, pri ■ nas pa 2.50 din, zato se ne more razvijati obrt, dasi bi mizarji, Žagarji in mlinarji radi uporabljali električno moč, a jim pride predraga. Čudno je, da pri elektrarni v glavnem odločujejo obrtni krogi, a s predrago elektriko ovirajo napredek svojega stanu!
Občni zbor Legije koroških borcev. V istih I prostorih, v gostilni Volker v Trbovljah, kjer je ' bila pred 7 leti ustanovljena Legija koroških borcev, 60 se zbrali v soboto, dne 1. marca zvečer številni člani te močne patriotične organizacije k letnemu občnemu zboru. Vodstvo je letos povabilo poleg članov tudi vse tukajšnje tovariške bojevniške organizacije, ki so poslale na občni zbor LKB močna zastopstva. Ob otvoritvi je občni zbor s spontanimi patriotičnimi vzkliki pozdravil najvišjega komandanta naše hrabre oborožene sile Nj. Vel, kralja Petra, nato je počastil spomin tovarišev Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so dali svoja življenja za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije. Po volitvah, kjer je bil izvoljen po večini prejšnji odbor, je bii stavljen samostojen predlog ea glavno skupščino. Smisel tega predloga je, da bi se z ozirom na današnje resne čase, ko mora biti ves narod složen in enoten, združile vse bojevniške organizacije v državi v enotno zvezo, da bi se tako maniiestirala enotnost in sloga našega naroda. Predlog j« bil od zbora soglasno odobren, c enakim navdušenjem pa so ga sprejeli tudi navzočni zastopniki bojevniških organizacij, ki bodo o tem poročali ie svojim osred-jnim odborom.
Ptuj
Klnb slovenskih akademikov ▼ Ptuja prirej*
razstavo slovenske modeme likovne umetnosti v delovnem okviru KSA v Ptuju — v Narodnem domu od 9. do 25 marca. Razstavljali bodo člani kluba Neodvisnih, Trojice prol. Jirak Kare! ir. prof.
Ljubljana, 7. marca
Gledališče
Drama. Petek, 7. marca raprto. Sobota,
S. marca: Šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 9. marca ob 15.: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
—	Ob 20.: Othello. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Onera. Petek, 7. marca: Plesni večer Tatjane Farčičeve. Izven. Sobota, 8. marca: Ples v maskah. Izven. Gostovanje tenorista mariborskega gledališča Anatola Manoševskega. Nedelja, 9. marca ob pol 17.: Koncert v proslavo 25 letnice ustanovitve Prve dobrovoljske divizije v Rusiji. Izven. — Ob 20.: Carmen. Izven. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve in sopra-nistke Manje Mlejnik-Sibinovičeve.
Zadnjič v tekoči sezoni bodo uprizorili v nedeljo popoldne mladinsko igro Pavla Golie »Princeska in pastirček« z Levarjevo in Simči-čevo v naslovnih vlogah. Predstava je namenjena pred vsem šolski mladini iz Ljubljane in okolice, zato veljajo globoko znižane cene od 14 din navzdol. Zabavni veterani, gozdne živali, smešna guvernanta, veseli knharček ter razne druge šegave osebe, razveseljujejo in poučujejo z igro, petjem in plesom. Vstopnice si zagotovite v predprodaji v Operil
Radio Ljubljana
Petek, 7. marca: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (j)lošče) do 7.45 — 11 Šolska ura: Robinzon Cruzoo nekdaj in njegov otok sedaj (g. Viktor Pirnat) — 12 Naših pesmic vrsta cela. poslušalce bo razvnela (plošče) — 12.SO Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Jugoslovanski nacionalni spored (Rad. orkester) — 14 Poročila, objave — 14.10 Tujskoprometna poročila: Pohorje ob koncu zime — 17 30 Sramel »Skrjančekc — 18.10 Ženska ura: Delavna žena ln knjiga (pred. A. Vode)
—	18.30 Plošče — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Sueški prekop (g. dr. Valter Bohinec) — 19.40 Ploščo — 19.50 Izseljenska poročila — 20 Koncert. Sodeluje gdč. Ksenija Kušej in Radijski orkester — 21,30 Mandoline in balalajke (plošče) — 22 Napovedi, poročila.
Drugi programi
Petek, 7. marca; Belgrad; 20.10 Celo >— Zagreb: 21 Pisan spored — Bratislava: 21.20 Dvofakov tercet — Praga: 20.25 Jirakov kvartet — Sofija: 20 Simf koncert — Beromttnster: 21 10 Vojaške pesmi — Budimpešta: 22 Plesna gl — Sottcns; 21.05 Pevski koncert — Švedske postaje; 20.30 Wagner-jeva opera »Tristan in Izolda«.
Belgrajska kratkovalovna postaja; YUA, TUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščifil — YUF (16.69 m) : 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19 69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Predavanja
Salezijanska prosveta vabi danes ob 20 v Mladinski dom na zanimivo predavanje »Ureditev domačih vrtov«. Predava ban. kmet, insp. g. Kafol. Za člane obvezno. Nečlani dobrodošli I
Sestanki
Društvo združenih zasebnih In trgovskih nameščencev Slovenije, podružnica v Ljubljani,_ vljudno vabi 6voje člane in članice na svoj redni občni zbor, ki bo v petek, dne 7. t. m. ob pol 8 zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ulica.
Občni zbor društva Jegličev akademski dom se bo vršil v petek 14. marca ob pol osmi uri Zvečer v govorilnici Jegličevega doma na Novem trgu št. 4. z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
Lekarne
Kofno službo imajo lekarne: mr. SuBnlk, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; Bohinc ded., Rimska cesta 31.
Jakob Karel. Ker je to edina prilika, ko umetniška dela pridejo tudi izven Ljubljane, opozarjamo na to razstavo. Otvoritev bo v nedeljo, 9. t. m. ob 11 v Narodnem domu. O razstavi bomo še podrobneje poročali.
Leskovec pri Krškem
2. marca je bil pri nas dan zborovanj in načrtov za obnovo in nadaljnje gospodarstvo. Sklical se jo ustanovni občni zbor vinarske podružnice za okoliš občine Leskovec pri Krškem. Povabilu se je odzval tudi g. Zorčič, ekonom iz Krškega. V odbor so bili izvoljeni gg.: predsednik Franc Stare, tuk. župan, podpredsednik Svetec Pavel, tajnik učitelj Riko Lahajner, blaeajnik Albin Lav-rlnšek blagajnik. Novemu odboru želimo veliko uspeha. — Nadalje je bil 1. občni zbor Sadjarskega društva, ki je v enem letu že pridobilo lepo vsoto, žal pa nI uresničen načrt moderne sušilnice. Člani so zaupali mesto predsednika g. županu Fr Starcu. Želeti je, da se načrti v dnevu navdušenja tudi izpolnijo v podvig gospodarstva v našem okolišu. — Načelstvo Živinorejske zadruge je določilo, da se vrši letni tbor 25. marca; na to se člani že sedaj opozarjajo.
»Gospodična, če me ne uslišite, bom pamet izgubili«
»Bog varuj, da bi se to zgodilo, saj se majhne stvari prav težko spet najdejo!«

Stanovanjske odpovedi - odraz sedanjih dni
Na okrajno sodišče prihajajo dnevno hišni gospodarji, najemniki in podnajemniki in prosijo za razna pojasnila glede sodnih odpovedi stanovanj in raznih lokalov. Mnogi gospodarji si še do danes niso na jasnem, da-li imajo ali nimajo pravice povišati najemnino za stanovanja ali lokale. Nimajo! Od 1. septembra 1939 ne smejo gospodarji zviševati najemnin, le v primerih, ko lahko dokažejo, da so investirali gotove vsote za izboljšanje stanovanja in v hiši napravili razne mo-derno-higienske in druge adaptacije. V takih primerih so gospodarji opravičeni in upravičeni zahtevati razmeroma primerno zvišanje najemnine.
