Stev. 178. V Trstu, v torek 29. junija 1915. Letiiik XI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 9 dopoldne. C*;edritfvo: Ulica Sv Fr?iićiška Afili ega St 20. I. nadktr — Vsi def naj s« pošiljajo t.'edniSt\x li. ta. Nrfrankirana t**m.i se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj ht edgovemi urednik Štefan Godina. Lastnifr konsorcij .Edinosti'. — Tisk tiskarne .Fdinosti", vpisane' zadruge z c*rt)«r!in Fcroitvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Affiskega št. 20. Telefoo uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto........K 24.— Za [<' leta.................'2.— za t:: rr.esect .................— u nedeljsko izdajo za celo leto........5.20 za pol leta .................2.60 Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev. zastarele številke po U vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnicc, zahvale, poslanice, oclasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . „ 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inscratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamncijc se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun 5t. 84I.G52. Položni na iteiij&nsKem SojiSču neizpremenjen. ■ Uspešne Me našega mornarica letala. Francozi nadaljujejo z brezuspešnimi napadi pri Arrasu in na vlšlnali Može. - Uspešni letalski boji za Z austrusKo-rusUesa bojišča. DUNAJ, 28. (Kot.) Uradno se objavlja: 28. junija 1915 opoldne. ^ Zvezne armade v vzhodni Galiciji zasledujejo. Dosegle so včeraj med neprestanimi boji z zadnjimi oddelki severo-vzh'Hlno Lvova ozemlje Klodzienko - Zari worce in potem s sprednjimi črtami Swirz, ki so ga v spodnjem toku že prekoračile. Halicz je v naši posesti. Južni breg Dnjestra je od Halicza navzgor prost sovražnika. Po petdnevnih težkih boišh so si zvezne čete armade generala Linsingena priborile prehod preko Dnje ra. Na ostali fronti ob Dn. jstru vlada mir. Ćete armade nadvoj' >de Jožefa Ferdinanda so zavzele včeraj Plazow, jugozapadno Narola in so udrle danes ponoči * sovražne postojanke na višinah severovzhodno tega kraja. Rusi se umikajo preko Narola. Sicer položaj na severovzhodu ni iz-premenjen. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. fml. DUNAJ, 28. (Kor.) Na gališkem bojišču se ie na vsej vzhodni fronti zasledovanje zaveznikov krepko nadaljevalo. Važno predmostje Halicz ob Dnjestru je v naših rokah. Čete armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda so zavzele neki kraj. par kilometrov jugozapadno Narola. I avstrijska-lfafiianskeo^ sojišca. DUNAJ. 28. (Kot.) Uradno se objavlja: 28. junija. Položaj na italijanskem bojišču je ne-izpremenjen. Sovražnik je skoro popolnoma nedelaven. Le topovski boji se nadaljujejo na vseh frontah. Seko naše mornariško letalo je dne 27. junija pri Vlili Vicentini obstreljevalo sovražni privezni balon iH ga prisililo, da se je spustil na tla, dne 28. junija vrglo sredi so>ražnega artiljerijske^ parka v S. Canciano težko bombo z uničujočim učinkom in težko poškodovalo z bombo neki parnik v Sdobbi. tako da se je zadnji del potopil. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. fml. !fa!»jnnjki ministrski svet LLiUANO. 27. (Kor.) Včeraj se je vršila v Rimu dvakrat seja ministrskega sveta. Iz tozadevnih poročil časopisov je razvidno, da so se posvetovanja nanašala predvsem na nadaljno razširjenje mobilizacije in na diplomatično, s položajem v Libiji utemeljeno efektivno udeležbo Italije pri akciji proti Dardanelam. LUGANO. 27. (Kor.) Poluradno se poroča. da se ministrski svet vsled še nedo- gledniii dogodkov ni pečal z eventualno italijansko ekspedicijo proti Dardanelam in da se odhod italijanskih bojnih ladij proti Dardanelam še ne pripravlja. RIM. 28. (Kor.) Vest, da je ministrski svet razpravljal o možnosti italijanske ekspedicije proti Dardanelam, je popolnoma neutemeljena; istotako vest o odpo-slanju italijanskih vojnih ladij pred Dar-danele. PODLISTEK GREŠNICE. Romam. — Francoski spisal Xavior d« Montćpia — Najbrž je ne poznate? — Ne! — In tudi niste nikdar ničesar čula o njej? — Tudi ne in zato si tudi ne morem misliti, kako naj bi vam mogla koristiti v tem vašem ljubavnem razmerju. — Dekle, ki jo mislim, ni moja metre-sa. — Res ne? — Prav gotovo ne; vkljub temu pa jgram zaljubljenca, kakor kak pastirček. Vaša lepotica je torej neizprosna? — Ne, toda jaz sem čednosten. — Zelo me presenečate, ljubi gospod grof. — Rad verjamem, da se čudite, kajti čudim se tudi jaz sam sebi. Toda pojasnim vam svoj položaj