Zadnji čas se prav množe sodno stanovanjske odpovedi podnajemnikom, ki stanujejo pri raznih najemnikih in uporabljajo zase kako sobo. Sedaj je vprašanje, ali so podnajemniki deležni stanovanjske zaščite. Nazori pravnikov so deljeni. Nekateri ne priznavajo podnajemnikom nikake pravice do zaščite, drugi zagovarjajo prav nasprotno stališče. Ni pa še načelne sodbe vrhovnega sodišča odnosno višjih sodnih inštanc, kajti podnajemniki ne zmorejo toliko stroškov, da bi lahko vodili zadevne procese.
Križi in težave so s plačevanjem najemnin. Gospodarji v svojih odpovedih prav pogosto navajajo za razlog — neplačevanje najemnine, da so najemniki dolžni najemnino po več mesecev. Mnogi najemniki so tudi zelo zviti in sitni ter
vodijo z gospodarji pravde, pri katerih občutijo izgubo le slednji. Na drugi strani so pa tudi taki gospodarji, ki hočejo hiti nekaki diktatorji nad najemniki in jim skušajo omejevali celo osebno svobodo, zahtevajoč, da morajo biti točno ob določeni uri doma v svojem stanovanju. Mnogo stanovanjskih odpovedi pa zgovorno in kratko govori, kakšne socialne in moralno neznosne prilike vladajo po gotovih stanovanjih, kjer je doma bolezen, pomanjkanje, vlaga in prepir.
Drugače je bilo do (5. t. m. letos podanih na okrajnem sodišču 215 stanovanjskih odpovedi, lani pa 217. Ob istem času predlanskim, ko niso bile splošne razmere tako razburkane in viharne, pa je bilo samo 137 odpovedi.
Zakon ščiti tudi najemnike, ki so bili pozvani na orožne vaje. Mnogi gospodarji ne upoštevajo določb zaščite in zahtevajo izpraznitev stanovanj od najemnikov, ki so na orožni vaji ali pa so se šele vrnili od vojakov. Še 30 dni po orožni vaji je najemnik zaščiten! Drastična je zadeva nekega delavca. Vrnil se je od vojakov. Gospodar je pohitel na sodišče in zahteval sodno intervencijo, da izvršilni organi izpraznijo delavčevo stanovanje. Sodišče je to zahtevo gospodarjevo odklonilo, ker se je na mestnem magistratu informiralo, da ni še potekel 30 dnevni rok, odkar se je delavec vrnil domov. Na obeh straneh je pač na mestu primerna strpljivost, uvidevnost hudih časov in zaupanje drug do drugega.
1 Prošnja. Vsa strta od neizmerne žalosti, ponižno prosim usmiljena srca za kakršenkoli dar. Danes, 6. marca, mi je umrl v bolnišnici dobri mož Alojzij Jager, krojaški mojster. Zapustil nas je sirote poleg mene še dva nepreskrbljena otroka v starosti 3 in 6 let. Podpore nimam nobene, ker je pravkar vložena prošnja za domovinsko pravico v Ljubljani. Stanujem: Hrenova 17, pritličje, — Jager Antonija.
1 Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 7. marca. Začetek ob 5 popoldne. Zbirališče v hišni kapelici Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo.
1 Opozarjamo na koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta Škerjanca v ponedeljek zvečer v Filharmoniji. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami. ...... ,, „
1 Razstava slik inž. arh. M. Sviglja. V »Salonu Kose, v prehodu nebotičnika, razstavlja novejša svoja dela inž. arh. Mitja Švigelj. V svojih delih obravnava našo krajino: »Bled v jeseni« — št. 1, »Sava pri Gameljnih« — št. 2, »Bohinjsko popoldne« — št. 5 itd. in dvoje športnih motivov: »Tekma« — št. 7 in »Sabljači« — št. 8. Dela bodo izvešena do 18. t. m. Ogled istih cenjenemu občinstvu priporočamo._
Kino Kodeljevo - Tel. 41-64
Danes Ln jutri ob 20 Eroll Flun v mo rutine nt al ne m barvnem filmu
»NASTALO JE NOVO CARSTVO« ^
Bobin Hood 19. stolet ja ...
Prekrasna epopeja svobode in junaštva.
»Neznank otok« Magde Evans, John Boles
1 Velika tatvina pred blagajno. V sredo dopoldne je prišel v blagajno Mestne hranilnice volonter Branko Žužek ter je dvignil za firmo A. Smrkolj 65.282. Na doslej še nepojasnjen način mu je pre-vejan žepar odnesel ves denar. Vsega skupaj je bilo 51 tisočakov, ostanek pa je bil v manjših bankovcih. Policija preiskuje vso zadevo.
1 Tretja skupina tržnic pokrita. Zadnje lepe dneve je gradbeno podjetje M. Curk, ki gradi tržnice ob Ljubljanici, izkoristilo in prekrilo že tretjo skupino tržnic s prav učinkovitimi in svojevrstnimi betonskmi strešniki. Tudi druga gradbena dela medtem lepo napredujejo in ne da bi kdo opazil, so začeli že graditi tudi strope tržnim lokalom samim. Prekrite tržnice namreč nimajo še stropov. V prvi skupini tržnic ob Kresiji pa so sedaj začeli graditi v tržnicah prav zanimive in svojstvene križne oboke iz opeke. Ti križni oboki bodo nadomeščali običajne železobetonske strope. Notranjost tržnic bo zaradi tega še precej bolj živahna in lična in se bo tudi mnogo bolj ujemala z zunanjostjo. Zanimivo je, da graditve teh križnih obokov brez celotnega lesenega opaža, ki bi podpiral obok med graditvijo, nihče ni več znal. Ta način graditve v sedanjem času, ko si vse pomaga pri večjih razpetinah z železobetonskiini stropovi, je namreč zapadel že v popolno pozabo in so graditelji morali vzeti na pomoč strokovno literaturo. Najbolj zanimivo pri tej pa je dejstvo, da so križni oboki cenejši, kakor pa bi bili na vadni železobetonski stropovL
1 Nesreča. Danes popoldne se je hudo ponesrečila na križišču Masarykove in Miklošičeve ceste 30 letna Ivanka Trobec, kuharica iz Trbovelj. Ivanka je sla na štajerski vlak. Ko je hitela čez cesto proti kolodvoru, je privozil tramvaj in jo butnil na tla Ivanka je dobila hude notranje poškodbe in namesto domov, so jo reševalci prepe ljali v ljubljansko bolnišnico.
1 Šo ena. Stružnica je prijela 21 letnega ključavničarja Franca Rusa na Vodovodni cesti in mu zmečkala prste na levi roki. Rusa so reševalci prepeljali v bolnišnico.
1 Tatovi masti prijeti. V zadnjih tednih so se ponavljali vlomi v kletne prostore raznih strank po Ljubljani. Vlomi so bili izpeljani sistematično in videti je bilo, da je na delu skupina, ki se je specializirala na krajo masti in olja. V razmeroma kratkem razdobju je uprava ljubljanske policije dobila sedem orav podobnih prijav. Povsod je bilo vlomljeno v shrambe ali kleti, tatovi pa so povsod odnesli tudi najbolj draga živila iz shramb. Več tednov težkega in napornega poizvedovanja so morali vzeti nase organi ljubljanske policije, da so razkrili vlomilce. Toda uspeh je bil še mnogo lepši, kakor so mogli pričakovati. Policija je prijela 2 brezposelna delavca in neko žensko, ki je obema pri njihovih podvigih pridno pomagala. Preiskava in zaslišanja so sedaj v glavnem zaključena in vlomilci so priznali, da so vlomili v shrambo dr. Matka v Gledališki ulici, dalje v shrambo trgovca Nikelsbacherja na Bleivvei-sovi cesti, v shrambo Janka Smodiša v Dalmatinovi, dvakrat so obiskali trgovca Maksa Hrovati-na na Bleivveisovi cesti, prav tako pa tudi shrambo Maniel Sabine na Celovški cesti. Čedna trojica je nakradeno mast in olje prodajala po gostilnah in pa tudi zasebnikom. Robo so ponujali seveda po zelo nizKih cenah. Zato so se še vedno dobili lahkomiselni in dobičkaželjni kupci, ki bodo sedaj ob denar in blago. Poleg tega pa se bodo morali zagovarjati še pred sodiščem zaradi nakupa iivil sumljivega izvora pod dnevno ceno, Policija
Velika zanimivost! Zato ne odlašajte!
Radi F. S. Finžgar/evega romana
..Pod svobodnim soncem"
v slikah
ročite ,.SLOVENCA" tako!!
^„^«...—(IZRE2ITE IN POŠLJITE)
Naročilnica
na
Podpisani naročam »Slovenca« za 1 mesec — za 2 meseca — za 3 mesece — za pol leta — za celo leto — za 8 dni na ogled.
(Cesar ne želite črtajte.)
Ime in priimek-----------
Kraj
hiš. št..........
pošta
Lastnoročni podpis.
P. n,
Uprava »Slovenca"
Ljubljana
Kopitarjeva 6
namreč ni zaprla le vseh treh, ampak je tudi veliko večino nakradenega blaga našla in zaplenila pri kupcih. Tako je n. pr. vsega skupaj rešila nad 100 kg masti, ki so jo te dni še v originalnih posodah, v katerih je bila ukradena, odnašali pravi lastniki nazaj v svoje shrambe. Vsa trojica bo seveda prišla pred sodišče, Ljubljana pa bo prav gotovo za delj časa imela mir pred temi specialisti za shrambo.
1 Umora osumljeni Podpečan Henrik prijet. Takoj po prazniku sv. Treh kraljev so odkrili v Trnovem grd zločin. V majhni baraki na šolskem vrtu mestne vrtnarije so našli priletno služkinjo Marijo PodpeČan mrtvo v njeni sobici. Preiskava je ugotovila, da je bila starka zadavljena, potem I ko jo je morilec najbrž z udarci po glavi pobil na tla. Po daljši in vestni preiskavi ljubljanske
policije, ki je prinesla tudi jasne sledove, je bilo ugotovljeno, da je bil najbrž storilec nečak umorjene 1'odpečau Henrik, ki je prav pred prazniki sv. Treh kraljev večkrat prihajal k ženici na obisk in jo tudi najbrž prosil za denarno podporo. Potem, ko je bil zločin odkrit, Podpečana Henrika ni bilo mogoče najti. Ljubljanska policija je izdala za njim tiralico, prav tako pa ga je iskala vojaška oblast. Skoraj dva meseca sta minila, preden so orožniki, opozorjeni po tiralici ljubljanske policije odkrili Podpečana Henrika v Veliki Gorici v Podravini. Aretirali so ga in ga poslali v Zagreb, kjer je bila sedaj uvedena proti njemu preiskava zaradi roparskega umora. Ljubljanska policija je dobila obvestilo o tem predvčerajšnjim. Prav verjetno je, da bo čez nekaj časa Podpečan prepeljan v Ljubljano.
MARIBOR
Zanimivo vojaško gledališče
Poročali smo že, da se vršijo v mariborski garniziji posebne vojaške predstave. Ta vojaški diletantski oder je bil osnovan na iniciativo poveljnika 45. polka, polkovnika g. Božoviča. Kulturno delo med vojaki vodi major g. Kovačevič, tehnično delo pri predstavah pa imata v svojih rokah podporočnika gg. Svetomir Savič in Stevan Krivokapič. Zadnja vojaška predstava je bila v sredo v vojašnici 45. polka. Žal je prostor premajhen, da bi lahko prisostvovalo večje število gledalcev. Zaradi lega so v toku stremljenja, da bi se za te predstave našla kakšna večja dvorana v mestu. Spored zadnjega nastopa je bil silno zanimiv in pester: recitacije, deklamacije, pevski zbor vojakov, guslar in končno sijajna komedija »Jazbec pred sodiščem«, potem še dve enodejanki, ena Nušičeva, druga izpod peresa majorja g. Ko-vačeviča, harmonika — vse to se je vrstilo pestro prepleteno, sedaj polno narodnega zanosa, pa spet humorja; pokazalo pa je, da se vrši v naši hrabri vojski poleg vojaškega tudi veliko kulturno delo. Nastopali so v vseh teh prizorih in nastopih sami aktivni vojaki ter se izkazali kot dovršeni igralci, recitatorji, pevci itd. Takšna prizadevanja, ki so za Maribor tembolj častna, ker je bilo tukaj osnovano prvo izrecno »vojaško« gledališče, zaslužijo vso pozornost naše javnosti.
m Zanimiva razprava je bila včeraj dopoldne pred okrožnim sodiščem. Zagovarjal se je 43 letni hlapec Anton Širec, ki je služil pri trgovcu Lam-prehtu v Rušah. Obtožen je bil zaradi številnih tatvin, ki jih je izvršil na škodo. svojega gospodarja v teku dveh let. Pri razpravi je njegov gospodar izpovedal, da je opazil tatinsko nagnjenost svojega hlapca že v začetku, vendar ga ni prijavil, ker je imel jako hudega konja, s katerim je lahko samo Širec ravnal, nihče drugi pa si ni upal blizu živali. Šele ko so tatvine dosegle vrednost okrog 10.000 din, se je gospodar razjezil ter je hlapca izročil orožnikom. Širec je bil obsojen na 6 mesecev zapora.
m Vse članice DK in kat. nameščenke vljudno vabimo na zborovanje KA., ki se vrši v ponedeljek, 10. marca, ob pol 8 zvečr v Domu, Slomškov trg 12. — ZKN, odsek Maribor.
m Nevarno obsevanje. V bolnišnico se je moral zateči 18 letni Ivan Knupleš, ki je pri obsevanju z višinskim soncem zadobil hude opekline.
m Pri čiščenju drevja se je ubil. V Pavlovcih je čistil 73 letni Jakob Javšovec drevje pri posestniku Maksu Majcriu. Ko je žagal suhe veje na črešnji, je omahnil ter padel na tla s tako silo, da je obležal pri priči inrtev.
m Finžgarjcva proslava v gledališču. V soboto zvečer bo Narodno gledališče v Mariboru proslavilo 70 letnico slovenskega pisatelja Fr. S. Finžgarja. Vprizorila se bo Finžgarjeva najboljša drama »Razvalina življenja«.
m Iz društva mariborskih upokojencev. Redni občni zbor bo v nedeljo, dne 9. marca 1941, ob 9 v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Vabljeni vsi društveni člani! Odbor.
m Postne pridige v stolnici ob petkih. Danes, 7. marca, zvečer ob pol 20 bo prva postna pridiga v stolnici. Pred pridigo bo križev pot z ljudskim petjem. Začetek en četrt čez 19. uro. Točno ob pol 20 pridiga. Za zaključek litanije, molitev za mir in blagoslov. Občinstvo se naproša naj poslušalcev in govornika ne moti s prepoznim prihajanjem.
m Rekrutni spisek v Maribor pristojnih mladeničev rojstnega letnika 1921 je na vpogled družinskim poglavarjem v sobi 3 mestnega vojaškega urada na Slomškovem trgu štev. 11 vsak dan med uradnimi urami od 15. do 81. marca. V tem času imajo družinski poglavarji pravico pregledati vpisano družinsko stanje nabornika in staviti even-tueine predloge za popravek vpisanih podatkov, ako to z dokaznimi listinami podkrepijo. Po 31. marcu se vpogled v rekrutni spisek ne bo več dovoljeval.
m Poročili so se v Mariboru: V.erhnjak Karel, trgovski potnik, in Farič Hedvika; Dolamič Franc, želar. sin, in Stajnko Terezija; Kozel Jakob, mizar, in Rec Magdalena; Savernik Leopold, delavec, in Reisman Alojzija; Pak Jakob, tov. livar, in
Tirkl Ana; Ostapčuk Stanislav, miz. pom., in Ca-torič Štefanija; Vogrin Mihael, kolar. potil., in Alenc Antonija; Lovše Viljem, pom. kurjač drž. žel., in Cigarič Marija; Cimerman Janez, varilec, in Habič Helena; Vampel Ernest, tkalec, in Ploj Elizabeta; Dikovič Blaž, mizar, in Letnik Marija. Bog daj srečo!