s kratkimi besedami. — Da čujem. Z Reimlio-ntskeSJi bojišči BERLIN, 28. (Kor.) Veliki glavni stan. 28. junija: Vzhodno bojišče. Ruski napadi severno in severovzhodno Przasnycza, ki so bili naperjeni predvsem proti naši novi, dne 25. junija osvojeni postojanki jugovzhodno Oglende, so se razbili ob velikih izgubah za nasprotnika. Jugovzhodno bojišče. Naše čete so zasedle Halicz. Tudi tu ie bil Dnjester danes zjutraj prekoračen. S tem se je armadi generala Linsingena posrečilo, izsiliti prehod čez to reko po petdnevnih težkih bojih. Dalje severno zasledujejo naše čete premaganega sovražnika proti ozemlju Gnile Lipe. Od 23. junija naprej je ujela Linsinge-nova armada 6470 Rusov. Severovzhodno Lvova se bližamo oze-miju Buga. Dalje zapadno, do ozemlja Ciechanowa, se nadaljuje prodiranje zveznih čet. Ujele so več tisoč Rusov in ii-p!enile topov in strojnih pušk. Vrhovno armadno vodstvo. Ameriški avtomobili za Rusijo. CATAN1A, 28. (Kor.) »Giornale di Si-cilia.c poroča, da je odposlala Amerika Rusiji tisoč avtomobilov, ki so določeni za prevažanje živil in municije iz Arhan-gelska na rusko fronto. Z zDPBdneža bojišča. BERLIN, 28. (Kor.l Veliki glavni stan, 28. junija. Zapadno bojišče. - Severno Arasa so bili sovražni ponoćni napadi na obeh straneh ceste Souchez -Aix Noulette in v Labvrintu, severno E-curie, odbiti. Na zapadnem delu Argonov so si poskušali Francozi včeraj zvečer priboriti nazaj izgubljene postojanke. Kljub ogromnemu številu artiljerije so se ponesrečili vsi napadi. Enak rezultat je imel na višinah Moze dva kilometra širok infanterijski napad na obeh straneh Tranchee. Po nenavadno velikih izgubah je sovražnik pobegnil nazaj v svoje postojanke. V Vogezih so naše čete nenadoma napadle posadko nekega vrha tik severno Metzerala. Ujeli smo 50 mož in uplenili eno strojno puško. Posebno dobre uspehe smo imeli na i jugovzhodnem delu naše bojne fronte proti sovražnim letalcem. V zračnem boju ste bili dve sovražni letali severno Schlucht-passa in pri Gerardmerju sestreljeni, dve nadaljni pa z artiljerijskim ognjem pri Lar-gitznu in pri Rheinfeldnu prisiljeni, da ste pristali na švicarskem ozemlju. Vrhovno armadno vodstvo. Bakljada v čast švedski kraljici. BERLIN. 28. (Kor.) Na stotine dijakov in dijakinj je priredilo sinoči na čast tu navzoče švedske kraljice bakljado, da se poklonijo kraljici povodom srečne rešitve iz nevarnosti letalskega napada na gradu Karlsruhe. Kraljica se je zahvalila vidno ginjena. Občinstvo je priredilo kraljici prisrčne ovacije.__ Mirovna resolucija švedskega ženstva. STOCKHOLM, 27. (Kor.) Danes so se vršila po vsej deželi od švedskega ženstva prirejena mirovna zborovanja, na katerih je bila sprejeta sledeča resolucija: »Me švedske žene. zastopnice vseh družabnih slojev, se pridružujemo vsem onim ženam iz vojujočih se in nevtralnih držav, ki so na haaškem kongresu od dne 28. a-prila do 1. maja skupno protestirale proti nespametnosti in grozotam vojne, proti brezobzirnim njenim človeškim žrtvam in uničevanju kulturnega dela, ki je postala po prizadevanju mnogih generacij skupna last človeštva. Me smo edine ž njimi in sočustvujemo z vsemi, ki se bojujejo in tr-I pijo za domovino in morajo na ta ali oni način prenašati težka bremena vojne. Soglašamo ž njimi v zahtevi, da naj se napravi konec prelivanju krvi z mirom, ki bo zgrajen na pravičnosti in ne na osvojitvi in ki postavi temelj pravnemu razmerju med državami, ki bo omogočil mirno rešitev vseli mednarodnih spornih vprašanj. Z njimi izražamo svoje prepričanje, da vsebuje naraščajoči vpliv žensk na družabno življenje novo nado glede trajnega miru. V zvezi s pozivom haaškega kongresa na vlade nevtralnih držav, da naj ponudijo skupno posredovanje, se obračamo s tem v hvaležnem priznanju nevtralitetne politike, ki je zagotovila dosedaj naši deželi stališče izven spora, z nujno prošnjo, da naj se preštudira, na kak način bi za-mogla biti naša dežela dejanski udeležena pri delu za dosego pravičnega in trajnega miru.__ Turško bojišče. M zi Imbraele. CARIGRAD, 27. DCor.) Iz glavnega stana se poroča: Na dardanelski fronti, pri Ari Burnu, se je vršil sedaj artiljerijski sedaj infanterijski ogenj. Pri Seddil Bahru ie obstreljevala sovražna težka artiljerija brezuspešno naše zakope na desnem krilu. Na levem krilu se je ponočni napad sovražnika na nekaterih točkah razbil v našem ognju. Rene je nato pripovedoval Ani Dudle-yevi povest, ki mu jo je Pivoine povedala pred eno uro. — Uboga deklica! — je rekla Ana, ko je končal. — Ali ste torej ugenila, za kaj vas mislim prositi? — je vprašal Rene. — Prositi me hočete, da naj bi se sprijateljila s Pivoino, kaj ne? — Tako je. — To vam storim prav rada. — Obljubljate mi torej____ — Da vzamem Pivoino pod svoje okrilje. Iz srca rada. — Kedaj mi dovolite, da vam jo predstavim. — Kedar hočete. — Zgodi se torej lahko takoj. — Kako? Takoj?