m Drago semenje. Mariborske gospodinje, ki imajo svoje vrtove, se silno pritožujejo, da je semenje letos izredno drago. Zavojček, ki je včasih stal dinar, stane danes nekajkratno prejšnjo svo-to, v njem pa je polovico manj semena, kakor prej. Nekatera semena pa se sedaj sploh ne dobijo, tako na primer pesa. Bati se je, da bo zaradi pomanjkanja semena pri nas resno ogrože-
na pridelava nekaterih vrtnih in poljskih pridelkov. Ker bo uvoz semena vedno težji, bi bilo nujno, da bi se merodajni činitelji zanimali za pridelovanje semena doma.
m Dola za mariborski spomenik lepo napredujejo. Odbor za postavitev spomenika je dobil iz Belgrada sporočilo, da bo odliv bronastega lika jezdeca in konja končan sredi meseca marca. Podstavek pa se dela v Lenarčičevih eranitolomih v Ribnici na Pohorju, kjer sa klešejo kamnoseki kakor na licu mesta iz granita, tako da bo prevoz lažji.
m Uspel koncert Glasbene Matice. Pevski zbor Glasbene Matice je priredil v sredo zvečer v unionski dvorani konrert jugoslovanskih psmi. Zbor jo vodil pevovodja g. Pertot. Program so Matičarji izvajali z veliko eksaktnostjo in je bilo podajanje vseh točk na veliki umetniški ravni. V prvem slovenskem delu so vžgali zlasti s Pa-horjevo skladbo, v hrvatskem delu je dosegla največji uspeh Papandopulova skladba »Skoči kolo«, katero so morali ponavljati, v srbskem delu je bil najbolje sprejet Mokranjac, v bolgarskem pa skladbe Hristova. Obisk je bil izredno dober ter sc je to pot zelo izkazala izborna organizacija koncerta. S tem programom ho šla Glasbena Matica na gostovanja po raznih krajih na Štajerskem.
Gledališie
Petek, 7. marca: zaprto.
Sobota, 8. marca, ob 20: »Razvalina življenja«. Premiera. Finžgarjeva proslava.
Nedelja, 9. marca, ob 15: »Caričine Amazon-Ije«. Ob 20: »Jazbec pred sodnijo«. »Muha«, »Analfabet«. Gostovanje Klajičeve družine.
CELJE
Pred ustanovitvijo Delavske kuhinje
Pred kratkim smo poudarili važnost ustanovitve Delavske kuhinje v Gaberjih in pribili pomen te ustanove za delavstvo, ki naj bi v tej kuhinji prejemalo dnevno ceneno hrano. Sedaj smo zvedeli, da je Delavska zbornica, ekspozitura v Celju, že pokrenila to akcijo, tako da je upati, da bomo v Gaberjih v kratkem dobili delavsko kuhinjo.
Poleg tega bi bila v Gaberjih nujno potrebna tudi mladinska kuhinja, kajti otroci številnih delavskih družin ostajajo mnogokrat brez tople redne hrane, kar je iz zdravstvenih razlogov za že itak slabotno delavsko mladino usodno, ko prosjačijo za svoj lačen želodček za košček kruha in morda malo čiste juhe po celjskih privatnih hišah, gostilnah ter socialnih kuhinjah. V Sal. mladinski dom prihaja dnevno mnogo take mladine, ki se zbira v igralnicah, toplih in zračnih prostorih v
tem domu. Toda mladina potrebuje hrane. Ker je v letošnjem letu predvidena razširitev Mladinskega doma in bo mladina dobila zopet nove lepe prostore — učilnice, predavalnice, igralnice — pa tudi kuhinjo in obednico, bi bilo umestno, da bi se ravno v Sal. mlad. domu ustanovila tudi mladinska kuhinja za revne otroke delavskih družin, katerih očetje in matere delajo v tovarnah in ne morejo posvečati svojim otrokom potrebne pažnje in skrbi. V tej mladinski kuhinji, ki jo naj bi podprla občina, Delavska zbornica in tudi druge organizacije, naj bi prejemali revni otroci zaenkrat vsaj malico, po možnosti pa tudi toplo hrano. Tu bi se lahko hodila mladina tudi učit. Prepričani smo, da bo tudi celjska mestna občina podprla to akcijo in bo socialni oddelek posvetil temu vprašanju vso pozornost.
Gostovanje belgrajskega Narodnega gledališča
V torek, 11. marca, gostuje v Celju srbsko Narodno gledališče iz Belgrada, ki je na turneji po Jugoslaviji imelo velik uspeh, tako tudi v ljubljanskem narodnem gledališču, in priredi večer dveh velikih srbskih književnikov, ki sta enako ljubila Slovence in Srbe, Spored umetniško zabaven: Jazbec pred sodiščem, komedija v dveh dejanjih, spisal Peter Kočič; Muha — komedija v enem dejanju, spisal Branislav Nušičl Analfabet — komedija v enem dejanju, spisal Branislav Nu-šič. Sodelujejo odlični igralci, o katerih je časopisje obširno poročalo. Skupina šteje 10 članov. V glavnih vlogah Korperič, Jankovič, Klaič, Bulič, Koleša in drugi. Za to predstavo si je treba preskrbeti vstopnice pravočasno v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge.
e
c Iz Prehranjevalnega nrada. Občinstvo prosimo, da se zglasi v tukajšnjem Prehranjevalnem uradu do 10. marca, da popravi vse morebitne napake, katere je naredilo pri izpolnitvi vpra-šalnih pol in prijav za izdajo krušnih nakaznic. Na poznejše reklamacije se ne bo oziralo.
c Operni in koncertni pevec g. Lukman priredi jutri, v soboto ob 8 zvečer, v Mestnem gledališču koncert narodnih in umetnih pesmi. Na večeru nastopi tudi ga. Zora Jugova z recitacijami, na klavirju pa bo spremljala gosp. Lukinana gdč. Oražem.
c Šahovski turnir za prvenstvo Celja. V petek, 14. marca, se bo začel šahovski turnir za prvenstvo Celja, katerega skupno organizirata Celjski in Gaberski šahovski klub. Zmagovalec dobi naslov prvaka Celja za 1. 1941. Turnirja se bo lahko udeležilo 14 igralcev. Razen članov kluba imajo pravico udeležbe tudi igralci nečlani. Rok prijave je najkasneje do srede, 12. marca. Prijave je oddati v turnirski knjigi CŠK. Pri-javnina znaša 25 din. Prvih 7 igralcev prejme nagrado. Podroben razpis turnirja bo objavljen v dnevnem časopisju.
c Ljudsko vseučilišče priredi v ponedeljek ob 8 zvečer v risalnici meščanske šole v Celju zelo zanimivo predavanje o umetnosti Savinjske doline. Predaval bo univ. prof. g. dr. Mesesnel.
c Letni občni zbor celjske gasilske župe bo v nedeljo dopoldne v celjskem Narodnem domu. Občni zbor bo vodil g. Gologranc Konrad.
c Izpred okrožnega sodišča. Pred senatom okrožnega sodišča sta bila včeraj dopoldne obsojena po čl. 4. zakona o zaščiti države brata 24 letni posestnikov sin Ivan Dedič in 22 letni brat Jože. Prvi je bil obsojen na 4 mesece, drugi pa na 8 mesecev zapora, ker je sodišče moralo upoštevati pri sodbi tudi njegove tatvine, ki jih je izvršil.
c Občni zbor okrajne MJRZ bo v nedeljo ob 2 popoldne v mali dvorani Ljudske posojilnice. Dopoldne je tečaj, na katerega vabimo vso našo mladino.
c Tržne cene ir Celju. Volovsko meso kg od 16 do 18 din, teletina 18 din, svinjina 26 din, slanina, domača, brez kože 29 din, suha slanina 30 do 40 din za 1 kg, piščanci večji od 20 do 25 din, kokoši 30—40 din, liter mleka 3 din, liter kisle smetane 16 din, surovo maslo 48 din, čajno maslo 50—64 din za 1 kg, jajca po 1.25 din, jabolka 10—12 din kg, kvadratni meter drv, žaganih, 163 dinarjev, cent sena 115 din, slame 65 din, kislega sena 90 din, endivija 12 din kg, krožnik regrata 2.50 din, radič 24 din kg, krožnik špinače 2.50 din, krompir 2.75 din kg.
c Savinja in pritoki so zaradi deževja močno narasli. Travniki v Savinjski dolini, ob Koprivnici, Ložnici in Voglajni so poplavljeni.
c Celjske kavarne so povišale cene kavi. Sedaj je pričakovati, da bodo povišale tudi plače svojim uslužbencem.
c Za nadzornika pri celjskem mestnem avtobusnem podjetju je bil sprejet g. Drnovšek iz Ostrožnega pri Celju.