____Pivoine je torej tu? — Da. — Potem me predstavite moji bodoči prijateljici, ljubi grof. Cim preje jo spoznam, tem ljubše mi bo. — Povem vam naprej, da je njena obleka več kot skromna. — Kaj mi je to mar?----Ce je lepa v volneni ali katunasti obleki, bo v baržunu in svili čarobna. — Sodite torej sama o tem. Dovolite mi, da vam ponudim roko, da vas popeljem v salon. Grof je predstavil mladi dami drugo drugi. Miss Ano je presenetila Pivoinina izredna lepota; toda bila je sama prelepa, da bi jo zavidala tudi le en sam trenutek. Vedla se je napram Pivoini z ono izredno vljudnostjo in prijazno dobrohotnostjo, ki jo je znala kazati napram ljudem, ki so jej ugajali. Kajti kakor je v nekaterih okoliščinah znala biti miss Ana ponosna in ošabna, prav tako lahko jej je bilo tudi, pridobivati si srca, če je hotela. Pivoine je bila vsa navdušena zanjo in se je že takoj po prvih njenih besedah čutila v njeni družbi popolnoma domačo in neprisiljeno. Ana nasprotno pa si je mislila na tihem, da bo Pivoine v prav kratkem času ena najelegantnejših in najslavljenejših mladih dam v Parizu. Po prijetnem pogovoru, ki je trajal kakih deset minut, je objela miss Dudleyeva svojo novo prijateljico, se priporočila grofu Reneju in odSIa v gledališče »Varietes«, kjer bi imela dobiti angažma, kakor ve- Naše anatolske baterije so obstreljevale uspešno infanterijsko in artiljerijsko postojanko sovražnika pri Seddil Bahru. Sultanovo zdravstveno stanje. CARIGRAD, 27. (Kor.) Sultanovo zdravstveno stanje se neprestano zbolj-šuje. _ Obletnica umora prestolonasledniške dvojice. DUNAJ. 28. (Kor.) V schonbrunski dvorni kapeli se je brala danes tiha maša zadušnica za pok. nadvojvoda Franca Ferdinanda in vojvodinjo Zofijo Hohenberško. Maši je globoko ganjen prisostvoval cesar. DUNAJ, 28. (Kor.) Danes se je v vseh garnizijskih krajih monarhije vršila tiha žalna služba božja za pok. nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo. Celokupna oborožena sila bo na njiju krstah položila vence. DUNAJ, 28. (Kor.) Na najvišji ukaz so se vršile danes po vseh cerkvah in kapelah dvornoerarnih gradov svete maše zadušnice za pokojnima nadvojvodo Frati-com Ferdinandom in vojvodinjo Zofijo Hohenberško. Člani cesarske hiše so prisostvovali v različnih cerkvah žalnim daritvam. Cesarski nemški veleposlanik je podal danes zjutraj v Artstetten. da položi po naročilu nemškega cesarja dva krasna venca na krsto visokih pokojnikov. DUNAJ, 28. (Kor.) Obletnica umora nadvojvode Franca Ferdinanda in soproge vojvodinje Zofije Hohenberške se je po vsej monarhiji obhajala z žalnimi službami božjimi. Žalni službi božji v Artstettnu so prisostvovali med drugimi: nadvojvodinje Marija Terezija in Marija Annunziata, kneginja Elizabeta Liechtensteinska, deca nadvojvode Franca Ferdinanda, nemški poslanik grof Tschirsky v zastopstvu nemškega cesarja. Med venci, položenih ob krsah, se nahajajo tudi venci cesarja Franca Jožefa in cesarja Viljema. V Hallu pri Inomostu, kjer je nadvojvoda Franc Ferdinand tako rad bival, sta prisostvovala žalni službi božji nadvojvoda Kari Franc Jožef in nadvojvodinja Žita, ki jima je bil tako v Hallu kakor v Inomostu prirejen navdušen sprejem. Zlasti vožnja skozi Inomost je bila pravi tri-umf. Avtomobil nadvojvodske dvojice je bil dobesedno obsut s cvetlicami. Gorica. (Dopis.) II. »Corriere Friulano«, glasilo italijanske liberalne stranke na Goriškem, ki je dolgo vrsto let gospodovala nad vso deželo z deželnega zbora in odbora in iz mestnega zastopa Gorice, je priobčil v novembru I. 1913. članek »Indipendenza economica e nazionale«, v katerem pravi: »Gorica je narodnostno odrezana od Furlanije, izolirana je sredi slovenskega polja, ki je obdaja okoli in okoli, ter nima pričakovati od Furlanije malo ali nič. Furlani se selijo v Tržič in Trst; tam so pravi izvozni trgi, tam se prodajajo vsi izdelki in živina. Ko- liko mleka dajejo zadružne mlekarne iz Furlanije Trstu! Še v večji meri bo vse to, ko se zgradi obrežna cesta med Trstom in Tržičem, kar bo v škodo narodni obrambi Gorice in njeni gospodarski neodvisnosti od slovenske strani. Ciorica stoji ob strani, čaka in se