Darujte za Jesrličev akademski dom!
Polillafte na Hranilnico dravske barotlne — čekovni račaa 10.680.
Jtraa g
.»SLo . .
'.tik 7. murca 1941.
6te v. 55.
KULTURNI OBZORNIK
Vilko Fajdiga: Pisma o trpljenju
V	Mohorjevi zbirki Studenci žive vode, kjer so pred leti izšle tudi Finžgarjeve radijske postne pridige, so sedaj izšla tudi podobna Fajdigova Pisma o trpljenju z istim namenom, v sedanjem postnem času pokazati odrešujoči sinisel trpljenja ter tako nudi'i tolažbo, ki jo more trpečim dati samo vera. Prof. dr. Vilko Fajdiga je v zadnjem času izdal več asketskih knjig deloma izvirnih deloma prevodov najboljših sodolmih francoskih tovrstnih spisov V vsem delu, predvsem pa v svojih govorih, se kaže globokost bogoslovne izobrazbe, še bolj pa globokega notranjega, resnično religioznega življenja, kar dela njegovo besedo polno in prepričljivo. Tudi ta njegova pisma o trpljenju, ki so pisana v slogu znanih Lippertovih pisem dušam, kažejo veliko sodobno razgledanost piščevo ter globoko vero v smisel trpljenja, katerega je svet in človek poln. Tem pismom je napisal avtor lepe spremne besede: »Dnevi so hudi, trpljenje po.staja njihova glavna vsebina. Morda je prav, če v taki dobi pišemo in beremo pisma o trpljenju.« Hotel sem z njimi vsaj malo pomagati do luči tistim, ki jih temno vprašanje trpljenja muči in vznemirja Naj bi si pred jasninami ne zakrivali oči. Vendar pa 6em še mnogo bolj mislil na trpeče in jim holel dati v roke knjigo za moč in tolažbo. Naj bi zato pisma o trpljenju našla j>ot v vse kraje bolečin: v bolniške sobe in na ležišča žalosti in revščine. Ako jih bo prebiral človek, ki ga je trdo zagrabila »življenja bol«, bodo svoj namen popolnoma dosegla.« Tako piše v uvodu svojih duhovnih, tolažečih pisem, ki jih j)Osveča Materi s prebodenim srcem.
V	celoti vsebuje knjiga šest pisem, ki so naslovljena po notranjih problemih, ki jih obravnavajo: Kelih trpljenja Trnje in osal, Kipar naših duš, Nove jasmne. Trpeti Bog ter »Nespamet križa«. Z besedami sv. pisma in največjih tako starih cerkvenih učenikov kakor tudi sodobnih duhovnih pisateljov prikazuje vlado trpljenja med ljudmi in na svetu, katerega sestavni del je trp-
ljenje. Toda Se večje hudo kot trpljenje samo pa je trpljenje brez tolažbe. Prav v veri je ta moč tolažbe, edino v njej. In zato pisatelj iz večnih studencev živo vere zajema tolažilno moč, ki jo nudi v nadaljnjih pismih. Tu razlaga človeško trpljenje kot kazen za greh. Božja kazen — ne
l>ožja krivica je v trpljenju. V primeri z zlom, ki ga dela človeštvo, ni trpljenje človeštva preveliko. Trpljenje pa je tako kakor ogenj, ki čisti duše in
ne bo najbolj srečen tisti, ki v življenju nič ne trpi. Tako ima trpljenje tudi skrivnostni vzgojni namen, z njim Bog kleše naše duše v prelep lik za nebesa Tudi to je smisei bolečine, ki more vliti tolažbe trpečemu. V bolečini človek dozoreva, se notranje čisti in se uči — ljubiti bližnjega. V svitu takega gledanja na bolečine se more utešiti tudi naša osebna bol in v nas rasle moč, ki trpljenje premaguje in da ljudem celo vzljubiti smrt. Bolečina vrača človeka Bogu, ki je tudi v tvojem trpljenju Bog liubezni. In človek trpi, da ne pozabi na Boga. Največji zgled trpljenja in največje moči pa je dal trpeči Kristus sam s svojim križe-vim potom, ki je pris|>odoba našega križevega jiota. in odrešujoča smrt v trpljenju očiščenega človeka se pokaže kot »novo rojstvo« duše, v Smrti ki iz bolečine f>opelje človeka v večni mir — domov. S Kalvarije sije najlepša luč v človeško trpljenje. Zato v zadnjem pismu zavrača avtor mnenje sodobnega materialističnega naziranja o »ne-
spameti križa«. Za konec pa postavlja tudi zgled Marije s prebodenim srcem, Kraljice mučencev, da pokaže, kakšen velik smisel ima trpljenje. S Sta-
bat Mater zaključuje >voja pisma, o katerih je prepričan, da sicer »beseda ob uri bolečin malo pomaga«, da pa se je trudil s pismi, da »božja svetloba lažje najde p>ot v človeško srce«.
Ta Pisma o trpljenju, polna klenih izrekov velikih mož, ki so poznali življenje, torej tudi trpljenje in njegov smisel, pa tudi božje tolažbe, ki jo daje trpečemu vera, ta pisma najtopleje priporočamo za ta sveti postni čas.	td.
Mariborsko gledališče:
Februarsko pismo
V predpustnem času smo pričakovali, da bo gledališče uprizorilo to ali ono delo, ki bi odgovarjalo veselemu razpoloženju, oziroma zabavnosti norega meseca. V resnici pa nismo ves mesec doživeli nobenega posebnega dogodka. Obljube z Danešem v Revizorju se za zdaj ie niso uresničile — morda bi V6aj to delo osvežilo ozračje v vrsti plehkih operet in ljudskih veseloiger brez pomembnega jedra in brez zdravilnega jedkega smeha. Dobili smo samo obnovljeno italijansko veseloigro »Dva ducata rož« (premiera 8. febr.), ki kljub spretni dramatičnosti in igravosti ni prinesla sproščenega smeha. Igro, ki je bila že na programu prejšnjih sezon, so podali Kovič J., Rasbergerjeva in Kosič.
Mrtvilo v gledališču je uprava skušala razgibati z dvojnim gostovanjem Ljubljančanov. Vendar to dvojno gostovanje nikakor ne moremo imeti za povračilo za mariborsko gostovanje v Ljubljani in pričakujemo, da bo Ljubljana le kdaj utegnila priti zaigrat »Romea in Julijo«, kakor je bilo obljubljeno. Potrebno je, da vidimo v celoti ljubljanski igralski zbor, ker prav v tem se loči od mariborskega, da je zrasla enota, medtem ko mariborski kot celota ne zadovoljuje, temveč le posamezniki.
Z Niewiarowiczcvo dvoigro »Ljubim tel« sta 4. februarja gostovala V. Juvanova in Jan. Žal sta prišla po uspelem gostovanju dvojice Zagrebčanov, zato sta imela težko stališče. Primerjava obeh gostovanj izpade negativno za Ljubljančana. Ob primerjavi obeh gostovanj je bilo bridko občutiti, kako ostajamo zaprti v svoje meje in samozadovoljno vztrajamo, ne da bi se prav zavedali, na lavorikah, ki se jim poznajo že sledovi let. Ne mislim pri tem samo ljubljanske dvojice, temveč sploh naše ustvarjanje, v katerem je dobro vidna neka zaverovanost vase, v že storjeno delo, v dosežene uspehe, kar vse je obenem že zastoj in nazadovanje. Gostovanja tujih umetnikov izzivajo k tekmi in vedno novemu prizadevanju — ljudje, ki ne ostajajo živi, temveč ustvarjajo iz že priučene sheme, ne osvajajo.
Glede ljubljanskih gostov je treba reči, da je Juvanova mestoma Zagrebčanko celo prekašala, ker je bila živahnejša in bolj dekliška, Jan pa ni ustvaril osebe, kot si jo je zamislil pisatelj. Zlasti
mu je manjkala olikana plemenitost, ki ima korenine v srcu, in je mestoma udarjal v burko in ro-batost. Janov Amerikanec je bil pač Slovenec
kranjskega tipa, Zagrebčanov pa ameriški pleme-nitnik poljskega kova.
Drugačen vtis sta zapustila druga dva ljubljanska gosta, M. Danilova kot Vida in E. Kralj kot Tomo v Kozakovi »Lepi Vidi«, ko sta gostovala nekaj pozneje V prvi vrsti je bilo čutiti v Vidi Danilove, da je to zrela žena, medtem ko je iz Vide, ki jo je v Mariboru igrala Rasbergerjeva, vela mladost neizkušene <leklice ali mlade žene, ki nima še tragičnega dna v sebi. Danilova je res pisateljevemu nekam nejasnemu liku Vide pomagala do zrele podobe, ob kateri smo čutili polnost. Isto smo čutili tudi ob Kraljevem Tomu. Tu je iz neenotnega pisateljevega »esteta« zrasla močna postava, ki je razklana sama v sebi in ne le v igralčevi podobi, kakor se je dalo občutiti ob mariborskem Skrbinškovem Tomu. To gostovanje nas je potrdilo v resnosti prizadevanj ljubljanskega gledališča in več takih gostovanj bo v korist mariborskim gledalcem kakor igralcem.
Za pust je bila prav za prav uprizorjena Par-mova opereta Caričine Amaconke, toda o tem ifti ne gre beseda. Rekel pa bi, da je za tako majhen uspeh škoda uporabljati in zaposlevati ves drafn* ski zbor in še operetni povrhu, kar gre vedno na škodo dramskemu delu. Letos nam mariborsko gledališče ni nudilo nadpovprečnega dela, morda bo druga polovica sezone srečnejša.
Smolej Viktor.
Razstava moderne slovenske umetnosti v Ptuju
V delovnem okviru Kluba slovenskih akademikov v Ptuju bo od nedelje, dne 9. t. m. odprta v Narodnem domu razstava Moderne slovenske umetnosti. Razstavljali bodo umetniki Kluba neodvisnih v Ljubljani (12) obenem s klubom Trojice (Kos, Gorše, Maleš) ter iz Maribora profesor Jirak, iz Murske Sobote pa prof. K. Jakob. Tako s svojo razstavo predstavljajo sicer samo en del slovenske moderne umetnosti, toda vsekakor pa pomemben ter bo razstava za Ptuj gotovo velik kulturni dogodek, posebno še, ker po nekaterih nemških razstavah (Oeltjen, Kasimir) ter posameznih umetnikov (Mihelič) še niso slovenski slikarji in kiparji nastopili v tolikšnem številu v Ptuju. Ze sedaj opozarjamo Ptujčane ter okoličane na pomembno slovensko razstavo, Klubu slovenskih akademikov v Ptuju pa moramo biti hvaležni za pobudo in organizacijo razstave ter za popularizacijo slovenske moderne umetnosti. — Upajmo, da bo tudi obisk pokazal, da so podobne ' razstave v našem podeželju potrebne.
Mati oglasi
f Milk wlull tel Ja nali Seseda I dla: (eiiltovanjukt eglaal t die. Dohelo tiskane aaalova* beaede w računajo dvoja« Najmanllt taeaek u aia»l oda* U dla - Mati Mrla«! ea plačuieje takoj pri aaro<ilo. • Prt erlanlk reklamnega aeaAaJa ea runu« aaokvlnoaka. I min »Uoka aatltaa vmtlea pa I dla • Za plamene odintori (led* aallk aelaaav treba arllollU aaanika.
B Službe B
Jttcio:
Perfektna kuharica
z dolgoletnimi spričevali, čista, vestna, želi preme-nltl služho. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Zanesljiva« št. 3381.
Dekle
\ estransko zanesljiva, z gospodinjsko šolo ln večletno prakso, išče službo. Ponudbe na upravo »Si.« pod »Na deželo« St. 2088.
B smžte B
Bobe:
čevljarske pomočnike
sprejmem takoj. Zarntk Alfonz, Gajeva 9.
Čevljarskega pomočnika
za fina damska dela — sprejme Jos. Koščak, VI-dovdanska cesta 1.
Po nizki ceni predam
mesoreznl stroj »Wolf« 98 mm. — Krek, mesarija, Skofja Loka.
Dobro vpeljana gostilna
v Ormožu se event. proda zaradi nakupa drugih nepremičnin. Interesentje naj se obrnejo na Kle-tarsko društvo, Ormož.
Kupimo
vsakovrstno
ZLATO
srebro - platino
BRIL3PHTE
SMRRflCDE SRFIRJI RUSIHf
BISERE I.T.D. 1TRRII4SKI NRKITE TER UMETNINE
po nrjviSjih cehrm
STORI) TVRDKA
J°s EBERLE
UUBLJHHR TVR4EVA 2
\ I.
Globok otroški voziček
kupim. Naslov v podruž »Slov.« v Celju pod 3379.
»REALITETA«
zavod ca nakup In prodajo nepremičnin Je aa-mo v LJubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon «4-20
Trgovina z meš. blagom
z velikim delokrogom, z ugodnimi dobavnimi pogoji — naprodaj. — Ponudbe v upravo »SI.« v Mariboru pod »Izredna ugodnost« št. 441.
^ Premoti ^
suha drva nudi I. Pogafnlk
LJubljana, Bohoričeva S
telefon 20-59 Postrelba brezhibna
B PMgpc |
Vljudno naznanjam
cenjenemu občinstvu, da bom otvorll v nedeljo, dne 9. marca 1941 staro znano gostilno pri Koširju v Prečni prt Novem mestu. Na razpolago bom Imel vsak čas topla ln mrzla jedila ln prvovrstna dolenjska ln štajerska vina. — Vljudno se priporoča Comlno Ciril, gostilna v Prečnt pri Novem mestu.
Velika trgovska hiša
v mestu Celju naprodaj. Ponudbo podr. »Slov.« v Celju pod »Trgovska hiša« St. 3378.

Cddalo:
Lokal
z moderno Izložbo, poleg »Flgovca«, oddam. Informacije daje: I. Knez, Gosposvetska c. 1., dvor.
»Kilavi«
(trebušni pas, drž. patent 19640). — Nov Izum patentiran, pašnika (brez jermena za bedre, brez trakov), tisočim bolnim prinese olajšanje. - Pri nošenju telo skoraj popolnoma prosto, počutite se. kot da ga sploh ne nosite. Brezplačne prospekte pošilja: Inž. Janez Napotnlk, Zagreb, Utješenovičeva 5.
Ofrofkl kotiček i
Carična Vesna
23.
»Na pomoč, na pomoč«, je zaslišala Vesna bolesten glas. Zastal ji je jok in že je bila pri oknu Zunaj je bila lepa in jasna noč. Carična je z napetostjo čakala, kdo se prikaže.
24.
Ob pogledu na jiošast, katera se je prikazala iz teme, je Vesno popala neizmerna groza. Bil je metulj Smrtoglavec. ki je nosil v rokah j>reclražestno deklico Kresnico, ki se ga je na vso moč skušala rešiti.

Krojaški šivalni stroj
zaradi smrti naprodaj. -Prlm^, Ljubljana, Lam petova ulica 13.
Dober glasovir
tvrdke Heltzmann * Co., prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3367.
Novo harmoniko
klavirsko, znamke Bauer. 84 tipk. 70 basov, prodam Tovarniška ulica 16-1., Moste.
50 koles
odličnih znamk, nud! po starih nizkih cenah dokler traja zaloga I Podobnik Franc, Rudnik, LJubljana.
Jabolka
Štajerska, kanada tn razna, kg <, ». 12 din bruto-neto franko postaja kupca povzetja, razpošilja:
Postržtn, brežje 1.