pušča uničevati. Napačno bi bilo protestirati proti sprejemanju slovenskega osobja, napačno in nevarno bojkotirati mleko, živino, zelenjavo iz slovenske okolice: Gorica je na življenje in smrt navezana na slovensko okolico, ki jo obdaja. Zaman bi bilo protestirati, zaman ne hoteti storiti, ker ta »ne lio-teti« "omenja smrt vsled zadušenja. Vendar je še žarek upanja: Furlanska železnica bo mogla na neki način storiti to. česar niso mogli storiti naši politiki, naši trgovci, naše ljudstvo. Ali ne sama železnica. Vzporedno ž njo se mora izvršiti preporod Furlanije s izpremembo kolonskih pogodeb, s povzdigo poljedelstva na moderne in racijonalne temelje in z organiziranjem zadružništva v svrho lažjega izvoza domačih pridelkov ... Furlanska železnica bo navajala izvoz v Gorico, ki bo mogla črpati največjo korist iz teh razmer, se bo mogla otresti sužuosti, v katero je obsojena vsled usode, ki jo je obdala z nasprotniki, kakor hitro se začno furlanski kmetje pečati z gojitvijo zelenjave. — Neodvisnost od okolice, konsolidi-ranje duševne enotnosti, ki zajame vse Furlane, trgovske zveze v večjem obsegu. itd., to vse pridobi Gorica, ako furlanska železnica ne bo samo navadna komunikacijska proga, marveč, ako izvrši gospodarski, moralni in narodni prepoji mJ ! Ta članek najbolj podpričuje odvisnost Gorice od slovenske okolice. Varal se je italijanski žurnalist Oliva, ko je trdil, da ima Gorica trdno zvezo s Furlanijo in ta ! zapadna zveza da je prava sreča za njo. Resnica je, kar pravi »Corriere , in kar smo opetovano mi pribili : Gorica je narodnostno odrezana od Furlanije, Gorica je na življenje in smrt navezana na slovensko okolico, ki jo obdaia. Tako je. --Furlanija gravitira proti Trstu, Gorica za njo stoji ob strani. Zato bi furlanska železnica ne dajala tistega željenega dotoka, marveč bi bila klaverna, vedno pasivna železnica; ako bi se furlanski kmet gospodarsko dvignil, bi bil Trst, ki bi imel vedno večjo korist od tega. Furlan gleda na Gorico vedno kot na tuje mu mesto; »la capitale del Friuli« je Gradišče ob Soči. sedaj pa raste Tržič iri poteguje nase furlanski živelj. Pri pogajanjih med Avstrijo in Italijo je bila Gorica sporna točka. Kakor vemo, je naša vlada stala na stališču, da Gorice ne odstopi. In tako je prav, ker Gorica ne spada k furlanskemu ozemlju.marveč je glavno mesto slovenskega dela dežele! Dotok v mesto se vrši in se je vršil vedno v glavnem s slovenske strani, o čemur bomo še govorili. In v Gorici je o-koli 12000 Slovencev, okoli 12000 Italijanov in 2000 Nemcev. mo. Ko je prišla tjakaj, je odločno vstopila skozi vhod, ki je določen za igralce. Vratar je videl, da je lepa, mlada dama. in zato je ni ustavil. Tako je prišla na dolgi hodnik, ki veže igralske prostore z odrom. Takoj ko je prišla na hodnik, je srečala nekoga, ki ga je vprašala, kje bi mogla dobiti ravnatelja. — Odprta vrata, ki jih vidite nad onimi šestimi stopnjicami, vodijo v njegovo pisarno, — je bil odgovor. Ana je šla po hodniku. Ko je prišla do stopnjic, jo je zagledal ravnatelj in jej je prišel naproti. — Ali želite govoriti z menoj, gospica? — Da, gospod. — Ravno je nekdo pri meni----blagovolite vstopiti semkajle. S temi besedami jej je pokazal na desno vrata k gledališkemu tajniku. Ana je vstopila. — S čim vam morem ustreči, — je vprašal ravnatelj. — Najbrž ste že čul o meni, — je odgovorila miss Dudleyeva in povedala svoje ime. — V resnici vem, da želite nastopiti na kakem pariškem odru in da hočete dati Koruzna maka In sedanji vojni čas. (Dopis.) 2e poldrugi mesec čutimo vsi meščani velike ovire pri dobavi koruzne moke. Dan na dan je opažati velike sitnosti in prednost mojemu. Ni mi treba praviti vam, da ste nam zelo dobrodošla. Talent imate, kakor čujem, toda četudi bi ga ne imela, bi ga bogato nadomestovala vaša mladost in lepota. — Potemtakem me nameravate angažirati? — Dvakrat za enkrat. — Toda ne prihajam h gledališču, kakor mnogo drugih dam, da bi mi rabii oder za lestvico k uspehom v spalnici, temveč se hočem resno posvetiti umetnosti, ki jo ljubim. — Uvidela boste sama, — je odvrnil ravnatelj, — če ima človek biser, da ga v svojem lastnem interesu da vdelati primerno njegovi vrednosti in ga potem daje ogledovati, kolikor ie mogoče poeosto-ma. — Igrala bom torej pogostoma? — Vsak večer, če hočete. — In lepe uloge? — Najboljše, kolikor jih bo na repertoarju. V kratkem dam uprizoriti znamenito delo, v katerem morete dobiti sijajno ulogo. — Kako se imenuje delo? — »Hčere nebes«. — Torej