Maribor,
Po-0
Kupujem vse industrijske in obrtniške odpadke po sledečih cenah :
Staro železo od 1.50 do 2 din, strojno litino 2.25 din, baker 15 din, medenino 12 din, svinec 5.50 din, cink 3.50 din. Cunje, mešane, žakljevine proste, 3.50 din, krojaške odpadke do 50 din. Tekstilne odpadke: bombaž, surove niti, čiste, 23 din, barv. bombaževe niti ti din, umazane niti do 5 din, volnene jopice in nogavice do 24 din. Odpadke od tovarn za perilo, bele, čiste, do 15 din, barvane do 9 din, jiapir od aktov in tiskarn do 1.40 din za kg. — Nakupovalci imajo še posebne procente. Zahtevajte cene! Ne poslušajte raznih prekupčevalcev po ulicah, prepričajte se osebno! — Vse te predmete prodate po najboljših cenah pri znani tvrdki
Veletrgovina s surovinami Sluga Ivan
Maribor
Telefon št. 22-72	Tržaška cesta 22	Telefon št. 22-72
Grazia Deledda:	5
Marianna Sirca
Sardinska povest.
A, glej! Nekega dne se je oddaljil in ni se več vrnil v ovčarnico. Njegova družina ga je mesece in mesece objokovala kot izgubljenega. Začetkoma so mislili, da je bil mogoče pri kakšnem zločinu navzoč, in da bi se zločinci otresli nevarne priče, so ga mogoče ubili in njegovo truplo zavrgli. Edino njegova mati se je vztrajno vračala k Marianni, da bi izvedela kaj o njem in da bi se prepričala, če se je vrnil v ovčarnico. Mati se je obnašala včasih zelo čudno. Zdelo se je, da zahteva sina od gosjjodarja, kateremu ga je zaupala še kot dečka.
Kasneje je Simone poslal materi sjioročilo, da živi; od tedaj se je zaprla v svojo hišo in je ni več zapustila.
Marianna je bila zadovoljna, da je ni več imela pred seboj in da ni več gledala v tiste velike oči, polne vznemirjenja; na malega hlapca je pozabila, kot da bi bil v resnici že mrtev. A glej! Sedaj se je nenadoma prikazal: vstal je iz groba 6voje revščine in je zgrabil vse, kar mu je prišlo jsod roke.
»Kar je moje, je moje, in gorje njemn, ki se mojega dotakne!«
Vse njegove besede so ji ostale živo v bjto-minu, toda že v mislih mu je skušala ugovarjati. Obrnila se je na svoji postelji, da bi zaspala, in smejala se je sama sebi. A ni mogla zaspati. Nekaj se je vrivalo med njo in med spanje. Bil je on. Se ji je stiskal zapestje in jo gledal žugajoče in proseče. Tudi v sanjah sta se gledala, kot da bi se poznala Žp leta in leta, in kot da bi m gledala v dno duSe. V mislih mu je dejala: »Vem, da ti ugajam in da se hoče* maMevali nad tem. ker si bil moj hlapec.« In on ji je odgovarjal: »Vem. da si čakala takega moža, kot sem jaz. Tu sem. Vee
ti dam, »kar je mojega, dobro in slabo; a vzamem te vso z vsem, kar imaš dobrega in slabega.«
Vsa vroča se je v postelji zopet okrenila. Dobro je vedela, da so to same sanje in njena fantazija, ki jo vznemirja zaradi sinočnega prizora s Simonom. Minljiva pesem, podobna šušterfjti gozdnih dreves, ki jih vznemirja v noči vzhodni veter. Mogoče bi se ji Simone ne bil vej približal v življenju in vendar... in vendar, v resnici je vedela, da ni bilo tako. Vrnil se je. Položil ji je roko okoli zapestja in je ni bilo lahko odstraniti. In znova ga je videla, kako jo objema, kako jo boža njegov pogled, kot ljubeča roka. V temi je dvignila oči in zardela; zdelo se ji je, da je v snu položil svoje lice k njenemu na podvzglavje in da se utripanje njunih duš druži v en sam utrip.
Kaj, če bi bil tam zunaj in bi odrinil vrata? »Imam vročico«, je mislila ter si potipala zape6tje. »Marianna, kaj delaš?«
Odgovarjalo ji je neuglašeno mrmranje v gozdu in jo nekoliko zazibalo. Mislila je na svojo toplo, temno, mirno hišo v Nuoro, ki je polna dragocenih predmetov. Videla je služkinio Fidelo, ki je čuvala nad njo zaradi tatov, in zopet se je smejala sama pri sebi. »Marianna, kaj delaš?« Zdelo se ji je. da sliši lastni mirni, počasni glas: »Ali se je to noč vrinil črv v možgane? In te muči vročica, ker te je zgrabil za zapestje nekoliko vinjen mož? Morda te skuša satan? Kaj je v tvojem telesu?«
In misel, da se je mogoče res vrinil v njeno dušo sam vrag v obliki Simona, ji je bila mučna. Sramoval^ se je.
»Marianna. kaj delaš? Ali se ne sj>omniš, kdo si? Ti gospodarica, on hlapec; ti starejša, on mlajši; ti bog&ta, on revež, brez hiše in brez strehe!« •
»Toda Življenje je lepo, kakor pravi pesem, prav v tem nasprotju in v nevarnosti.«
»Ah, Marianna, kaj delaš? Glej, on je resnično v tebi. To jc skušnjaval<
»Bog moj dobri, reši me!« je mrmrala in povlekla ruto na obraz. Zdelo se ji je, da je ptiček,
ki se skriva pod svojo perut *
Še tisto noč je Simone odšel in se ni več vrnil. Marianna ga ni niti pričakovala; zdelo se ji je, da je sanjala in na sanje ni hotela več misliti. In vendar se ji je včasih zdelo, da sliši v daljavi korake strmela je v gozd.
Za travnikom je cvetel kup hrastov; novi mladi listi, ki so poganjali, so silili tiste, ki so bili že stari in brez življenja, da so padali na tla; istočasno z listi je brstelo tudi cvetje. Bleda, zlata barva listja je dajala tisočletnim drevesom čudovit blesk potem, ko je sonce že zašlo.
Proti večeru je gledala Marianna skozi okno kuhinje na obširno planjavo, ki se je raztezala v bližini temnozelenih gozdov. Ni si znala razlagati, čemu je imela čuden občutek veselja, ko je videla, kako se nenadoma pomlajajo stari hrasti in kako se bleščijo od neke notranje svetlobe.
Tako zamišljeno, bledo, a z bleščečimi očmi jo je videl nekega dne Sebastiano, ko je prišel in je prinesel aro za plutovino. Ko je imel priliko, da se ji je približal, je bil vsakikrat vesel, a ker jo je iznenadil v takem jioložaju, mu je padla na obraz senca ljubosumja.
»Glej,« ji je rekel in štel denar na oknu; »lahko ga obdržiš tudi tukaj; dokler imaš tako pridnega varuha, no bo nihče prišel, da bi ga ukradel.«
Marianna je slišala, kako ji bije srce, in kako je nemirno kot ptiček v svoji kletki. Razumela je, a hotela je vedeli še kaj več.
»O kom govoriš? O Simonu? Zakaj se več ne prikaže? Ali smo ga slabo postregli?«
»Slabo? Saj ste ga postregli kot kralja, draga sestrična. Pazi raje nase; ne dovoli mu preveč!«
»Še notenetnu nisem dovoljevala preveč svobode in tudi ne potrebujem nikogaT,« je naglo in jezno odgovorila »Navsezadnje si bil ti tisti, ki si mi svetoval, naj ga ljubeznivo sprejmem.«
Sebastiano je odšel pomirjen, a ona je ostala nemirna in zaradi njegovega prilizovanja užaljena, toda vesela, ker je bil Simone v njeni bližini.
Proti večeru se je Marianna vrtela jx> travniku ter opazovala, kako se vračajo krave v hlev.
V jasni tišini koče, ki jo je obdajala gosta trava, so mrgoleli črički in peli; in najmanjši šum se je jasno razlegal v mrak.
Marianni se je vedno dozdevalo, da sliši v daljavi korake, Šla je nekoliko preko bukovega gozda do neke višine, s katere je mogla opazovati stezo; še nikdar se ni zvečer sama tako oddaljila z doma. Vprašala se je: »Čemu ta drznost?« In iz srca je privrel odkritosrčen odgovor: upala je, da bo srečala Simona, a se je sramovala in se je vrnila.