nekaka čarobna drama. Stran II. »EDiNOM* štev. 178. V Trstu, dne 29. junija 1915 skrbi, katere imajo naše gospodinje, da morejo preskrbeti bore kilogram koruzne moke svoji lačni rodbini- Dalje je opažati, da morajo nekatere gospodinje izgubljati ves popoldan v nadi, da dobe kilogram moke, a se morajo vračati praznih rok domov, češ, ker ni več moke. Posebno bridko Čutijo to naše uboge okoličanke, ki morajo poleg skrbi za bedno rodbino le opravljati poljedelska dela svojih mož, ki so večinoma na bojni fronti. Način razdeljevanja moke, kakor se vrši sedaj, je, odkrito povedano, škandalozen. Faktorji, ki bi imeli skrbeti za javni blagor, s centralizacijo prodaje onemogo-čujejo hitro razdeljevanje moke. To opazujemo vsako sredo in soboto. Le vprašajte uboge žene, katere morajo stati in čakati po tri ali štiri ure in se morajo šteti še srečne, ako dobe malenkost enega kilograma mc»ke, mnogo ie pa tudi takih, ki se morajo vrniti praznih rok domov k sestradanim otrokom, dočim si znajo nekatere navilianke nabaviti po deset ali več kilogramov moke. Temu abnormalnemu stanju je treba storiti konec. Ob taki organizaciji, kakršna je danes, je vsaka kontrola nemogoča, kajti v vsej tej akciji vlada sedaj v pravem ramenu besede anarhija. Javna hvala bodi odboru Javne pomoči. ki je imel žalibog kratko življenje, ali je vzlic temu v kratkem času, ki mu je bil določen, pokazal svojo dobro voljo, da odpravi krivice, ki se gode še dandanes, z uvedbo izkaznic, potom kurili bi vsaka rodbina dobivala pristfi46p jej množino moke in bi bilo izključ^TO vsako izkoriščanje. Uvedbe izkaznic ni bilo odboru Javne pomoči mogoče izvesti docela ter je oddal že skoraj dovršeno delo aproviza-cijski kofiitVTTT. od katere pričakujemo skorajšnje dovršitve tega dela. Bojimo se pa. da vkljub uvedbi izkaznic ne bo imelo delo srečnega uspeha, kajti piscu teh vrstic je že namignil neki gospod, ki zavzema častno mesto v tem odboru, da se bo vršila prodaja moke le v štirih zadrugah, v takozvanih »kooperativah«, ki obstojajo v Trstv, na dosedanjih javnih mestih in v ljudskih šolah, s pomočjo vsemu občinstvu predobro znanih bran je v It, ki prodajajo poleg moke tudi obče znano zmedo. In še več. Dokazano je namreč, da so branjevke že itak opeharjale ljudstvo pri vsaki kili j viku. odvetniku v Trstu. Po Najvišjemu moke na teži celo do deset dek. nalogu se Vam sporoča Najvišja zahvala V drug;!: mestih monarhije prodajajo i na izjavf j0:2inosti, tj ste jo z gospodom obrtnik potom izkaznic. Obrtnik letnikom dr Vilfanom izrazili dne 21. mora tudi živeti, kajti tudi on je davko-1 . T . - place valeč in ima prav tako skrbi za ob- na namestmstvu v Trstu. Za c. stanek, kakor drugi stanovi. Zalibog so kr. namestnika: Attems. J obrtniki izkoriščevalci, toda zato I Istrski deželni glavar pri namestniku. ni d.: hi moral trpeti ves stan. Konstatirati v soboto se je oglasil pri namestniku ba-pa moramo, da ti izkoriščevalci niso niti|ronu Friesu istrski deželni glavar dr. Ludo-od dait č izkoriščali občinstva na tako grd vik Rizzi ter je tudi vimenu deželnega način, kakor ga izkoriščajo danes goriime- | odbora istrskega izrekel svoje čestitke k za dosego narodnega miru v državi in v kraljestvu Češkem.« O narodnem miru v vsej državi vam govore tu, o zasiguranju svobodnega raz-oja vsem narodom od strani države je govoril namestnik grof Coudenhove!! Lepe perspektive, kakor da smo na pragu obljubljeno deželo____Skoro prelepe, da človek le težko odbija od sebe misel na tiste zle vplive, ki so v naši državi že tolikokrat, ko se je imel slednjič storiti pravi korak do prave narodnostne politike-— pokvarili vse!! Ali se smemo sedaj res nadejati, da ne doživimo več tega padca vznak — iz rekonvalescence v recidivo?! Italijansko poročilo iz Rusije o vojnem položaju. Poročila iz Galicije in Balkana so povzročila v Rimu globoko ozlovolje-nje. »Secolo« prinaša tolažilni članek svojega posebnega poročevalca prof. JVlagri-nija, ki je šlo necenzurirano preko Bukarešta v Italijo. Magrini zagotavlja najprej, da jc car izjavil italijanskemu poslaniku, da bo Rusija vzdržala in da pričakuje od Italije zasedenje Trsta. Nato pravi, da pred julijem vsled pomanjkanja municije ni mogoča nobena ruska ofenziva. Lvov so Rusi .morali izprazniti, ker tekom 10 mesecev niso ničesar storili za preustroji-tev mesta v trdnjavo. General Radko Dimitrijev je bil odstavljen, ker je padel v nemilost pri zapadnih državah. Skupno dardanelsko akcijo je smatrati kot popolnoma izjalovljeno, ker je bila v Sevasto-polu zbrana ruska izkrcevalna armada odposlana v Galicijo. Tudi Poljska je tako oslabšana po četah, da so ruski napadi nemogoči. Vojni minister Suhomlinov bo nadomeščen s Kuropatkinom. Mirovna stranka je zelo močna, toda začasno še brez vpliva. O balkanskem vprašanju so poročila listov zelo številna, toda namenoma zmešana, ker prevladuje italijanski nazor, da je vsled večje nepopustljivosti balkanskih držav po ruskih pora zih sporazum s četverozvezo silno otež-kočen, vsled česar je tudi razpoloženje v Rimu precej slabše. Domate vesti. NAJVIŠJA ZAHVALA. G. dr. S I a v i k je prejel nastopno obvestilo: Njegovemu veleblagorodju, gospodu dr. Edvardu Sla- novane branjevke po javnih cestah. V slučaju da aprovizacijska komisija zopetni osvojitvi Lvova in k slavnim delom naših zmagovitih armad in zagotovil, da je odda prodaj > direktno trgovcu, na način povodom zopetne osvojitve galicijske pre kakor se vrši prodaja s popolnim uspehom stolice nastal med vsem istrskim prebival- v drugih mestih, naj bi se strogo kazno- stvom pravi vihar navdušenja in zadoščenja, valo vsako izkoriščanje S strani trgovca prošnja. Naprošena po njeni ekscelenci in naj bi se takemu izkoriščevalcu odvzela goSptj baronici Fries-Skene za nabiranje da- koncesiia. Na tak način bi si naše ljudstvo rov našim hrabrim braniteljem, se obrača lahko vsak čas dneva, brez izgube časa in podpisana z vljudno prošnjo do našega ob- pretepanja po ulicah, preskrbelo potrebni ^tva, da bi i ono po svoji moči prispe- živež. valo s kakšnim darom Ker so naši vrli ju- Slavnemu aprovizacijskemu odboru po- naki sedaj dovoljno preskrbljeni z vsem in lagamo na srce. naj se ne ozira na želje ka- pogrešajo le to!i priljubljenega kadenja, pod- kega veletržca, kateremu gre za takozva- pisana iskreno prosi, da bi se darovalo v ne kooperative, ali. po domaČe rečeno, ki to svrho cigarete, ali tobaka in stročnic, ali hoče napeljati vodo na svoj mlin in kateremu so prave potrebe občinstva deveta briga. Upamo da se slavni aprovizacijski odbor ne bo oziral na želje posameznih eventuelno kak denarni znesek za nabavo tobaka. Ker je kadenje edina zabava, da, edina uteha, katere so deležni naši junaki v časih odmora, nadejam se, da se bodo naši inte? e>w: tov, temveč upošteval le splošni: dragi rojaki in rojakinje odzvali prošnji ter blagor! prispevali po svoji moči. Darovi naj se bla- govole pošiljati v „Narodni domM k gospej 80711? llfiHflfPP OP^tf Biček Razbornlk r\U£ iv piHiillkit »fetiu Z iskreno prošnjo in zahvalo beležim se Govor češkega namestnika grofa Con- Antonija Slavlk. denhove na zborovanju C, ^ okrajnih C. kr. pristojbinski urad objavlja: Na- zastopstev odmeva se vedno po fcjsop,- . ^ J de j julija t J, ^ če_ sju, tudi neceskem. Nasa sodba ,e bila da , ^ ^rok pri^ojbinskegi namestka. Poje ta govor odprl perspektive v bodoč-! zhljajo se tore«j juridi|ne osebe, pod- vržene gori omenjeni pristojbini, da vplačajo nost. ki oživljajo najboljše nade. To naše innenie podkrepljajo izjave v čeških listih raznih strank. Vsi pravijo, da je grof Coudenhove stopil izven stare šablone takih oficijelnih nagovorov, v katerih izrekajo visoki gospodje nekaj lepih besed, ali previdno, da bi tu ugajale, ali da ne bi morda na kalii drugi strani neprijetno zadele, ali morda celo kako visoko mesto vezale. Groi Coudenhove je odkrito, brez omejevani in kartel izrekel narodu češkemu tisto priznanje ki mu gre. »Narodni politika« piše: »Odprl je jasne poglede v bodočnost, ki bo — tako se nadejamo — velika in srečneja____Ne preostaja nam pravočasno ta zapadajoči obrok, oziroma že zapadle in zaostale obroke, ker bi se drugače postopalo po zakonu. Ob tej priliki se nujno pozivljejo na svojo plačilno dolžnost tudi vse one osebe, katere dolgujejo državni blagajni pristojbinske svote (pristojbine od pogodb, dedščin, vknjilb itd. Zneski se plačujejo v Trstu pri podpisanem uradu (Kolodvorska ulica št. 8, III. nadstr.) dopoldne, in na deželi pri dotičnih c. kr. davčnih uradih. Z izvrševanjem te dolžnosti se dokazuje nadalje tudi pa rijotični značaj. — C. kr. pristojbinski urad v Trstu, 24. junija 1915. Vse v Trstu bivajoče odbornice C. M. gojencih otroškega vrtca. Razstava se pri- i napravil precejšnjo rano, vsled česar je drugega, nego želja, da bodočnost izpolni _ , . . . ... ... .. pričakovanja, ki jih gojimo danes do za- ?ensk5 Podruzn.ee vljudno vabi k seji ki stopnika Njegovega Veličanstva cesarja!« bo * čftrt£isdnea1' °xb P°P0Ldne Kakor vidimo, pripisuje češko časopisje govoru namestnika Coudenhove pro-gramatičen značaj. A to je isto, kar smo izjavili rni, rekši nekako: Narodi radi sprejemajo in tudi izpolne pogoje, ki jih je stavil namestnik, da bo mogla država dajati popolno svobodo razvoja — sedaj ie torej le na državi, da z dejanji da besedi mesa in krvi. AliseL, da je bil govor grofa Coudenhove na zborovanju čeških okrajnih zastopstev na višini programatične pomembnosti, izraža posebno pregnantno tudi dunajska »Information«, ki zaključuje svoja tozadevna razmotrivanja tako-le: »Avstrijski narodnostni program, kakor fa je ravnokar razglasil v Pra^i grof Makf Coudenhove, je prvi veliki politični oebat novega namestnika. Zabeležiti more vseh prve vrste____ Posebno treba si zapomniti, da so Cehi, popolnoma razumevajoč važnost časa, energično in kot odločni realni politiki poprijeli inicijativo na C. M. šoli na Aquedottu št. 20, II. nadstr. Predsednica. Šentjakobska podružnica CMD v Trstu javlja, da se bo vršil v nedeljo, 4. dne meseca julija 1915 ob 4 popoldne zaključek otroškega vrtca z razstavo del, izvršenih po redi v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu, kjer bodo otroci tudi pogoščeni. Vstop je prost. Vabimo vse starše gojencev, kakor tudi prijatelje šentjakobske podružnice CMD, naj pridejo na razstavo, pri kateri tudi naši malčki nastopijo z raznimi točkami. Tržaško. podporno in bralno društvo naznanja, da je njega nekdanji večletni predsednik in član dosedaj, Andrej Kalan preminil v ponedeljek, 28. t. m. Bil je vseskozi narodnjak, član „Sokola" in požrtvovalen mož. Pogreb se bo vršil v torek, 29. t. m. ob 5 7t popoldne iz mrtvašnice mestne bolnišnice. Naj v miru počival iz ruskega ujetništva nam piše naš rojak Iz Rojana Josip D r u f o v k a, da je zdrav. Nahajal se je v Prsemyslu. Datirano je bilo 6. junija v Tomsku, Sibirija. Zadnje pismo je pisal 20. januarja, katero je prispelo po zrakoplovu. Kdo ve kaj ? Marija Senica iz Kobarida, sedaj bivajoča v Trstu, Via-deila Guardia št. 12, I. n., bi rada izvedela, kje se nahajajo sedaj njeni starši, Andrej in Marija Š t u r m. — Katarina Grahli iz Kobarida, sedaj bivajoča v ulici Nicolo Mac-chiavalli Št. 16, 4. n., bi rada izvedela, kje se nahaja nje mati Katarina Grahli, in nje teta Antonija Benko. Kdor kaj ve, naj blagohotno sporoči na gori označeni adresi. Pokojninsko zavarovanje zasebnih na-stavljencev. Priredil dr. Rudolf Marn. Založilo Slovensko trgovsko društvo Merkur v Ljubljani. Cena 60 vin. — Da se izboljšajo socijalne razmere zasebnih nastavljencev zlasti v slučaju onemoglosti, invalidnosti in starosti, se je z zakonom z dne 16. decembra 1906 uvedlo prisilno pokojninsko zavarovanje zasebnih nastavljencev. Ker je pa ta zakon sčasoma postal pomanjkljiv in nedostaten, je vlada po daljšem razpravljanju v socijalnem odseku državnega zbora s cesarsko naredbo z dne 25. junija 1914 izdala nove natančae določbe, ki nam jih pregledno in natančno navaja v slovenskem jeziku ta brošura, ozirajoč se tudi na poprej izdana, a še vedno veljavna določila o pokojninskem zavarovanju. Pregledno kazalo razkazuje posamezna poglavja in pododdelke predpisov, ki se vsled tega hitro poiščejo v priročni knjižici. Vsled važnosti predmeta je brošura potrebna vsem zasebnim nastavljencem ter prav tako njih delodajalcem, zato jo tudi toplo priporočamo vsakteremu v nabavo. Marsikdo ne pozna ne dolžnosti, ne pravic, ki izvirajo zanj iz pokojninskega zavarovanja, zato je le njegova korist, da se pouči o teh predpisih iz te knjižice. Slovensko trgovsko društvo Merkur pa zasluži z izdajo te važne brošure tem večjo pohvalo, ker tudi v vojnem času ni ustavilo svojega smotrenega delovanja: izdajanja najpotrebnejših slovenskih strokovnih knjig. _ Nesreča na železnici. Včeraj dopoldne okoli enajstih je neki mož na vozičku z enim konjem pripeljal na zdravniško postajo 73Ietnega Ožbalta Končino, ki je bil ves krvav in pobit po obrazu ter je imel evo nogo zlomljeno na treh mestih. Kon-čina, ki stanuje popolnoma sam v Škorklji nad Rojanom št. 190, trguje z vinom, a voziček in konj, s katerima ga je oni mož pripeljal na zdravniško postajo, sta njegova astnina. Povedal je, da se je včeraj zjutraj odpravil z doma s svojim vozičkom, da bi šel po vino na Kras. Nekje blizu Prošeka da je moral preko železniške proge, a da e ravno v istem hipu pridrdral vlak, ki je zadel ob zadnji del njegovega voza, vsled česar da je bil on vržen raz istega ter da se je pri tem tako poškodoval. Oni mož, ki ga je pripeljal na zdravniško postajo, pa ni vedel povedati druzega, nego, da je naletel nekje na Greti na Končino, ko ni mogel več dalje. Priskočil mu je na pomoč in, videč, da je težko ranjen, mu je vzel vajeti iz rok, jolegel njega na voz in ga pripeljal v mesto. Zdravnik je Končini podelil najnujnejšo pomoč, a potem ga je dal z ambu-ančnim vozom prepeljati v mestno bolnišnico. Konja in voz Končinov so pa izročili v varstvo bližnji redarstveni stražnici. Samomorilni poizkus. Včeraj zjutraj ob štirih je hotela 221etna prostitutka Josipina {odričeva, ki stanuje v neki hiši v ulici del Solitario, zapustiti to solzno dolino. V to svrho je popila nekoliko lizola in se zaprla v svojo iobo. Njene tovarišice so pa prišle še pravočasno na sled temu njenemu početju, ter so nemudoma pozvale na pomoč zdravnika z zdravniške postaje. Ta je pa osipini izpral želodec ter jo tako spravil iz nevarnosti, a nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Oparila se je. 12 letna Otilija Cevallor, ki stanuje z roditelji v ulici del Monte št. 9, je včeraj zjutraj prevrnila pisker vrele vode. ki jej je hudo oparila levo roko. Mati jo je morala spremiti na zdravniško postajo, kjer je zdravnik ubogi deklici podelil najnujnejšo pomoč. Tepena je bila. Včeraj dopoldne se je 70ktna v Rojanu stanujoča kmetica Marija Kantova, zaradi neke malenkosti sprla z neko drugo žensko. Ta je pa pograbila nek kozarec in ga zalučala proti Kantovi. Kozarec je Kantovo zadel v glavo, kjer )> je morala Kantova na zdravniško postajo, kjer ji je zdravnik rano desinficiral in potem obvezal Pazite na otroke ! * Marija Coenova, ki1 r l zjutraj ob polienajstih prinesla na zdravniško S postajo svojega 5 letnega sinka Tulija, ki je g imel precejšnjo rano na glavi. Mati je po- 1 vedala, da je mali nemirnež, tekaje sem ter tja po hodniku, padel ter se tako pobil. Zdravnik mu je rano desinficiral ter obvezal glavo. 6 letnega Alojzija Križmi, ki stanuje z roditelji v zgornji Carboli št. 252, je pa zadela hujša noreča : gugal se je na gugalnici, ki si jo je sam priredil na vrtu za hišo, a pri tem je padel z gugalnice ter se pobil na glavo. Mati ga je morala prinesti na zdrav-! niško postajo, kjer je zdravnik konstatiral, da ima otrok pretresene možgane. Podelil mu je nato najnujnejšo pomoč in velel m t-teri, naj ga pusti v postelji z mrzlimi ob-kladki na glavi. Antonija Justova, ki stanuje v ulici del Toro št. 2, je snoči okoli polisedmih prinesla na zdravniško postajo svojega komaj 2 letnega Siivija, ki je imel debelo bunko na čelu : skobacal se je bil na neki stol in potem padel z istega ter se tako pobil. Zdravnik; mu je bunko povil z Buroifovimi obkladki. ZOBOZDRAVNIK -v Dr.J.Cermak se Je preselil in ordinira sedal v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranle ionov brezijolerine. Miranje. WBW O a s? JOSIP STRUCKEL Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina jgj Nov prihod volnenega blaga za moške. in ženske, zeiir, batist in perljiva svila za jopice. — Svilenina in okraski zadnje ja novosti, velik izbor izgotovljenega pe» K rila in na metre, spodnje srajce moderci. M Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. 33! Cene raznih živil v Trsta. (Dne 28. junija 1915.) Meso (goveje) sprednji deli . » zadnji „ Polenovka ........ Fižol (stročji) vinarjev . . Grah „ . . Kromp'r „ . . Paradižniki m . . Radić Salata m . # Jajca , # . Buče . Pesa 9 Koleraba „ Kumare Mleko Olje (najceneje) . • • • • .... K 3 (>0 kg . . . K 5 20 kg . K 2-20. 2 40 kg 32, 40, 48, 64 kg .... 48, 56 kg ......40 kg . . . 56 do 64 kg • 4 do 6 merica . . . 8, 10 glava 18 do 20 komad *. S do 6 komad 3 do 4 komad 5 do 6 komad • 14, IG komad • .... 56 liter . . . K 2 24 liter Francesco Buda, zlatar !f Trst, ulica Scafinata It. 1. Trcdaja srebrnih in loviaastih ur, od 4 kron dalje, uhani, prstani, verižice is tmeriktDBkega double tista iiključuo 9 9 9 9 P° priložnostnih cenah. Prcdajfi, kupuje in menjuje zlato, srebro in dragoc. Tvrdka BUDA mere prodf.jati po neverjetno nizkih cenah ker ne izdaja velikanskih svot za luksutijozne prostore, razsvetljavo itd. itd., kar mor||j Poštno-hranUni^i račun 16.01^4. TBG^FOK it. 'jU"' Ima varnostno celico (aaf* deposits) shrambo ^redr.o^t- ^ nih listin, dok-umentov in raznih dnigih vrednot. £a/;Olnrrr.a varno proti ulomu in požara, urejeno pu* najnc-vejlen) aatinu ter jo oddaja strankam v naj«ra po najniijth CO.tah^ STAWII VLOC NA5 10 MILSJ3NOV KBOK. Bfaias d 9 u 12 k. fi 3 ia 5 p«pHhpiift|c n mi s« cnflhit ar-u