Kot vsak veser, je Marianna zopet sedela po večerji pred vrati svoje sobice. Oče in hlapec sla v kuhinji že spala. Vse okrog je bilo mirno. Na nebu so se svetile zvezde, luna je vzhajala, črički so peli; zastrmela se je v lepoto narave.
Zdelo se je, da je svojo fantazijo obvladala; toda svojih nočnih sprehodov se je še sramovala, narahlo se je dotikala mrzlih prstov in štela dneve, ko se bo zopet vračala v svojo hišo v Nuoro. A ta misel ji je zbudila tnrzel občutek, kakor da misli na ječo.
Mahoma je dvignila zamišljeni obraz. Znova je slišala stopinje; četudi se ji je zdelo, da se moti, je vsa utripajoča prisluhnila. Srce je ni varalo. Proti hiši, proti njej je prihajal mož. Takoj ga je spoznala. Dvignila je roke, da skrije nemir, ki se je zrcalil v obrazu. Ni vstala in ni 6e zganila.
Z začudenjem je opazila, da se psi niso vznemirjali, četudi je šel mimo njih. Stopil je do priprtih kuhinjskih vrat, kjer je videl speče pastirje, in se nato približal njej.
»Dober večer, Marianna, ali si že pokoncu?«
»Dober večer, Simone; si Se v teh krajih?«
»še. Bil sem znova pri 6voji materL Gre na bolje.«
| Zahtevajte povsod ..SLOVENCU"
ZAHVALA. Zahvaljujemo se najiskreneje vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše mame, stare mame, sestre, tete in tašče, gospe
Uršule Kraker roj. Leskovec
in vsem, ki so spremili pokojnico k večnemu počitku. Posebej se zahvaljujemo še čč. duhovščini tukajšnje fare za spremstvo, zlasti g. župniku Mihaelu Jenku za ves niegov trud in naklonjenost, ter g. dr. Osolniku, ki ji je lajšal trpljenje v času bolezni.
Sv. maši zadušnici se bosta darovali v cerkvi Sv. Družine v soboto, dne 3. marca ob 7 zjutraj.
Ljubljana-Moste, dne 6. marca 1941.
Žalujoči ostali.
. u.. v >:.:: •••
Upravni odbor, ravnalellstvo In uredništvo r	Mestne hranilnice i|ubl|anske
naznanja tužno vest, da je umrl marljivi član hranilnične uprave, gospod
JANKO JOVHN
Pogreb blagega pokojnika bo v Ljubljani, dne 7, t. m. ob 15, uri z Žab Ljubljana, dne 6. marca 1941.
E -iv

Brez posebnega obvestila.
Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod
Anton Gajšek
uradnik drž. že 1. v pok.
dne 6. marca 1941. — Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 8. marca 1941 ob pol 3 popoldne z Žal, kapelice sv. Jakoba, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 6. marca 1941.
Žalujoče rodbine: Gajšek, Leder, Kranjc.
V Imenu tvrdke Herclna In drug javljam svojim trgovskim prijateljem,
da je njen neumoiBt^elevai-drui^hR^t; gospod
■ ...... . ,
"tet; UrlftSiO .SfclO	<"••''••••	. 4
Janko Jovan
veletrgovee s papirjem, bivši načelnik ministrstva prehrane, npravni svetnik KID, ilan uprave Mestne hranilnice ljubljanske, član borznega razsodišča in uprave
velesejma
dne 5. t. m. nepričakovano umrl.
Pogreb blagega pokojnika bo v Ljubljani v petek, dne 7. t m. ob 8 popoldne z Zal.
Zaslužnega blagopokojnega bomo ohranili v najlepšem in trajnem spominu.
Ljubljana, dne 6. marca 1941.
H. Pibernflc.
Umrla nam je danes zjutraj po težkem Trpljenju naša ljubljena soproga, mamica, stara mamica, tašča, teta itd.,
gospa
Helena Suyer
roj. Petričič
Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 8. marca ob pol 11 izpred hiše žalosti, Resljeva c. 15, na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo za tiho sožalje. V Ljubljani, dne 6. marca 1941.
Rodbine:
dr. Suyerjeve in dr. Kavčnikova
Umrla nama je naša najboljša mati
Karolina Freyer
vdova po poštnem nndkontrolorju
Pogreb bo v soboto, dne 8. marca ob 15. uri z Zal, kapelice sv. Petra. Ljubljana, Hrastnik, dne 6. marca 1941.
Rihard, Robert, sinova.
Brez posebnega obvestila.
.1
Dotrpela Je po daljši bolezni naša srčno ljubljena mamica, hčerka, babica, sestra, tašča in svakinja, gospa
Cecilija Klimanek
vdova po trgovcu
isl o «J)fl ,mwv •'. » •	.'■ ■■■ •> >	r ■ ■ ■ irj.I /ftlirtr.VfjtfOti f(Jiti""H
- ■-. '* .	n	.....-	.............	*» .	-	.
'dne'(marca 1941-, previdena s tolažili svete vere.-' o>;*win»M r,-
Na zadnji poti jo bomo spremili v soboto, dne 8. marca 1941 ob 4 popoldne izpred hiše žalosti, Gledališka ulica št. 16, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 6. marca 194J-
Globoko žalujoči: Greti, BerH poroč. Geržinič, hčerki; Hedvik Hrnčir, mati; rodbine Hrnčir, Geržinič — ter ostalo sorodstvo.

Sporočamo žalostno vest, da je umrl gospod
JANKO JOVAN
podpredsednik finančnega odbora
bivši član borzne uprave ter eden prvih funkcionarjev ob ustanovitvi Ljubljanske borze.
Prezaslužnemu sodelavcu, ki je bil vsa leta poslovanja borznega razsodišča tudi odličen in požrtvovalen razsodnik, ohranimo časten spomin.
Uprava
Ljubljanske borze za blago in vrednote.



m
i
Glavna kolekfura
drž. razred, loterije
.VRELEC SREČE"
' . / ■ ......... ...
Alojzij Pianinsck, Ljubljana, Beethovnova nI. 14
javlja, da je bila glavna premija od
M
<11x1 2,004.000*-
'■■ii- ■
zadeta na srečko št. 3597
i	• jr I
kupljeno v glasni PlaninSftovi holchforl JRHIC SUlli
zadel jo je Ljubljančan
i ,;;
Nadalje je bila izžrebana premija od din 1.000.000- na it. <i993SJ in p^-mija od din 505.000 - na št. 35512 in še sledeči večji dobitki
R
80.000 50.000 24.000 20.000 16.000 12.000
10.000
■
8.000
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
6.000 din št. 5.000 din št.
4.000 din št.

67.172, 51.535, 18.023. 44.978, 70.220. 47.052, 1.992, 64.654, 14.163, 44.434, 80.358, 11.740, 7.572, 86.541, 5.808, 40.422, 69.475, 84.885,
68.864. 66.515.
56.888, 77.547.
47.216. 3.582, 89.900, 19.634, 59.042, 99.223. 13.106, 8.887, 94.899, 23.215, 41.521, 71.849, 89.830,
11.172, 13.171, 39.630, 42.496,48.221 91.286.
23.479, 36.223, 36.315, 37.036, 43.738 60.078, 61.009, 63.693, 68.462, 77.353
43.792, 58.953, 65.517,94.439. 59.379, 59.493, 68.434, 75.393, 81.143 95.391.
25.975, 29.288, 32.004, 34.030, 36.975 42.318, 46.565, 49.024, 49.577, 61.473 74.147, 77.876, 79.663, 81.558, 83.821 93.346, 95.905.
Glavno zaključno žrebanje V. razreda 41. kola je bilo v Skoplju s tem končano. Vsi, ki so zadeli v kolekturi „ Vrelec sreče" lahko srečke takoj predložijo v izplačilo.
Hf.
Priznano srečna glavna Planinškova kolekfura »Vrelec sreče", se pri-poroča za novo 42. kolo, za katero se bodo srečke pričele prodajati
z 12. marcem.

Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarft
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenlii